40 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 16. septembra 1993, št. 40, letnik 52, cena 140 SIT V deželi zdravih, srečnih in debelih, kjer se cedita med in mleko, država pač več ne ve, kam z denarjem. Zato se odloči, da bo do konca tisočletja zmetala v orožje (dodatno) poldrugo milijardo mark. Čisto mirno? Menda ne več, saj se državljani končno dramijo. Nekaj upanja zbuja Mreža za Metelkovo in akcije, kakršno je zdaj sprožil Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Trka na vest in zdravo pamet državnega zbora, naj ne sprejme vladnega predloga zakona o zagotavljanju denarja za obrambo. Sindikat takšni neumnosti odločno nasprotuje, saj bi vojska požrla 2,5 odstotka družbenega produkta in povzročila prerazdeljevanje družbenih sredstev. To bi imelo usodne posledice za druge proračunske porabnike, tudi za zdravstveno dejavnost. Več na 12. strani POL LETA BREZ PUČ V črnomaljskem Kovinarju, katerega lastnik je Koržetov sklad, sedem delavcev že pol leta ni dobilo niti tolarja. Stran 5 DELAVCI ZASEDLI METALNO 'I Je Rous res priklical hudiča, ko je v prejšnji številki DE napovedal mariborski scenarij? V sredo zjutraj so * Usedli Metalnino TIO in ' ftidi v Elektrokovlnl že Pogledujejo čez ograjo. L____ Stran 6 ni L iti RUSKA RULETA SLOVENSKIH DELAVCEV Zakon o varnosti pri delu je zgolj fasada, za katero se bo varnost le še poslabšala. Stran 13 -INTERVJU- MATEJ BOR Poezija od krika do pesmi; vrstice, od katerih bi lahko vsaka bila smrt; roman, ki je prvi dregnil v Udbo; ubesedene sanje "'Preberite na 14. strani. ■V- OTROCI, VOJAKI POLITIKI I Trikrat lahko ugibate, komu ta država daje prednost oziroma za koga ji je praviloma škoda denarja. Stran 13 mit* Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je sklenil vladi predlagati, naj vendarle že poviša znesek zajamčenega osebnega dohodka. Janezu Drnovšku pišejo, da bi moral biti najmanj 27.000 tolarjev. • Zajamčeni osebni dohodek mora vlada določiti in objaviti vsaj dvakrat letno. Zdajšnjih 25 tisočakov velja že od 4. marca letos. Pol leta je torej minilo in od 1. septembra bi morali dobiti nov znesek. Najmanj 27.000 tolarjev narekujejo mnoge primerjave. NEPOTREBNI ZAPLETI V OKOU KOČEVSKEGA ■ZBORA Poslanska skupina krščanskih demokratov je pojedla besedo, desnica se postavlja v vlogo branilca okupatorju vdane bele garde, in glej šmenta, podobno ravnajo socialdemokrati?! 0 tem na 3. strani, na 4. pa o KOČEVSKEM ZBORU, na katerem si je namesto fraka in talarja narod prvič sodbo zapisal sam. Gre kajpak za bruto vsoto in nanjo obsojeni prejme dejansko od 25.000 le 16.100 tolarjev, 27.000 pa bi mu prineslo še vedno borih 17.388 tolarjev. V pol leta so življenjski stroški zrasli za 6,7 odstotka, cene no drobno pa za 8,1 odstotka. Predlog sindikata je torej več kot upravičen, rezultat pa... • Taje enako dvomljiv kot usoda pobude Sindikata delavcev poslovnih bank o sklepanju nove kolektivne pogodbe, saj zdajšnja poteče 1.1. 1994. Odgovor Združenja poslovnih bank v vlogi delodajalca pa je bil - ODPOVED kolektivne pogodbe, ker so se »spremenile okoliščine v gospodarstvu in bankah in finančne možnosti delodajalca ter je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo manj ugodna od veljavne za poslovne banke«. 1 Tako se sedemnajstega dne stavke sprašujejo delavci tržiškega Zlita. Sindikalni zaupnik 0 ] 3 ? , DRUGA PL Al Piše: Ciril Brajer Kaj ie pravzaprav demagogija Ali smo si res izsanjali državo, kakršno smo sanjali? Množica 130.000 brezposelnih bi gotovo ne odgovorila pritrdilno. Tudi vsi tisti ne, ki se takšne klavrne usode prej kot ne upravičeno boje. Moro namesto sanj doživljajo tudi nešteti, ki ustrahovani garajo za poniževalno miloščino. Mora sploh postaja množični pojav. Davi vse, ki se vozijo po cestah pod pezo vse bolj črne statistike. Davi starše, ki so za učbenike odštevali premoženja. Davi tiste, ki razmišljajo o ozimnici. Davi bolnike, davi... Skratka, davi Slovence - razen redkih izjem. Izjeme so pač tisti najbolj iznajdljivi in srečneži ob državnem koritu. To, da se je denar za poslanske sekrete našel, že vemo. Toda prav malo in tiho se govori o tem, da so si poslanci poltajno svoje plače zvišali za nekaj deset odstotkov. v Skratka, denar država vedno najde. Gre le za prioritete. Če je denar za okrancljanje parlamenta, poslanske nenasitne trebuhe, vozne parke, pisarne in sploh vse potrebe vse bohotnejše in dražje države, ni ga pa za otroške dodatke, za bolnike, ki groze z dializno stavko ...To samo po sebi dovolj pove, čemu naša ljuba oblast daje prednost. Socialna demagogija? Komajda. Oblast, ki ni sposobna zagotoviti denarja vsaj za najnujnejše, res eksistenčne potrebe svojih podanikov, bi morala biti skromna in tiha kot miška v luknjici. Pri nas kajpak ni takšna. Rogovili, se gre visoko politiko, dela novo zgodovino, se obmetava z aferami, za vse to pa se prav lepo plačuje. Če so te primerjave demagoške, kakšna demagogija je potemtakem vladin predlog zakona o zagotavljanju denarja za obrambo?! Vse lepo in prav, Janša bi rad ladjo in z njo partizansko ime »Strah vseh morij«. Tudi frčoplani mu diše in kakšen helikopterček, raketica bi mu prav prišla. Za vse to naj bi ogroženo slovensko ljudstvo rade volje odštelo poldrugo milijardo mark do konca tisočletja. Dodatno! Si drzne predlagatelj te norosti zagotoviti, da bo z barčico zagotovil varnost slovenskega morja? Da bodo lovci jamstvo varnega neba? Če za to ne upa dati glave pod sekiro, za kaj mu torej gre? Za denar, za moč, za čisto šminko ali kaj nevarnejšega? Kaj je torej demagogija? Končno bi bilo prav lepo, če bi predsednik vlade enkrat državljanom pojasnil, zakaj recimo smuča v tujini. Ga je sram sodržavljanom pogledati v obraz ali je tako visokosten, da jim ne privošči radosti, da bi oni zrli v njegovo obličje? Morda pa je odgovor prav enostaven - zunaj je hotel hotel, vlak vlak, smučišče smučišče, cesta cesta, bolnišnica bolnišnica... Zato je zunaj letovanje lepše, če si ga le lahko privoščiš. In ne zaradi varnosti, ki jo jamčijo armade. To je tista prioriteta, ki naj bi veljala v normalni državi. Vse drugo je res demagogija. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 DE T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: ____________________________ Naslov: _________________________________________________ Podpis naročnika: in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče Javno vprašanje Kilo je in bo privatiziral podjetja? Vsak dan poslušamo o »sumih« o divjih privatizacijah po »Markoviču«, protestih zoper nje (celo gladovne stavke) in o pričetku privatizacije po novi slovenski lastninski zakonodaji. Protestov je vse več in tudi znakov, da je bilo »preoblikovanje« družbenih podjetij v »kapitalske družbe po Markoviču« ena sama prefinjena prevara »bivših edinih« in sedanjih večinskih oblastnikov, ki perfidno skrbe za čimvečjo razdelitev slovenskega družbenega premoženja med svoje »NAJZASLUŽNEJŠE« tovariše - člane in gospode somišljenike. Za to pač pri nas niso »krivi« politiki in država (?), ampak naši »delavci - zaposleni«, saj oni »prostovoljno in javno (ll!)«, to je brez vidnega nasilja odločajo o »predlogih« svojih »Markovičevih« menedžerjev o preoblikovanju družbenega podjetja v kapitalsko družbo?! To, da je postopek odločanja »moral« potekati javno na zborih delavcev ali DS, ob prisotnosti »Markovičevih menedžerjev« s »knjižicami v žepu«, njihovih visokih moralnih zavetnikov in hkrati scenaristov takšnega odločanja popolnoma nič ne moti?! Ti še vedno govorijo o »svobodi« odločanja, čeprav gre v tem primeru celo za odločanja o »prostovoljnem« nenaravnem odrekanju pravice svobodnega razpolaganja s svojo osebno lastnino in tudi osebno lastnino drugih, npr. brezposelnih 130.000-čerih! Da je takšna privatizacija družbenega podjetja pravična, poštena in seveda legalna - zakonita, potrdi naša »novo« Ustavno sodišče, katerega člane je predlagal predsednik države, potrdil pa parlament s svojo »veliko koalicijo«. Pri tem so ti tovariši — gospodje Ustavnega sodišča »samo ubogali« svoje predlagatelje in zaščitnike. Kakšna je strokovnost in morala teh sodnikov, lahko presodimo po tem, da so s tem, ko so »ubogali« in odobrili postopke »Markovičeve« privatizacije (holdingi, mešane delniške družbe) uzakonili neenakost državljanov, nepoštenost, nehumanost, to je nemoralnost in poniglavost. Pritrdili so namreč, da so postopki odločanja v podjetjih legalni, čeprav gre tu za vnebovpijoče nasilje, ko so delavci - delojemalci primorani javno odločati o »preobrazbi« družbenih podjetji, in to brez vsakršne IMUNITETE?! Gospodje s »plačano IMUNITETO« lahko o »zgodovinskih odločitvah« TAJNO GLASUJEJO, zgodovinsko preobrazbo socialističnega gospodarstva pa so podtaknili slovenskim »delavcem« - zaposlenim, ki pa morajo to zgodovinsko odločitev IZGLASOVATI JAVNO (?), brez IMUNITETE! Hvala vam, tovariši - gospodje! Kaj pa se in se še bo s tako privatiziranim podjetjem dogajalo, pa nazorno kaže zgodba o prodaji »Gorenja« tujcem, kjer so »Markovičevi nedotakljivi menedžerji« na lastno pest in da bi se izognili svoji odgovornosti (trgu menedžerjev), prodali podjetje tujcem in si pri njih zagotovili »nove položaje«. Tu, na tem scenariju, naj si gospod Lado Ambrožič, general, partizan-vojak poišče svoj odgovor, ko se je danes javno vprašal na zborovanju v Gorici, kam da »gredo naša podjetja«, a mu ga g. Kučan, pravnik-politik ni znal ali ni hotel pojasniti?! Enako g. Ambrožiču »ni znal ali ni hotel« pojasniti tega problema in skrbi tudi g. Kocijančič, ki nam z roko v žepu govori o intenzivnosti revizij v takšnih podjetjih, a dobro ve, da je to kamuflaža za nečedna dejanja in da je »vlak novih kapital-■ skih družb« že startal, z vsem udobjem za nekatere, in pričakuje še nove potnike. Taka politika in oblast, ki odobrava in prisiljuje svoje zaposlene državljane k »nenaravnemu odločanju« o ukinitvi »socialističnega gospodarstva«, in to brez IMUNITETE POSAMEZNIKA, je po mojem mnenju prej kršitelj »helsinške listine o človekovih pravicah«, ne pa pravna država s parlamentarno demokracijo. Ker nam ta naša oblast zopet sporoča, da bodo »podjetja sama odločala« (?), kako se bodo lastninila, zastavljam javno vprašanje. Dovoljujem si, v imenu 130.000-čih brezposelnih, kamor tudi sam spadam, številnih zaposelnih (BREZ IMUNITETE) in mnogih državljanov »slovenskega etosa«, javno vprašati sindikate, vlado, državni zbor in tudi predsednika države, KDO IN KAKO JE IN BO odločal v podjetjih o obliki lastninskega preoblikovanja - privatizaciji družbenega podjetja. Peter Vesel, Kočevje Neresnične, žaljive izjave predsednika sindikata Neodvisnost - KNSS o Združenju Manager Upravni odbor Združenja Manager je na svoji 4. redni seji dne 9. 9. 1993 obravnaval izjave predsednika Neodvisnosti - KNSS Franceta Tomšiča, ki jih je le-ta podal na tiskovni konferenci 8. 8. 1993 v Ljubljani in se nanašajo na Združenje Manager v zvezi s stavko nekaj delavcev v KOČNA d. d. Kamnik. Upavni odbor je o tem sprejel naslednja stališča: - Vse izjave predsednika KNSS, ki kakorkoli povezujejo Združenje Manager s poskusom, da sejzatre stavka v Kočni d. d., so žaljive in neresnične. Noben organ našega Združenja ni nikoli obravnaval stavke v Kočni d. d.. V okviru Združenja Manager v Kamniku ne deluje noben Klub direktorjev, za časa stavke pa noben predstavnik združenja Manager ni obiskal podjetja Kočna d. d. Zato je povsem neresnična trditev predsednika KNSS, da so se predstavniki naše organizacije dvakrat sestali v kamniški Kočni in razpravljali, kako zadušiti stavko. Javnosti naj še pojasnimo, da direktor Koma d. d. sploh ni član Združenja Manager. - Mnenje predsednika KNSS o managerski mafiji oziroma kliki je neresnična, žaljiva obdolžitev in škoduje ugledu Združenja Manager in zahtevnemu manager-skemu poklicu nasploh. Združenje Manager je strokovna stanovska organizacija, katere cilji so napredek in razvoj managementa, ustvarjanje pogojev za uveljavljanje managementa kot stroke in stanovska zaščita interesov članstva. Ne kot mafija, ampak kot strokovna stanovska organizacija smo registrirani pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije v skladu z zakonom o društvih. V taki svoji vlogi se noben organ združenja tudi ni nikoli poskušal povezovati s pravosodnimi organi ali kakorkoli nanje vplivati. Apel Dušanu Semoliču Spoštovani, gotovo ste seznanjeni z zadnjimi dogodki v zvezi s stavko delavcev Kočnine poslovalnice No-votehna. Delavci so uporabili še zadnje sredstvo, ki jim je ostalo v boju za delavske pravice. Na kocko so postavili svoja življenja. Od začetka stavke do danes se je zgodilo že toliko očitnih kršitev, nepojmljivih za državo parlamentarne demokracije. Prvič po svobodnih volitvah v Sloveniji smo bili priča nasilni prekinitvi stavke, ki ni le ustavna kategorija, pač pa tudi resna kršitev konvencij Mednarodne organizacije dela, katere podpisnica je tudi država Slovenija. V samem podjetju Kočna se dnevno vršijo pritiski na nestavkajoče delavce, in to na način, kakršnega pozna morda le še ZRJ. Predstavnik Vašega sindikata po Kočni izjavlja, da bi bilo potrebno nasilno podreti šotor in stavkajoče razgnati. Prav tako vodstvo Kočne sistematično zavaja medije, in kot je potrdil kamniški družbeni pravobranilec samoupravljanja, spreobrača njegove izjave in mnenja in dejansko laže delavcem. Samozvani direktor g. Kopušar si privošči celo tako podle prijeme, kot je večkratni obisk stavkajočega delavca, ki je zaradi živčnega zloma doma, kjer ga je prepričeval, 1,1 se odpove ostalim stavkajočim- Odbor za pravno državo apel’{ na Vas, da storite vse, da se kot? ta agonija. Tu namreč ne gre spor ali nesoglasja obeh sindik1 tov. Ko gre za vprašanja eklatc” nih kršitev delovnopravne zak’ nodaje, zakona o stavki, kart skega zakona in konvencij MO" a, se morajo razlike med sindiM zabrisati, kajti v naravi vsak& sindikata je osnovno vodilo boj pravice in varstvo delavcev. S spoštovanjem. Odbor za pravno državo Kamrt zanj Vincenc Grčar, koordinat "JAVNI Tort V "tviAiui TfiŠL-A, iuitw . 0 'vr .. -J polivu Si«i.UoJ* NlLODMtsNosi -k ns*> .> pvu\fsWt ^tado vt*» stavke iOciVtA v pedUtta-u KOČN f\ - fca»*u,'k ».tat Ic» pvtutrVo lakovi>'\osti lottaiv^tu^e poitjta{®i 1« n t. ^iravut d«iave To t tvaiv ^vKta^ue ( \o j* S.fcV< x ^ovve ler?iMvo , Ttau"?\> tvte p>avok»avtV<$W* Savlovi p v o, v L avla , 'pvistojut* iwšpeko.'y iv< (ta u iv "Zvok prav^tjevioCc^atij-t . ta pvisto |0lVm» Via pvavvit 'pirakstr ta tisti , Vi odUviie SUVA Tl? 2 eUovnkost' ' 61 w n*» — Zaradi nekaterih nejasnosti v izjavah predsednika sindikata Neodvisnost - KNSS UO pojasnjuje, da Združenje Manager od 8. aprila 1993 dalje vodi gospa Anica BERGLEZ - VOLK, direktorica Zlatarne Celje. Izvoljena je bila na volilnem občnem zboru s tajnim glasovanjem, istočasno izvoljeni upravni odbor Združenja Manager pa je imenoval dr. Toneta KRAŠOVCA za generalnega sekretarja. - Zaradi neresničnih, žaljivih obdolžitev Združenja Manager in za Združenje škodljivih izjav Franceta Tomšiča upravni odbor zadolžuje našo odvetniško pisarno, naj z ustreznimi pravnimi sredstvi ukrepa zoper predsednika Neodvisnosti - KNSS. Upravni odbor Poziv bralcem Pošiljam Vam pobudo glede vzrokov nesreč ali pa vzrokov, da nismo srečni, kot bi morali biti. Srečni bi radi bili vsi, to je gotovo, a zato je nujno treba upoštevati »pravila igre«. Ta pravila ali naravne zakonitosti so po vsem svetu enake: neznanja ne opravičujejo in ne gledajo na osebo, ker ne morejo, bil bi čudež, če bi bilo drugače. V uvodu k Deklaraciji o človekovih pravicah in dolžnostih je napisano, da je edini vzrok nesreč neznanje; pa tudi v zgodo- vini, ki je napisana zato, da & doumeli sedanjost in predvidetv prihodnost. In če smo iskreni, tti. iz lastne izkušnje vemo, da » tako, nobeden ni namerno i&t svoje nesreče. Iz tega sledi, da P edini izhod znanje, ki pa mora & meljiti na resnici. In ta resnica ) spet po vsem svetu enaka, zanjo sj ne da glasovati, kot pravi Trst| njak. Zato predlagam, da bi V« bralce povabili k odkrivatP vzrokov nesreč ali pa pogojevf srečo z vprašanji in odgovori, ki" pa nujno morali biti utemelji, s koristjo, če te zakonitosti sprt memo, in škodo, če jih odklonitti1 Ker za to nismo uradno zadolžuj to ne pomeni, da za to nismo govorni; a za kar smo odgovor’1’} ima svoje posledice, če tega fj storimo, in te posledice so nesref tudi brezposelnost, vse vrste naš Ija itd. Zaradi sproščenosti f treba upoštevati tudi to, da reSl niča ni prav nič odvisna od tistega, ki jo pove, in ker nismo Q' enako obdarjeni, eni radi nas$ pajo v javnosti, drugi manj rad tretji pa sploh ne. To pomeni a? javo z naslovi, da bi naslov oSly v Vašem uredništvu, kar velja tv« za ta dopis, in pa tudi anonimk’ J dopisov se ne bi smeli braniti. t>°\ že omenjeno, morajo biti odgov°J] utemeljeni z resnico, š koristjo, c‘ resnico sprejmemo, in škodo, če ) odklonijo. Tako bi lahko sodd°j vali vsi vaši bralci, ker kot P°) MREŽA ZA METELKOVO Kersnikova 4, 61000 Ljubljana Sporočilo za javnost št 3. Metelkova živi! Članice in člani urejamo prostore, odprta je likovna galerija, več posamičnih razstavnih prostorov, aktivna je tudi kiparska delavnica. Medtem ko mestna vlada vztrajno zaseda in molči, tečejo prve gledališke predstave. Skupina, ki se je postavila po robu nevzdržnim razmeram v mestu in noče pristati na kulturno uboštvo, vztraja pri svojih zahtevah: Mestna vlada mora najkasneje v ponedeljek, 13. septembra do 14. ure pojasniti vse okoliščine, spričo katerih je Mreži za Metelkovo razrušila dva objekta. Bebavi izgovori, da so s tem barbarskim dejanjem zaščitili poslopje, so samo odsev splošne rušilne manije, ki razsaja v mestni oblasti. Hiše padajo čez noč. Meščanke in meščane pozivamo, naj si pridejo sami ogledat, kako ljubljanska vlada skrbi za mestno, naše skupno imetje, in se ob tej priložnosti prepričajo, kako živi in dela Mreža za Metelkovo. Ustvarjalke in ustvarjalci, pridite in nam pomagajte sejati zaprto seme urbane kulture! Podprite nas v zahtevi po takojšnjem prenosu lastnine. Republika nam je Metelkovo dala, zdaj nam jo mora dati tudi mesto. Razpletena Mreža za Metelkovo, skupina za stike z javnostmi Majda Sepe, in še res je »Med ’st oste vS stvari kot jasen dan«. To je t11’ krenimi ljudmi so preproste vS •A edini častni izhod iz krize, kerte, melji na miroljubnih načinih 0 etičnih načelih v razgovorih ^ z dialogom, kot pravijo strokot njaki. Ali pa tudi kar večkrat s»j širno v sredstvih javnega obvesrt Podpora ZL Mreži za Metelkovo nja, da kdor se noče pogajati, zločinec. Nič ne pomaga tarnan? nad nesrečami, če nočemo iška' in odstranjevati vzrokov, kep] prosim, da mi po pošti odgovort! kako ste se odločili. Kaj malega Vam še lethko poslal, vsaj to, *“] bi morali že v prvih razredih °*> novne šole na pamet znati. Opr° stite slabi pisavi, pa brez zamet Sprejmite lep pozdrav. S to akcijo bi dal bralcem Prr| ložnost za Demokracijo ali Pri, vila igre Republike, kar je isto, hočete, tudi javnega mnenja, k’\ močnejše od denarja; to vemo 1 zgodovine. In kar je glavno, nl\ lex ali Javna blaginja, najvišji rt kon, za katero je zadolžena vS] človeška dejavnost. Če tega 11 morete začeti, mi lepo prosm vseeno sporočite, zakaj tega morete, saj molk je upzpvičen do nesramnega izzivanja, kat P’ to gotovo ni, ker zamera imaf' stopnje: molk, besedo in j^j, obračunavanje. Oprostite za leaovanje. Vas pozdravljam. S D., Spodnja H Protestiramo zoper nezakonito, samovoljno in nedemokratično ravnanje ljubljanskih mestnih oblasti, ki so se lotile rušenja na Metelkovi. Podpiramo vse civilnodružbene skupine Mreže za Metelkovo, ki so bile prisiljene uporabiti tako drastično sredstvo odpora zoper nezakonitost in oblastniško samovoljo, kot je zasedba prostorov na Metelkovi. Zahtevamo, da se takoj sestane mestna skupščina, pa čeprav samo s to točko dnevnega reda, in sprejme pravno neoporečno in demokratično odločitev ob sodelovanju vseh prizadetih, zlasti tudi Mreže za Metelkovo. Nič ne bi škodilo, če bi bila ta seja mestne skupščine kar na IM&tslkovi S Volivci in volivke ZL, pozivamo vas, da s svojo aktivno udeležbo Lahko^ začnemo, spoštovanj v protestu na Metelkovi prispevate k vzpostavitvi pravne države v pre- m zaceil sm0 ze davno .,i„ stolnici Slovenije. Za Združeno listo socialnih demokratov Sonja Lokar, predsednika Ženskega foruma ZL Sergij Pelhan, član predsedstva ZL Pripis uredništva kov nesreče boste v vsaki štev™ DE našli obilno mero. Tudi od n šib bralcev. K sreči s poln1 . imeni, kar je ena izmed nujn°s če hočemo te vzroke odpraviti- IE časopis *£.elay®kaenotnostie bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat telefon 313-942,311' slovenskih fp6 * Odgovorni urednik: Ciril Brajer telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), J delavcev ^ am^^Knznlk (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič^sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina: Obsojeni na večno iskanje resnice Piše: Martin Ivanič Nekoč je Slovence bolelo, ko so jih šteli za nezgodovinski narod. Resda so s tem mislili na kriterije, ki jih znanost pozneje ni potrdila. Po naši, vsekakor bolj laični, a nemara ravno zato merodajnejši sodbi bi zgodovinskost naroda bolj kot po obstoju njegove (nacionalne) države presojali po njegovem odnosu do lastne preteklosti. Prav ta se mi zdi pri Slovencih bolj in bolj problema tičen. Gospod profesor dr. Andrej Capuder, nakdanji minister za kulturo, bo oz. je naš veleposlanik v Parizu, svetovnem kulturnem središču. Obljublja, da se bo tam bojeval za še dokaj neznano Slovenijo na najvišjih ravneh, da bi pač tako spoštovanja vredna metropola, kot je Pariz, slednjič zvedela, kdo in kaj je Slovenija. Lepo in prav, saj to tudi je tisto, kar vsaka država pričakuje od svojih ambasadorjev. Pariz in s tem vesoljni svet bo, če sledimo znanim razmišljanjem veleposlanika Capudra, najprej zvedel, da Slovenci nismo normalni, ker ne spoštujemo svojih herojev, kot so Janša, Peterle in še vrsta drugih, kar da se je lepo pokazalo. V zadnjega pol stoletja smo vsaj dvakrat doživljali zamenjavo »političnih generacij«, katerih vsaka poskuša dokazati, da je pred njo vladal duhovni mrak in da se zgodo-! nina kot uresničitev absolutnega duha začenja šele z njo. j, i Ni dvoma, da komunisti niso Nlisionar IjSS Premogli pameti za ustvarimo kontinuiteto s pozitivno dediščino prejšnjih časov. Še najmanj s tisto iz neposredne Preteklosti. Zmagovalci nad komunisti, ki so svojo moč in Uspeh črpali prav iz kritike °eitnih napak komunistov, pa tul Presenetljivo ponavljajo po-i ii Polnoma enako in kratko- vd sk>. ročno donosno, dolgoročno pa a!t P°ysem jalovo pot. , m -v//(. JUbUUV jJUL. J h Človek bi temu jedrnato re- kel ropanje lastne narodne Zgodovine, spodkopavanje narodovega samozaupanja in Pritrjevanje tezi o odvisnosti Psrodove usode od tujerodnih rešiteljev. Najbrž je povsem normalno, da imamo opravka z različici pogledi na zorenje narodove samozavesti. Bržkone pa rti N težko verjeti, da je v tem lahko uspešna pot, ko domala eit Vsaka generacija prejšnjo razov glaša za izdajalsko, zločinsko, f ^civilizacijsko in podobno. '•v-C U LLl REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE SKLICUJ« I. KOM I K i:\CO .SINDIKATA ZDRAVSTVA INI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE v Dolenjskih Toplicah, Zdraviliški dom. salon pelvk, 2 1. scplpudirr l?)i).T DNEVNI RED 10.00-10.30 10.30-10.45 10.45-11.00 11.00-11.30 11.30—11.45 11.45-12.15 12.15- 13.00 13.00- 13.15 13.15- 13.30 14.30 17.00- 19.00 20.30 Otvoritev 1. konference .sindikata in nagovor predsednika Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Igorja Kodriča, dr. medicine. Sprejem poslovnika o delu 1. konference sindikata in izvolitev organov konference. Poročilo o delu Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije za obdobje od 7. decembra 1990 do septembra 1993 (Nevenka Lekše, sekretarka RO). Razprava in sprejem poročila o delu. Predstavitev predloga Statuta Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Zvone Vukadinovič, podpredsednik RO). ODMOR Razprava in sprejem Statuta Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Pobude in predlogi udeležencev 1. konference sindikata. Sprejem zaključkov 1. konference sindikata. KOSILO (za udeležence 1. konference sindikata je organizirano skupno kosilo v salonu Zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah). Vloga sindikata pri uveljavljanju pravic zaposlenih s posebnim poudarkom na kolektivnih pogodbah in soupravljanju delavcev (dr. Ivan Žužek-predsednik sodišča Združenega dela Slovenije). VEČERJA (za udelžence 1. konference sindikata je organizirana skupna večerja v salonu Zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah). Vse udeležence 1. konference Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Republiški odbor vabi na vseslovensko srečanje članov Sindikata zdravstva in socilanega varstva Slovenije, njihovih 1 družin in prijateljev v soboto 25. septembra 1993 s pričetkom ob 11. uri na Jaso v Dolenjskih Toplicah. Predsednik RO Igor Kodrič, dr. med. EE 16. septembra 1993 PROTEST VZGOJITELJIC IN KMETIJSKIH DELAVCEV Plače vzgojiteljic v vrtcih so prenizke, so na redni tiskovni konferenci povedali predstavniki sindikata vzgoje in izobraževanja. V takšen položaj so prišli po končani stavki šolnikov, ki so slednji dobili vsaj delček tistega, kar so zahtevali. Plače so prenizke, ker občine kot financerji vrtcev niso dolžne upoštevati dodatnih elementov za delovno uspešnost. Zaradi tega so plače v vrtcih nižje tudi do 10 odstotkov, odvisno od posamezne občine. Bruto plače vzgojiteljic znašajo le 55 tisočakov. Dejavnost vrtcev še vedno ureja jugoslovanski zakon iz leta 1980. Sindikat je seznanjen, da ministrstvo, kamor spadajo, pripravlja novo koncepcijo šolske vzgoje, ki bo podlaga za novo zakonodajo. V sedanjem položaju pa vzgojiteljice mislijo, da ni jasno, kdo je odgovoren za predšolsko dejav- nost. Sonja Grgič iz Polzele pravi, da so vzgojiteljice neupravičeno potisnjene na rob družbe. Po njenem mnenju bi morale biti nagrajevane podobno kot šolski učitelji, ki zdaj prejemajo bistveno višje plače. Sindikat vzgoje in izobraževanja zahteva, naj ministrstvo izda jasno in obvezno navodilo o izračunu plač vzgojiteljic. Gre zlasti za dodatke za delovno uspešnost. Njihove probleme bo mogoče omilil tudi zakon o razmerjih med plačami v negospodarstvu, ki bo menda kmalu prišel v državni zbor. Sekretar sindikata Bojan Hribar pričakuje, da bodo vključeni v pripravo zakona in drugih odločitev, ki zadevajo vzgojno dejavnost. Če se to ne bo zgodilo, bodo v sindikatu prisiljeni k uporabi znanih metod sindikalnega boja. Delavk k temu ne bo treba šču- vati, saj so zelo prizadete zaradi podrejenega položaja v primerjavi s šolstvom in drugimi družbenimi dejavnostmi. Sindikat delavcev kmetijstva in živilske industrije pa protestira zaradi neenakopravnega položaja delavcev v kmetijskih organizacijah v primerjavi z zasebnimi kmeti. Kar 37.860 kmetov bo zaradi posledic suše oproščeno prispevka za pokojninsko zavarovanje. Takšne olajšave pa nima 10.600 delavcev v kmetijstvu, ki jih je suša tudi prizadela in ki proizvajajo več hrane za trg kot zasebni kmetje. Ker bodo delavci plačali vse prispevke, bodo na ta način tudi solidarnostno pokrivali izpad' vplačil zasebnih kmetov. Srečko Čater meni, da gre za politično diverzijo, s ciljem uničiti kmetijske organizacije. Sindikat zato poziva javnost, naj prepreči takšne namere. Če po tej poti ne bodo uspeli, bodo uporabili enako metodo kot kmetje v pomladanski stavki. Sindikat zahteva izenačitev olajšav za zasebnike in kmetijske organizacije. Sindikat ima podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da zasebni kmetje prispevajo le 12 odstotkov denarja za izplačilo kmečkih pokojnin. To pomeni, da preostalih 88 odstotkov denarja vplačujejo delavci s prispevki v pokojninski sklad. Podoben položaj je tudi pri zdravstvenem zavarovanju zasebnih kmetov, ki so letos vplačali le tretjino denarja, -ki ga je zdravstveni zavod uporabil za zdravljenje kmečkih zavarovancev. Delavci so v letošnjem prvem polletju za zdravstveno zavarovanje kmetov vplačali več kot milijardo •tolarjev. Tudi ti podatki dokazujejo privilegiranost zasebnih kmetov v primerjavi s kmetijskimi organizacijami in njihovimi delavci. Sindikat zato zahteva pogovor s politiki, ki krojijo usodo kmetijstva. Prepričani so, da je treba položaj delavcev v kmetijstvu izenačiti s položajem zasebnih kmetov. Franček Kavčič POL LETA BREZ PLAČE Kovinar iz Črnomlja je pred dobrim letom prešel v lastništvo Sklada. Ko smo ta teden pogledali v proizvodno halo, smo z veliko težavo našli dva od nekdanjih sto ali več delavcev tega podjetja. In tudi ta dva sta povedala, da ne delata, ampak le hodita v podjetje in ga čuvata pred morebitnimi tatovi. Podjetje je februarja letos nehalo proizvajati. Življenje je ostalo le v delu proizvodne hale, ki meri 300 kvadratnih metrov in jo ima v najemu neki zasebnik. Delavci Kovinarja, ki še vedno hodijo na delo, pa naj bi skrbeli le za vzdrževanje strojev in naprav in omogočali delo morebitnih najemnikov. Po besedah vršilke dolžnosti direktorja Sonje Jeriček se v kovinarju ne dogaja nič drugega in tudi ona čaka le na prodajo podjetja, na katero se lastnik pripravlja že od novembra 1992. Lastnik podjetja je letos spomladi odpustil vse delavce, saj je ugotovil, da so presežek. 61 delavcev je zdaj v odpovednem roku in prejemajo nadomestilo plače, ki ga refundira ministrstvo za delo. V Kovinarju pa je ostalo sedem zakonsko zaščitenih delavcev, ki jim lastnik ni mogel odpovedati delovnega razmerja. Med njimi je tudi vršilka dolžnosti direktorja, ki pravi, da po 30. septembru, ko ji poteče pogodba, ne bo podpisala nove. V podjetju so še trije invalidi in trije drugi delavci, ki so zaščiteni iz socialnih razlogov. Praznih tovarn je v Sloveniji verjetno kar nekaj. Kovinarjeva pa je posebnost zato, ker je sedem preostalih delavcev dobilo zadnje plačilo za mesec februar. Lastnik podjetja jim torej dolguje plačo že za šest mesecev. Delavci, ki kljub temu hodijo na delo, dobivajo malico v sosednji tovarni. Po posebni pogodbi so dobili tudi približno enomesečno plačo iz nekega drugega računa. Direktorica pravi, da Kovinar nima denarja in da Sklad noče nič slišati o plačah. Po njenem mnenju bo problem rešen šele potem, ko bo Kovinar prodan. Po Črnomlju se govori, da so kupci že znani. Nihče pa ne ve, kolikšna je kupnina in koliko delavcev bo lahko dobilo delo v novi firmi. Zdi se, da je nekdo to hotel, in upajmo, da bomo rezultate kmalu lahko spoznali. F. K. Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič in član predsedstva sveta ZSSS Milan Utroša sta v Domu sindikatov v Ljubljani sprejela vodjo referata za Srednjo in Vzhodno Evropo v mednarodnem oddelku Zveze nemških sindikatov D GB Thomasa Poeseja. Nemškega sindikalista sta seznanila z gospodarskimi in socialnimi razmerami v Sloveniji ter organiziranostjo in nalogami Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Dogovorili so se o glavnih točkah sodelovanja med nemško sindikalno centralo D GB ter o organizaciji seminarjev za sindikalne zaupnike svobodnih sindikatov, ki jih bo organizirala DGB. PLAČE V TOLARJIH NAMESTO KOEFICIENTOV V zvezi s panožnimi kolektivnimi pogodbami je ničkoliko vprašanj, na katera bo treba odgovoriti, da bi lahko v predvidenem roku dobili nove pogodbe, s katerimi so se strinjali tudi podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. O tem so govorili na delovnem pogovoru v Zvezi svobodnih sindikatov, na katerem sta sodelovala tudi profesorja lija Jurančič in Bogdan Lipičnik ter Meta Štok z ministrstva za delo. Prevladalo je mnenje, ki ga je najbolj jasno izrazil Alojz Omejc, da novih panožnih pogodb zdaj ni smiselno sklepati, ker se bo do novega leta uporabljala kar tarifna priloga splošne KP za gospodarstvo. Udeleženci pogovora so menili, da cilj panožnih KP ne sme biti več tekmovanje glede višine izhodiščnih plač, ampak konkretizacija tipičnih profilov de- lovnih mest. Ta naj bi bila po novem opisana s štirimi ali petimi opravili. Večinsko mnenje je, da podjetniške KP v novem sistemu več ne bodo potrebne, ker bodo panožne KP omogočile izračun in izplačilo konkretnih plač. Seveda pa morajo podjetja imeti akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, saj bodo sodišča odločala na njegovi podlagi. Bogdan Lipičnik je sindikaliste profesorsko poučil o razlikah med plačami in osebnimi dohodki in ugotovil, da pri nas oboje mešamo. Lipičnik misli, da je treba nov sistem KP graditi povsem na novo in pozabiti starega, ki se uveljavlja v sedanjih KP. Profesorji in sindikalisti so bili enotni, da se vlada ne sme vmešavati v plače, izjema so le dejavnosti, kjer je ona ali ministrstvo delodajalec. So tudi proti zakonu o razmerjih plač v negospodarstvu. Če je izhodiščna plača v eni dejavnosti 26, v drugi pa 52 tisoč, je to navadna farsa, so povedali. pa Nov zakon o delovnih razmerjih r a bo moral vsebovati čimveč tega, kar zdaj ureja splošna in druge KP. Pripravlja se tudi zakon o KP, ki ne sme ničesar zapirati. Marsičesa v Sloveniji ni mogoče urediti po vzoru dežel, s katerimi se radi primerjamo, zaradi nerešenega lastninskega vprašanja. Vinko Kastelic pravi, da družbena lastnina še vedno prevladuje in da zato potrebujemo nekakšen prehodni sistem, ki pomembno vpliva tudi na vsebino KP in zakonsko ureditev delovnih razmerij. Tako je zato, ker pri nas tržne zakonitosti še niso normalne. K zmedi pa vpliva tudi nerazmejitev vlog lastnikov, menedžerjev in podjetnikov. Če je ista Oseba v vseh treh vlogah, je po Lipičnikovem mnenju v konfliktu sama s seboj. PRIROČNIKI Z« SINDIKALNI ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽth PODJETIJ IN POSAMEZNIKI- sPre SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem h vsai Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT A, Posebni problemi nastajajo tudi v negospodarstvu. Zdravstvo bo moralo rešiti problem prenizkega vrednotenja dela medicinskih sester. Ni prav, da je vsak zdravnik začetnik plačan bolje kot najvišje postavljena medicinska sestra. Le-te zaradi tega odhajajo na delo v dežele, kjer je njihovo delo bolje vrednoteno. Zdravniška zbornica pa je sindikatom celo prepovedala podpisati katerokoli novo KP in obenem zathevala še višje vrednotenje zdravniškega dela. Profesorja soglašata s sindikalisti tudi o nujnosti črtanja vseh določb v KP o znižanju izhodiščnih plač. Bolj kot za količnike in relativna razmerja pa se profesorja zavzemata za zneske plač za delovna mesta, ki bodo izraženi v tolarjih. Vlada pripravlja proračunski memorandum za leto 94. Sindikalisti menijo, da je to dobro, ker bodo na ta način spoznali vizijo makroekonomske politike, ki je pomembna podlaga za politiko na plačnem področju. Zaradi davkov, ki so osnova za proračun, pa bodo tudi gospodarske organizacije lahko bolje planirale stroške za delo, ki jih še vedno obravnavajo pretežno kot ostanek čistega dohodka, tako kot nekdaj v socializmu. F. K. Mc 3 Cei 4 Sar vtc • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varsW° žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice ® pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdrav' stveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 Sff • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanji' zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednos . in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodel° O: vanju delavcev pri upravljanju podietij«. Cena 460,00 SIT kuh 2 1 kuh pie 2 c6n 3 0i Oi Oi 4 >roi 5 0i • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposloval# 35 [ in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. 6 Cena 670,00 SIT POti • Stane Uhan: N PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI g Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižj0 osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače ^ Cena 400,00 SIT A S Aleksej Cvetko pr2 NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA 6 ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaj - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategoi'1 invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE im I i'i ri|9“ Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOS1 Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vse1 oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT >4- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri elmmosi , Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo - izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot.... .. izv. • Socialna država .. izv. • Zdrav, zav..... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:. Ulica, poštna št. in kraj: . Ime in priimek podpisnika:. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:. Podpis naroči* Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dal'1' tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 " E Botza sindikalnega turizma 0r2NO SPOROČILO ŠTEVILKA 36 s AtRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, - Ljubljana, Dalmatinova 4, jpiema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivo-5'0rganizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, "Ogalovov, prikolic in drugih možnosti. ^'šite nam ali telefonirajte na 061/326-982, ali 322-975; naš telefaks je ■7'/326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke Sak delovnik od 9. do 15. ure. Al POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi J- Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, uNa in TWC. Cena 35 DEM. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, 'Jevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM farski protivrednosti. C ■ Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. 6na 38 DEM v tolarski protivrednosti. Kranjska Gora - Jasna - tri - ali štiriposteljne sobe z etažnimi ar>itarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM ‘olarski protivrednosti. Morje '■ Apartmaji v Dajli - enosobni bungalov, opremljen s kompletno J^hinjsko opremo, TWC, teraso v pritličju. Cena za 4 osebe 40 DEM ^evno. J^ Apartmaji v Nerezinah, - otok Mali Lošinj - za štiri osebe, v septembru 56 DEM za apartma. 3- Malinska, otok Krk - apartmaji za 35 k °sebi 23 DEM dnevno 3l : osebe 33 DEM dnevno Osebe 43 DEM dnevno oseb 54 DEM dnevno h Červar - apartma za štiri osebe. Cena 47DEM v tolarski otivrednosti. 0' Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za pj^jOsebe; dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena L Simonov zaliv - Izola - posezonski paketi do 25. septembra, 'OJelske storitve v dve- ali enoposteljnih sobah. Cena za 7-dnevni ™ket za eno osebo je 23.100,00 tolarjev, za 10-dnevni paket pa 1-900,00 tolarjev. V ceno je vključen polni penzion, uporaba ba-jč£Sna in plačilo taks. iži«8' IZLETI 6 ]■ OKTOBERFEST OKTOBERFEST OKTOBERFEST Miinchen 18. 9.-3. 10., 2 dni, cena 199 DEM n *• Ohrid - štiridnevni izlet, penzion, dvoposteljne sobe, letalski j/pvoz. Cena 450DEM. Termini 23. 9., 7. 10., 21. 10. )S1 sd V zbirki Aktualna tema založbe ČZP Enotnost je izšla: fiOi v repih SENUI Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic * ._ . Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem vsebuje brošura še: “ stališča komisije za razlago kolektivne pogodbe " tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo " sklep IS Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD " Zakon on plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraže-valnih zavodih " sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna lil: ’110-033, faks 311-956. Naročilnica_________________________________->š - Pr' ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVfiPSTI ■ Naročeno pošljite na naslov:................... ^lica, poštna št., kraj:.......................................... Irrie in priimek podpisnika:...................................... 1 Račun bomo plačali v zakonitem roku Kot. individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju ^rai' dne: Žig Podpis naročnika 16. septembra 1993 «$► KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE C. PRODAMO 1. Več kontejnerjev v avtocampu Lanterna pri Poreču. Cena po dogovoru. Informacije na Atrisu. D. SEJEMSKA PONUDBA 1. Dunaj - sejem elektronike, industrijske elektrotehnike, gradbeni elementi, pogonska tehnika, prevozni materiali, elektronika in tehnika sporočanja, proizvodnja, pretvarjanje in razdeljevanje energije, komunikacijski in nadzorni sistemi. Odhod 28. septembra, 2-dnevno potovanje, cena 1.450 ATS. 2. Budimpešta - od 12. do 16. 10. Mednarodni sejem računalniške tehnike; - softvvare in hardvvare, vsa pripadajoča oprema vključno s telekomunikacijami. Odhod 14. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM. 3. Budimpešta - avtomobilski sejem: - osebni, športni in tovorni avtomobili. Odhod 1. oktobra, tri dni. Cena 275DEM, za skupine nad 20 potnikov možen popust. 4. Diiseldorf - od 26. do 29. oktobra. Mednarodni sejem zaščite pri delu in medicine dela. - Štiri dni. Odhod 26. 10. Cena 1290DEM. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUSTA. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. 5. ZIMOVANJE PRIKOLIC Organiziramo vam zimovanje prikolic v avtocampu na Vranskem. Cena 300 DEM v tolarski protivrednosti. Informacije na Atrisu. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno. Metod ZALAR ATRIS je povsod, kjerkoli ste. direktor borze Biti reven in neodvisen je skoraj nemogoče. William Cobbet Vladarji pozabljajo obljube, narodi pa nikoli Giuseppe Mazzini Razlogi močnejšega so vedno najboljši. La Fontaine Vsakdo lahko ustvarja zgodovino, piše pa jo lahko samo velik človek. Oscar Wilde Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1.9. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za september 1993 znaša 1,7% mesečno, preračunano na letni nivo 23% REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE za vezavo sredstev: MESEČNE LETNE KREDITNA PONUDBA Kratkoročni krediti privatnim osebam: ■5.00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. POTROŠNIKOV »PRAV« TUDI V PRAKSI Potrošniško gibanje v Sloveniji je v zadnjih treh letih naredilo velik korak naprej. Res je za gibanjem le nekaj posameznikov, prešteti jih je mogoče na prste, ki verjamejo v pravice malega človeka, vendar pa so njihovi dosežki zelo veliki. Pred kratkim je bil v Ljubljani ustanovljen Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, ena prvih mednarodnih organizacij s sedežem v Ljubljani in prva mednarodna potrošniška organizacija na področju nekdanjih socialističnih držav sploh. Drugi uspeh je Zveza potrošnikov Slovenije dosegla v tožbah proti Cimosu, v katerih je zastopala svoje člane, ki so kupili Cimosove avtomobile, a so še nekaj mesecev potem, ko so avto v celoti že plačali, še vedno hodili peš, ker se Cimos po stari navadi prenekaterega našega podjetja ni držal že tako zelo dolgih dobavnih rokov. Tudi Ustavno sodišče je dalo prav stališču Zveze potrošnikov v boju proti nezakonito podraženim komunalnim storitvam v Ljubljani. To so uspehi, ki jih ni mogoče prezreti, vendar pa imajo grenak priokus. V praksi se namreč odločitvam sodišč navkljub ni nič zgodilo. Podjetja in oblast potrošnikov še vedno ne jemljejo resno in še vedno upajo, da se bodo njihovi protesti polegli. Zagretost Zveze potrošnikov in nastanek Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave nam jamči, da ne bo tako. Zveza potrošnikov je z inštitutom dobila sestrsko organizacijo, ki bo zanjo opravljala strokovne raziskave s področja varstva potrošnikov, skrbela za izobraževanje in svetovanje organizacijam v srednji in vzhodni Evropi, ki se ukvarjajo z varstvom potrošnikov, in predvsem vzdrževala mednarodne stike tudi z najbolj razvitimi potrošniškimi organizacijami v svetu. Z vsem tem si je slovensko potrošniško gibanje ustvarilo ugled v svetu in naredilo velik korak proti državam, ki imajo v gojenju splošnih človekovih pravic že dolgo tradicijo. Želimo si, da bi mu čimprej sledil tudi celoten odnos slovenske družbe do posameznikov in da bi sistem omogočil, da bi bile sodbe v potrošniških sporih ne le pravične, temveč tudi učinkovite. Ma,ya Novak KONZUM-ova PONUDBA SINDIKATOM Ponudba je namenjena za sindikalno prodajo v podjetjih. NAROČILNICA NAROČNIK: Organizator sindikalne prodaje zbere naročila, izpolni priloženo naročilnico, jo žigosa in podpiše ter pošlje na naš naslov: Konzum d.o.o., NASLOV: TEL' FAX- IME IN PRIIMEK ORGANIZATORJA: Linhartova 13, 61000 Ljubljana. OZIMNICA wn, ,A CENA V SIT NAROČENA IXULIU' NA ENOTO KOLIČINA Naročeno blago vam bomo 1. VELIKA OZIMNICA - ETA 12 KOZ. 1.870/paket dostavili v 7 dneh od naročila 2. MALA OZIMNICA - ETA 6 KOZ. 930/paket oz. po dogovoru. 3. KUMARICE - ETA 6 KOZ. 890/paket 4. PAPRIKA - ETA 6 KOZ. 990/paket NAČIN PLAČILA: 5. KROMPIR: DESIRE, SANTE 30 KG 30/kg 1. varianta (brez obresti) - nakazilo na ŽR Podjetja Konzum 6. JABOLKA: JONAGOLD, 15 KG 58/kg GLOSTER, IDARED 7. ČEBULA 10 KG 49/kg - 1. obrok: 7 dni po dostavi - 2. obrok: 30 dni po dostavi Denar se na podlagi izstavljenega računa plača na žiro 8. ČESEN 5 KG 195/kg OSTALA PONUDBA 1. SLADKOR 50/1 79/kg račun podjetja Konzum d.o.o.: 50105-601-89795. 2. SLADKOR 1/1 85/kg 3. MOKA TIP 500; 25/1, 35/1 46/kg 2. varianta (brez obresti) - na dva čeka 4. RIŽ 5/1, 10/1 79/kg 5. OLJE - SONČNIČNO 1/1 148/1 - 1. ček z datumom 7 dni po dostavi - 2. ček z datumom 30 dni 5. OLJE - RASTLINSKO 1/1 138/1 7. PRALNI PRAŠEK PERSIL 3/1 926/kom po dostavi 8. PRAL. PRAŠEK W. RIESSE 3/1 719/kom 3. varianta Vsi sindikalni zaupniki lahko za svojo sindikalno organizacijo najamejo ugoden kredit 9. MILO PALMOLIVE 125 G 1 69/kom 10. WC PAPIR - 10 ROLIC 190/paket 11. WC PAPIR-6 ROLIC (boljša kvaliteta) 190/paket pri Delavski hranilnici, ki se vrača v 3, 6 oz 12 zaporednih obrokih, odtegnjenih pri osebnem dohodku. 12. BRISAČE - 2 ROLICI 197/paket 13. PLANINSKI ČAJ 1000 G 577/kg 14. ŠIPEK ČAJ 1000 G 370/kg Vse informacije dobite po telefonu (061) 320-963 ali (061) 110-338. 15. BARCAFE V ZRNU 1000 G 594/kg 16. SOL PORTOROŽ 1000 G (fino mleta) 37/kg V upanju, da boste z našo ponudbo zadovoljni, vas lepo pozdravljamo! Marija Svetič, v. d. direktorja Opomba: Embalaža (olje) se zaračunava ali takoj ob prevzemu zamenja. NAČIN PLAČILA: - 1. varianta - 2. varianta - 3. varianta Podčrtajte varianto plačila! Podpis in žig predstavnika podjetja: ■HM Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) avgust 1993 SIT Kilometrina Ločeno življenje Prenočišče se izplačuje po predloženem (od 31. 7. 93) 20,60 24.607 računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano 5.200 avgust 93 Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje april ’93 do junij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od aprila do junija ’93 znaša 41.257,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 20.628.00 SIT 30.943.00 SIT 41.257.00 SIT 123.771,00 SIT 41.257,00 SIT Vir: podatki zavoda RS za statistiko •••> 8: &•: l! 8i Najprej cesarju, potem raji! Delavci tržiškega Zlita so uresničili svojo grožnjo: v četrtek so šli demonstrirat pred tržiško, v petek pa pred kranjsko poslopje Službe družbenega knjigovodstva. Vendar zaman. Do zaključka redakcije te številke DE še vedno niso dobili izplačanega denarja, ki ga je Sklad RS za razvoj že 2. septembra nakazal na žiro račun njihovega svobodnega sindikata kot enkratno socialno pomoč, zato se stavka nadaljuje že v šestnajsti dan... Poenotenje aktivnosti •8 Na pobudo predsedstva sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so se v četrtek sestali glavni republiški inšpektor za delo in njegova pomočnica ter predstavniki ZSSS. Na razgovoru so skupno ocenili problematiko delovanja inšpekcij za delo in se dogovorili, da bodo v okviru zakonskih določil ter kolektivnih ..... pogodb poenotili svoje aktivnosti za zagotavljanje učinkovitej- j:;:: šega nadzora nad pravno zaščito in varnostjo delavcev. j:;:; Predsedstvo sveta ZSSS tudi podpira nujno kadrovsko okre- vij pitev inšpekcij za delo ter zagotovitev materialnih in drugih pogojev za njihovo delo. P. V. 8: 18888888888888858* Odkar si je človeštvo izmislilo države, je žal tako, da je treba dati bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega; drobtinice, ki ostanejo po tej delitvi, pa pripadajo raji. Kot se je izkazalo v tem primeru, kranjska SDK ne dovoli izplačila nakazanega denarja kot socialno pomoč, saj bi se podjetje na ta način ognilo plačilu dajatev. Skratka: cesar ne bi dobil, kar je njegovega. Direktor kranjske SDK je sicer demonstrantom povedal, da je v slovenski centrali SDK takoj zaprosil za tolmačenje zakonitosti takšnega načina izplačila, vendar povratne informacije še ni dobil... V ponedeljek sta predsednik sindikata podjetja Zlit d. o. o. Franc Štular in predsednik Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko Sandi Bartol napisala pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, v katerem ga prosita, naj sprejme tričlansko delegacijo stavkovnega odbora na razgovor. »Napetosti in vznemirjenja zaradi neučinkovitega razreševanja po- ložaja podjetja ni čutiti le med delavci tega podjetja, temveč tudi med delavci drugih gorenjskih kolektivov, ki se hočejo solidarnostno vključiti v oblike sindikalnega boja,« sta med drugim zapisala v tem pismu, ki sta ga sklenila takole: »Gospod predsednik, zavedamo se, da imate obilico drugih zadolžitev, toda položaj podjetja in delavcev je tako nevzdržen, da zahteva tudi vašo pomoč in angažiranje.« Kako bo, če sploh bo ukrepal predsednik Drnovšek, lahko delavci Zlita samo ugibajo, saj v teh treh dneh odgovora še niso dobili. Kakor doslej še niso dobili nobene podpore za svoj prav s strani republiškega odbora Sindikata lesarstva Slovenije. In, seveda - denarja. Od ponedeljka so doma - v podjetju je samo stavkovni odbor - in čakajo na 16. uro, ko jih predsednik sindikata Franc Štular prek Radia Tržič obvešča, kaj je novega. Kdaj jim bo sporočil veselo vest’ Damjan Križnik »Odkrito povedano, moral sem si sposoditi za kruh!* f' prizna Franc Pernuš (na sliki), eden izmed 180 stavkajočih “j cev Zlita, ki je v soboto »praznoval« svoj 45. rojstni dan. ' ima nezaposleno ženo in pet šoloobveznih otrok, zato se hudirjevo »brihtati«, kako bo preživel družino. Šolskih p0* čin otrokom še ni kupil, od vseh položnic pa je poravna j tisto za elektriko. »Moral sem si sposoditi denar, kaj L ge drugega,« vprašujoče skomigne z rameni, »zdaj me je pa že5 čc kako bom vrnil ta dolg...« Zato je iz dneva v dan bolj vznet^l KAJ DELAJO v republiških odborih Sindikat državnih in družbenih organov Napovedana reorganizacija terja aktiven odnos Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov Slovenije je 7. septembra obravnaval zakon o lokalni samoupravi, zakon o državni upravi, sprejel stališča in sklepe ter jih posredoval vsem poslanskim klubom državnega zbora, vladi in javnosti. ROS poziva IS upravnih organov občin, naj organizirajo sestanke članov, se seznanijo s predvideno reorganizacijo upravnih organov občine in od izvršnih svetov občin zahtevajo, naj jih obvestijo, kakšne bodo spremembe, in kaj bo z določenim številom delovnih mest. Pregled zaposlenih v upravnih organih občin kaže, da je v 62 občinah sistematiziranih (marec 1993) 7265 delovnih mest, zasedenih 6514, od tega z dejansko izobrazbo 4787, s priznano izobrazbo 247 in z neustrezno izobrazbo 1480. Ti podatki in napovedana reorganizacija občin in uprave zahtevajo dejaven poseg sindikata. O teh vprašanjih bomo organizirali posvet. ROS je oblikoval stališča do delovnega osnutka zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih in ga v bistvu zavrnil, ker v sedanji fazi ne ponuja nič novega. Menimo, da sedanji sistemi plač in drugih prejemkov, posebej za funkcionarje in nosilce funkcij v izvršni, zakonodajni in sodni veji oblasti, povzročajo napetosti in stopnjujejo nezadovoljstvo med posameznimi skupinami zaposlenih (21.630) v republiških upravnih organih in v občinskih upravnih organih (6514). Drago Ščemjavič, sekretar Sindikat delavcev prometa in zvez i »Imajo nas za nekakšne ,lipke’,«je ogorčen in se čudi: »Le nam tako jekleni živci, da vse to zdržimo?« Kaj pa, če ne h° KO NE MOREŠ VEČ NE ŽIVETI NE CRKNITI! ilač| 8? m M »Letošnje poletje je pri nas na Celjskem minilo v znamenju stečajev. Samo avgusta smo imeli štiri - Bor Laško, LIP Konjice-Inženiring, Strojna Žalec in Obrtno podjetje Šentjur, s l. septembrom pa je šlo v stečaj še Prevozništvo Celje,« aa™Mna maJce provokativno vprašanje, »s čim so se kratkočasili čez počitnice«, grenko odvrnil Drago Mravlak iz Območne organizacije ZSSS Celja in dodal: »Kajne, da sem imel kar prav, ko sem vam ob novem letu zatrjeval, da se nam letos na Celjskem ne obeta nič dobrega!« delavcev Prevozništva Celje,« je nadaljeval Miro Gozdnikar, sekretar odborov SKEI ter prometa in zvez pri OO ZSSS Celje. »Zaradi zastarelih, v povprečju nad deset let starih vozil po razpadu jugoslovanskega trga seveda niso Ostali so brez dveh p . regresa, junijsko pa so si ravnali tako, da so pr01 nekaj starih tovornjak Gozdnikar je še dodal, podobna agonija že dve vleče v Avtoprevozu Š®1 ter. »Tako imamo na skem samo še eno prev1 ško firmo, ki še ,vozi‘ nat iz Rogaške Slatine ^ še ta se je prodala Sklad1 za razvoj,« se je grenka smehnil Gozdnikar, imel med našim obiskoi"! |8: Soglasje : ZSSS - Sindikat delavcev prometa in zvez, Gospodarska zbornica Združenje prometa in zvez ter konferenca Sindikata delavcev v cestnem gospodarstvu smo sklenili in 2. septembra 1993 podpisali naslednje soglasje: veljavnosti kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo uporabljajo do sklenitve nove pogodbe tiste določbe delovnopravnega dela dosedanje panožne kolektivne pogodbe, ki vsebinsko niso urejene v splošni pogodbi za gospodarstvo.« Imenovana je tudi že komisija, ki bo do 30. 9. 1993 pripravila nov predlog panožne pogodbe, ki jo bomo najprej uskladili v sindikatih in se potem začeli pogajati. Hilda Žežko, sekretarka m 1 8S :g: Sindikat finančnih organizacij Uvod v pestro jesen V Boru iz Laškega so se mrzlično otepali izgub iz prejšnjih let, vendar vsem zamenjavam številnih direktorjev navkljub nikakor niso mogli na zeleno vejo. Že tako ali tako nizkih osebnih dohodkov jim zaradi kronične blokade žiro računa niso mogli pravočasno izplačevati, tako da druge rešitve razen stečaja niso videli. Delo je izgubilo 184 ljudi. Strojna Žalec bi se po mnenju sindikalistov lahko izvlekla, ker za razliko od Bora še ni bila tako na dnu. Vendar so o njeni usodi odločili drugi, konkretneje, veliki upniki, med njimi zlasti Hmezad banka, ki se je »vsedla« na njen žiro račun ... V Inženiringu LIP Slovenske Konjice so že lep čas ugotavljali, da jih je preveč. Devetdeset odstotkov od 59 Drago Mravlak in Mirko Gozdnikar sta rekla nekaj krepkihj čez sodne mline, ki so že pregovorno počasni in posledično i slabo luč tudi na sindikate. Za primer sta navedla celjski Ing je vsem svojim delavcem dolžan plačo za oktober 1992 (!). S61, mu je sicer naložilo, naj jo nemudoma izplača, a se je zadnji da6! rokom pritožil, ker sc je bal izvršbe. In preden bo sodišče združi dela to zadevo spet obravnavalo, bo leto spet naokoli! Natank6! so v Ingradu naredili tudi z odpravninami. Ko so izračunali, dal morali poravnati za 60 milijonov tolarjev, so se spet pritožili 1,,| odložili izplačilo. f Da bi nekako prekinili ta začarani krog, bi moralo ifflu njunem mnenju sodišče neke prioritete, saj gre vendar za cele] ljudi, ki ostajajo brez rednega dohodka. Dodatna težava pri ji je tudi, da ne moreš sprožiti kolektivnega spora, temveč samo i dualnega, kar pomeni »eno samo administriranje«. Dokaz: ‘ dova zadeva obsega 26 gosto tipkanih strani, v katerih je| zahtevkov! Zato sogovornika predlagata ZSSS, naj se potrudi in priti*’ bi delovno zakonodajo čimprej uredili... Drago Mravlak ROS je na razširjeni seji 2. septembra obravnaval KP za gospodarstvo. Podprl je pripravo panožne KP in usklajevanje podjetniških KP s KP za gospodarstvo. Dalje se je seznanil z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in opredelil aktivnosti v posameznih organizacijah, da bi sodelovanje delavcev čimprej operacionalizirali. ROS je sprejel poročilo o izvedbi iger ŠIPO 93 (Poreč). Imele so več kot 600 udeležencev, bile so uspešno organizirane in izvedene. ROS je organiziral pohod na Krnsko jezero in vzpon na Km, za katerega se je prijavilo 44 udeležencev. 25. in 26. septembra se bodo srečale reprezentance Sindikata finančnih organizacij Slovenije, Sindikata poslovnih bank Slovenije in čeških sindikatov v Bovcu. Drago Ščemjavič, sekretar Na celjskem območju je zapo-slenih okoli 1.800 tujcev, zato se 8: postavlja vprašanje, kaj bo z njimi, ko jim bodo potekla de-lovna dovoljenja. »Cinkarna na-8: merava vsem, ki ne bodo prosili za podaljšanje delovnega dovoljenja, 8;: izplačati po 3.000 DEM odprav-nine,« pravi Drago Mravlak. »To je pa redek, čc že ne edinstven 8: primer na Slovenskem!« 8:------------------------ zaposlenih je izgubilo delo že februarja, v naslednjih mesecih pa so »odpadali« še drugi, dokler ni 8. julija nazadnje postal presežek še njihov direktor. V Obrtnem podjetju Šentjur, ki je nastalo iz nekdanje Komunale in naj bi opravljalo razna gradbena dela, je bilo zaposlenih 22 delavcev. Ker ni bilo nobenega pravega dela, so ostali brez plač za marec, april, maj in junij, 17. julija pa so šli v stečaj... »S prvim septembrom pa se je vsem tem na svojo lastno željo pridružilo še 92 mogli pridobivati dela pri prevozih tovora po Evropi, zato so kopičili izgube. Miro Gozdnikar sekretar SKEI na ple1 eno breme - stavko 2“ lavcev družbe Vzdrže| v štorski Železarni (o* smo obširneje že poroči Za konec »zgodbe o f jih« pa sta nam sogoV°J prihranila še tole til mično cvetko: Graj* Žalca bi rad v steči nima 300.000 tolarje* * * vJ kor to zdaj stane. T0<1 tudi bi jih imel, je vpl* če bi mu uspelo, ker jel res upnika (Hmezad)iJ stečaja ne bi prišlo! ne morejo ne živeti kniti... Damjan1 16. septembra 1993 Ali lahko direktor sam odkljuka ljudi za odpust? VČERAJ JANEZ, JUTRI TONE, PA NE VESTA ZAKAJ!?! S y »Naše podjetje že lep čas hira. Tako slabo nam gre, da nas še Koržetov sklad noče! Kot je v navadi, ko Mde tako daleč, direktor in njegovi pri plačah kljub temu niso veliko na slabšem, mi pa kar precej, drugega pa ne znajo, kot da krčijo in odpuščajo, in nas je tako na gradbiščih vse manj. Včeraj dobi I bijižico Janez, danes Tone, nihče pa si kadrovske ne upa vprašati, ali je takšno odpuščanje po zakonu, ! a'J ljudi lahko odkljuka kar direktor sam. Tako je za vselej odšlo tudi nekaj boljših od tistih, ki smo še “stali. No, jaz sem vedno visoko čez normo in me za zdaj še ni strah, a kaj bo jutri,« nam piše V. B. iz "o vega mesta. »Ali lahko direktor po zakonu ugotavlja tehnološke presežke po svoji presoji, to je, podi iz ^djctja tiste, ki se mu upajo kaj reči, ali pa bi moral gledati predvsem na koristi podjetja in odpuščati le ‘ste, ki so v sedanjih težkih časih res tehnološki presežki?« nas še sprašuje V. B. Odgovor: Podjetja (beri: stari in novi Menedžerji) odpuščajo delavce fes dokaj po domače. Odkar vela splošna kolektivna pogodba gospodarstvo, pa naj bi ne pilo »nikoli več tako, kot je bilo«. Nova pogodba ni spremenila kriterijev za določanje tistih Presežnih delavcev, ki jim organizacija odpoveduje delovno razmerje, ker jih trajno ne potrebuje. Delovna uspešnost je kot merilo še vedno najbolj pomembna, saj imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost (tretji odstavek 13. člena). Pomembna pa je novost, ki naj bi v praksi zagotovila večjo Pravno varnost delavcev in preprečila ocenjevanje »po občutku tega ali onega šefa«, kar pri delavcih povzroča občutek šikaniranja ali celo zapostavljanja. Nova kolektivna pogodba predvideva namreč uporabo kriterija delovne uspešnosti le v primeru, ee so vnaprej določena merila za "gotavljanje delovne uspešnosti (Četrti odstavek 13. člena). Sicer to obveznost določa tudi 39. člen pogodbe, ki ureja vprašanje plač na podlagi delovne uspešnosti. Sodišča združenega dela so se že doslej pogosto ubadala z ugotavljanjem meril za merjenje uspešnosti, ki so bila prejeta hkrati s programom reševanja presežnih delavcev ali tik pred sprejemom takega programa. Merila so lahko upoštevala zgolj v postopku za selekcijo med delavci, ne pa tudi pri dejanskem odmerjanju plač v določenem časovnem obdobju. V tistih primerih, ko so podatki o delovni uspešnosti posameznega delavca služili tudi za določanje dejanskih plač, seveda teh problemov ni bilo. Sodna praksa je dopuščala možnost, da se je delovna uspešnost ocenjevala od primera do primera in da je bila ocena namenjena zgolj selekciji med delavci. Zahteva po vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti pa bo nedvomno spremenila dosedanjo sodno prakso, saj merila delovne uspešnosti pri reševanju trajnih presežkov delavcev ne bodo mogle uporabljati tiste organizacije, ki meril za ugotavljanje delovne uspešnosti ne bodo določile vnaprej, kot to zahteva nova kolektivna pogodba. Večja ali manjša uspešnost delavca se torej lahko ugotavlja (mora ugotavljati) sproti in ne šele takrat, ko nastane problem trajnih presežkov. Sicer pa je logično, da je delavčeva dejanska plača odvisna od njegove delovne uspešnosti. S tem v zvezi velja opozoriti tudi na bistveno spremembo pri opredelitvi vsebine pogodbe o zaposlitvi (6. člen). V pogodbi o zaposlitvi je namreč potrebno, poleg določitve osnovne plače, dodatkov in nadomestil, urediti tudi način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje). Nova kolektivna pogodba daje širše možnosti tudi kolektivnim pogodbam dejavnosti, ki lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz 13. člena splošne kolektivne pogodbe. Skratka: Tehnološke presežke zaposlenih je po veljavni novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo treba ugotavljati po vnaprej znanih in dogovorjenih kriterijih za ugotavljanje uspešnosti zaposlenih, ne pa po osebnem občutku tega ali onega šefa, njegovih (ne)prijateljskih nagnjenjih do posameznih kandidatov za odpust. V. O. DE KANAL - DE čemi gost, ki bo na sporedu v petek, 17. t.m., ob 21.05 na drugem programu TV Slovenija. KAJ DELAJO S: I !■=-. I ~skipolitiki plaUlapšeničeJl^etom več, nam pa manj:' ^ts^nmmact^~ § šizplačil0 | prati Darja Lavtižar-Bebler Slovenci smo jo opazili večkrat: prvič v sedemdesetih letih kot brhko televizijsko napovedovalko, potem v prvi večstrankarski skupščini kot odrezavo poslanko, ki se ni obotavljala svoje moške kolege opozarjati na različno funkcioniranje moškega in ženskega organizma, nato kot predsedniško kandidatko, ki si je upala povedati, da ima prav tako lepe oči kot g. Kučan, mogoče še lepše... Danes je postdiplomska študentka mednarodnega prava in gospa ambasadorjeva v Ženevi. Iz njenih nastopov v javnosti je znano, da zna in zmore reči bobu bob. Prisluhnete ji lahko v oddaji Ve- Četrtkove posebnosti Serija Četrtkove posebnosti bo na sporedu vsak tretji četrtek v mesecu. V prvi oddaji nam bodo predstavili Normana Wisdoma, menda zadnjega, ki zna pripraviti pravi show enega, kakršne so uprizarjali v mušic hallih. Slavo in priljubljenost si je pridobil že pri vojakih kot vodja orkestra in šaljivec, ki je obvladal kar pet instrumentov. Svoj smisel za humor je predstavil že več kot dvajsetim milijonom gledalcev širom po svetu. Norman je starček s fizično kondicijo dvajsetletnika in s smislom za humor, ki vas bo zagotovo očaral... Ne zamudite enkratne priložnosti za zabavo v četrtek, 23. t.m. ob 20.35 na TVS 1! m. XV Zasavje Povsod živahno V podjetju Zaščita Zagorje se letos ponavljajo velike težave zaradi izgube trgov, nedorečenosti proizvodnega programa in kronične nelikvidnosti. V mesecu avgustu je bila vrsta sestankov, ki jih je sklical sindikat podjetja, da bi rešili usodo podjetja. S sodelovanjem predstavnikov območnega sveta Zasavje so zaposleni prejeli zajamčene neizplačane osebne dohodke. Sprejete so bile tudi operativne odločitve za postopno saniranje, podjetja, med drugim zahteva za zamenjavo vodstva podjetja. Ena izmed najdejavnejših sindikalnih organizacij - Cementarna Trbovlje d.d. - je v soboto, 4. septembra pripravila tradicionalno srečanje vseh zaposlenih in upokojencev podjetja ob dnevu cementarjev. Sindikat podjetja je poleg drugega organiziral tudi številna športna srečanja med sindikalnimi organizacijami. Delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik, ki so se po stečaju svoje bivše firme uspešno lotili sanacije podjetja, so pred zaključkom lastninjenja podjetja. Sprejeli so program lastninja, v katerem bodo imeli zaposleni delavci, kot ocenjuje predsednik Maks Sivec, večinski delež. Ciril Urek v četrtek, 23. t.m. e. V dopoldanskem Usposabljanje sindikalnih aktivistov Območna' organizacija ZSSS Zasavje organizira seminar za predsednike in druge sindikalne zaupniki delu seminarja bosta Rajko Lesjak in Brane Mišič predstavila navodila za delo ZSSS pri volitvah sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika po določilih zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Od 12. do 16. ure pa bodo predstavniki ROS predstavili pristop in pogajanja za sklenitev panožnih kolektivnih pogodb. Seminar bodo sklenili z izmenjavo izkušenj ob lastninskem preoblikovanju podjetij. Ker so vprašanja, ki jih bodo obravnavali na tem usposabljanju, nadvse pomembna, pričakujejo polnoštevilno udeležbo. D.K. ■ KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Raket sestavljajo knjige Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. ssm ?e: 1x31 r |S§/, KO JE mA OBLAST J Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. I- 55 0 N e m 01 o> 5 « c 0) o Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Sarajevom SOMAS K 55 o o O) o O) S n c e O H 55 o n oo o o> "c m c e O Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. % /TEBRI I DRUŽBE f 3 Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni, Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« J NAROČILNICA naročam(o) naročam(o) naročam(o) naročam(o) naročam(o) Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod (ov) knjige GLASNIK PEKLA izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov :. Ulica, poštna št., kraj:- Ime in priimek podpisnika:----------------------------------------------------------:---------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:__________________________________ __________ _____________________________________________ Žig Podpis naročnika IZVOZ PADA, DEFICIT V BLAGOVNI v v MENJAVI NARAŠČA Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je slovensko gospodarstvo julija izvozilo za 480 milijonov dolarjev, kar je za 19,8 odstotka manj kot pred letom dni. Tudi julija smo imeli deficit v blagovni menjavi - 38 milijonov dolarjev - ki je višji kot junija, vendar nekoliko manjši kot v predhodnih treh mesecih. Indeksi za izvoz in uvoz iz držav nekdanje Jugoslavije so še vedno bistveno nižji, kot so indeksi za vse druge države. Zaradi embarga na izvozne in uvozne posle, ki ga je prinesla balkanska vojna, si tudi v prihodnje od južnih trgov ne moremo kaj dosti obetati. Pri zavodu za statistiko ocenjujejo, da sta julijski izvoz in uvoz relativno nizka. To potrjujejo tudi primerjave z lanskim julijem. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bil izvoz za 13,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, uvoz pa za 5 odstotkov višji. Vrednost deficita v blagovni menjavi je bila v letošnjih prvih sedmih mesecih 412 milijonov dolarjev, stopnja pokritja uvoza z izvozom pa je ostala enaka kot v polletnem obdobju - 92-odstotna. ameriških dolarjih (17,9%), lirah (9,8%), šilingih (7,63%), hrvaških dinarjih (4,4%) in tolarjih (4,3 %). Glede na pretežno usmerjenost slovenskega izvoza in uvoza na zahodno evropska tržišča, na izvozne in uvozne podatke, prikazane v dolarjih, precej vplivajo spremembe v sami valutni strukturi slovenskega izvoza in uvoza in spremembe v medvalutnih razmerjih. Predvsem razmerje med ameriškim dolarjem in nemško marko. Valutna struktura slovenskega izvoza se je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani precej spremenila, predvsem zaradi manjšega izvoza v dežele nekdanje Jugoslavije. V letošnjih prvih sedmih mesecih smo največ izvažali v nemških markah (41,2%), Valutna struktura slovenskega uvoza v prvih sedmih mesecih letos se seveda razlikuje od valutne strukture izvoza. Deleži uvoznih transakcij v pomembnejših valutah so bili: v markah 34,9%, v ameriških dolarjih 18,2%, v lirah 14,8%, v šilingih 11,2%, v francoskih frankih 8,4% in v hrvaških dinarjih 2,9%. Skupni delež uvoznih transakcij, ki so potekale v valutah držav ES, je bil 60,6%, le za 7,6% pa je bilo uvoznih transakcij, ki so potekale v valutah držav nekdanje Jugoslavije. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je bil delež valut držav ES 50,5%, delež valut držav nekdanje Jugoslavije pa 20,9%. V prvih sedmih mesecih lani so uvozne transakcije IZVOZ IN UVOZ, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR-J ULIJ 1993 (predhodni podatki, skupaj s posli oplemenitenja) tisoč USD, tekoči tečaji * Indeks Indeks Vil 1993 l-VII 1993 Vil 1992 Vil 1993 Vil 1992 I-Vll 1992 l-VII 1993 l-VII 1992 Skupaj Izvoz 598658 480218 80,2 4025385 3468922 86,2 Uvoz 591939 517788 87,5 3576276 3754071 105,0 Saldo menjave 6719 -37570 449109 -285149 Pokritost uvoza 101 93 113 92 Z državami nekdanje Jugoslavije Izvoz 107183 67052 62,6 1015111 550032 54,2 Uvoz 110483 48862 44.2 823724 422816 51,3 Saldo menjave -3300 18190 191387 127216 Pokritost uvoza 97 137 123 130 Z ostalimi državami Izvoz 491475 413165 84,1 3010274 2918890 97,0 Uvoz 481456 468926 97,4 2752552 3331255 121,0 Saldo menjave 10019 -55761 257722 -412365 Pokritost uvoza 102 88 109 88 (Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko) , Dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fa-( kul tete opozarja na neustrezno dinamiko in vrzeli v vladni ek°cZoHtF°daSmo aosnodarstvo narorei stabilizirali nato »Govoriti, da bomo gospodarstvo najprej stabilizirali, nato pognali, je sprenevedanje. V času, ko je inflacija majhna, najpogosteje potekale v nemških markah (29,3%), ameriških dolarjih (16%) in šilingih (10,4%). Na osnovi podatkov o valutni strukturi slovenskega izvoza in uvoza so na slovenskem statističnem zavodu napravili tele zaključke: • V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani tako pri izvozu kot pri uvozu povečal delež valut ES kot tudi delež transakcij, ki so bile opravljene v markah. S Omenjeno povečanje gre pripisati znižanju deleža izvoza in uvoza, ki ga opravljamo v valutah držav nekdanje Jugoslavije. A. U. P Ko poslane nezaposlenost narodova usoda *! » Piše: Franci Križanič Kadar država opusti upanje na odpravo krize brezposleno-sti (kar se ji zgodi v primeru, da ne more odstraniti njenih vzrokov), skuša običajno vsaj čimbolj zmanjšati novonastaja-joči sloj »ubogih«, kar lahko doseže zlasti: — s skrajšanjem z zakonom določenega maksimalnega delovnega časa; - z vplivom na večji pretok iz zaposlenosti v brezposelnost in nazaj; načeloma lahko to doseže z zmanjšano pravno varnostjo zaposlenih, t.j. za delodajalca enostavnim najemanjem in odpuščanjem delavcev; pri nas ima znižana pravna varnost zaposlenih ravno obraten učinek od pričakovanega, saj podjetja v sedanji gospodarski depresiji izboljšujejo donosnost svojega poslovanja s krčenjem, t. i. redukcijo, dejavnosti in zaposlenosti, tako da se zaradi znižane pravne varnosti delovnega mesta še dodatno zmanjšuje število zaposlenih, nastali dobički pa se v glavnem prelivajo v plače tistih, ki so ostali v službi; - z vplivom na izobraževanje ter navade in s tem na povečano možnost prezaposlovanja (po poklicih in med regijami) ter — z vplivom na zmanjšanje morebitne rasne, verske, seksualne ali generacijske diskriminacije. Za oceno dometa in uspehov teh ukrepov so pomembni podatki o fluktuaciji delavcev v službah in na borzi dela, o izobrazbi nezaposlenih ter o strukturi nezaposlenih glede na njihove značilnosti, ki bi utegnile povzročati diskriminacijo — pri nas zlasti spol in starost, Kaže, da se bo leta 1993 tudi Slovenije »vdala v usodo«, saj se nezaposlenost pri nas še kar poglablja zaradi previsoke ravni plač, prenizkega povpraševanja in dolžniške krize, naši gospodarski politiki pa ne uspe skleniti socialnega pakta za omejitev plač, znižati tečaja tolarja ter davčnih stopenj za okrepitev povpraševanja ter z ekonomsko smiselno privatizacijo spremeniti dolgove podjetij v lastniške deleže upnikov ter odpraviti dolžniško krizo. Tako postajajo vedno pomembnejši ukrepi za blažitev krize brezposelnosti. Razmere, v ka-trih se bo naša država lotila teh ukrepov, kaže podrobnejša informacija Zavoda Republike Slovenije za statistiko (»Statistika dela«)- V juniju 1993 so v Sloveniji zaposleni bolj menjali delo v gospodarstvu (1,43%) kot v negospodarstvu (0,84%). Pri tem se je, kjub upadu zaposlenosti za 2696 ljudi prvič na novo zaposlilo 718 ljudi (570 v gospodarstvu in 148 v negospodarstvu), med njimi pa 363 pripravnikov in 174 delavcev z višjo ali visoko izobrazbo. Zaposleni z višjo iv visoko izobrazbo so predstavljali 24 % novo zaposlenih delavcev. Med nezaposlenimi je fluktuacija (priliv in odliv) precej večja kot med zaposlenimi, saj se je junija letos tiU novo prijavilo 9121, v delo vključilo pa 4684 delavcev. To je predstavljalo skupaj 11% iskalcev zaposlitve. Med brezposelnimi je bilo samo 5 % višje in visoko izobraženih ter kut 39% nekvalificiranih delavcev. Stopnja brezposelnosti je bila med moškimi (15,2%) višja kot med ženskami (13,4%)- zb0 Pos str; 1 m- hov kje; Vi kat čiln sbc hd irne f spi, Uti ofce m 9o s 1 V z. 1$$$' Naročnike obveščamo, da bomo upoštevali vsa naročila za to knjigo od januarja 1993 dalje. Vsebina • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. o o Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: ... ........ Zig Podpis naročnika K N D S s kt Pr VSi Pe « sr* Ce NC 3i Panožne kolektivne Dogodke pod i vprašajem___________________________________ Problematika panožnih KP, uradno KP dejavnosti, pogovorno tudi branž-nih KP, je dvovrstna. V prvi vrsti gre za vprašanja, ki jih po sili razmer urejata splošni kolektivni > pogodbi za gospodarstvo in negospo-<- w M darstvo - namesto panožnih KP. Le-te namreč omogočajo večje pravice delav-cem in so zato za delodajalce, to je za podjetja, zlasti slabša, in za vlado ter za večino makroekonomistov manj spre-ne Uhan jemljive - predvsem v tarifnem delu. Zato ni nenavadno, da je gospodarska žarnica priporočila svojim združenjem, naj odpovedujejo Posamezne panožne KP; podobno počnejo posamezna mini-zfrstva za panožne KP, katerih podpisniki so. , T drugi vrsti pa ne gre toliko za ekonomski (stroškovni) vfdik plač pri uveljavljanju panožnih KP kot za ožji stro-oyni vidik. Panožne KP namreč bolehajo v tistih določilih, bi morali v večini panog izdelati kataloge tipičnih (spe-?fičnih) del in delovnih področij (delovnih mest), na podlagi yterih bi lahko strokovno neoporečno izdelali lestvico (platnih) skupin z ovrednotenimi izhodiščnimi OD. V sklop Rokovne določitve osnov na podlagi zahtevnosti del sodi ,udi določitev posebnih (težjih) pogojev dela, ki bi jih morale lr*eti vse PKP. Piše: Stane Uhan ■Po določilu 3. odstavka 37. člena in 7. odstavka 40. člena sPlošne KP za gospodarstvo je treba v panožnih KP opredeli tipična dela oziroma določiti dodatke zaradi vplivov °kolja (pogojev dela). Prav zaradi slednjih se morajo vrednoti v panožnih KP razlikovati od vrednosti v splošni KP za Gospodarstvo, sicer panožne KP sploh ne potrebujemo! Podobna določila vsebuje tudi KP za negospodarstvo v Zadnjem odstavku 33. člena ter v 1. in 4. točki 38. člena. To so formalni razlogi za nujnost obstoja in uresničevanja Pomembnih določil panožnih KP in s tem posredno tudi splošne KP za gospodarstvo in KP za negospodarstvo. Se pomembnejši od formalnih razlogov so vsebinski, če-favno vse težave v brezštevilnih sodnih sporih navidezno pirajo iz formalnih razlogov iz nedorečenih določb KP. "ežave zaradi formalnih razlogov je moč odpraviti, če spremenimo, izpopolnimo določilo oziroma predpis. Toda kako-v°stna sprememba zadeva vsebinsko rešitev, ki je nujno Povezana s strokovnim pristopom in strokovnimi rešitvami. Se drugo je lahko samo mešanje blata, da o smradu ne Govorimo. Če hočemo zares začeti pri glavi in se lotiti posla dolgo-r°čno, bi morali najprej presoditi, ali je v preambuli splošne ^P za gospodarstvo zapisana veljavnost: KP velja za vse zlavce... s področja gospodarstva, pravilna. Če panožna KP elja za delavce določene dejavnosti, ne more zanje veljati udi splošna KP za gospodarstvo. Ustreznejše besedilo pod c) v splošni KP za gospodarstvo °l zato moralo imeti dostavek: v vseh primerih, kjer za ?°ločeno dejavnost ni sprejeta panožna KP. Le po tej poti -orno srednjeročno nadomestili splošni KP s socialnim spo-razumom na eni strani in s panožnimi KP na drugi strani. Kar zadeva (bolj) strokovne določitve razmerij - in izhodiščne OD na njihovi osnovi, tako za (tipična) dela kot za delovna področja - pa se moramo dogovoriti med strokovnimi inštitucijami na eni strani in med predstavniki deloda-tolcev (od podjetij do zbornic in vlade) ter delojemalcev Sindikatov) na drugi strani. Že letos naj bi po možnosti °blikovali načrt, po katerem naj bi v nekaj letih izdelali krstne strokovne podlage za vso delovno populacijo. i'c^ru9,e yrs^e vprašanj iz panožnih KP, ki jih ni malo in tu nismo posebej izpostavili, bo treba postopno rešiti. Časa za najnujnejše izpopolnitve ni veliko, saj je v 1. °dstavku 9. točke tarifne priloge k splošni KP za gospodarno določen rok najkasnje do 31. 10. 1993. Do tega dne je trsba skleniti nove oziroma spremenjene panožne KP. NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI J komentarjem in stališči komisije za razlago kolektivne pogodbe Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura tabuje še: ~ Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS “epubiike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD ''Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-■ ri - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega Sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. 2®ha 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOT-p*°ST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,110-033, faks -3lU)56. Končno šest manj Vlada srbsko-črnogorske države je predlagala, naj bi dinarju črtali šest ničel. Tako bi s 1. oktobrom namesto sedanjega milijona dinarjev dobili najnovejši dinar. Jugoslovanska vlada je s svojimi novimi gospodarskimi ukrepi dosegla prav tisto, česar ni hotela. Trgovske police so vse bolj prazne. Vse več je trgovcev, ki nimajo kaj prodajati, delovni čas je marsikje vsak dan krajši. Trgovci so na plačanih dopustih, akti- visti pa so po krajevnih skupnostih začeli deliti potrdila, ki državljanom omogočajo nakup najpomembnejših živil, če jih seveda kje staknejo. Živil namreč ni, oblasti pa zatrjujejo, da omenjenih potrdil ne bo zmanjkalo. Kljub kaosu so se nekateri znašli. Tudi državna televizija. Da ne bi ostala brez naročnine, jo je spremenila v nekakšno takso, ki jo je treba plačati hkrati z računom za elektriko. S Svetovnim trgovinskim centrom (WTC) v •■Ljubljani, ki so ga pred dnevi nadvse slovesno predali svojemu namenu, je Slovenija zagotovo spet korak ali dva bliže razvitemu svetu. Dogodek je v našo metropolo privabil nadvse pomembne poslovneže, med drugimi samega gospoda Guya F. Tozzolija iz New Yorka, predsednika zveze WTC. Celoten kompleks Svetovnega trgovinskega centra za Bežigradom je po mnenju strokovnjakov izjemen izvajalski in naložbeni dosežek. Lastnik po-slovno-trgovskega središča s skupno 28.000 kvadratnimi metri, od tega jih ima stavba WTC 13.000, nakupovalna galerija pa 7.500, je Grupacija Smelt in več kot 100 drugih predstavništev oziroma podjetij. Najboljša ja vlada, ki želi narediti ljudi srečne in tudi ve, kako naj jih naredi srečne. Thomas B. Macaulay Korupcija je najzanesljivejši znak ustavne svobode. Edivard Gibbon Demokracija je dvorezen meč. Narodom, ki so izobraženi, je lahko pravi blagoslov, zaostalim pa slepilna maska. Brez razumevanja in temeljitega prosvetljevanja je vsaka demokracija lažna. Milan Vidmar VOZ MARIBORSKEGA GOSPODARSTVA DRVI NAVZDOL Povsem po naključju je skupščina mariborske Elek-trokovine predlagala Temeljnemu sodišču v Mariboru uvedbo stečajnega postopka zanjo ravno tistega dne, ko je v štajerski prestolnici nadstrankarska organizacija Forum slovenske Štajerske organizirala javno razpravo o problemih zaposlovanja v Mariboru. Na razpravi v Narodnem domu, ki so se je udeležili tudi slovenska ministrica za delo Jožica Puhar, predstavniki parlamentarnih strank ter številni republiški in občinski poslanci ter gospodarstveniki, se je predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous, ki je hkrati predsednik štajerskega foruma, pohvalil, da je malemu gospodarstvu v mestu uspelo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji in Mariboru v minulem obdobju povečati število zaposlenih za dva tisoč. Že nekaj minut za tem pa so predstavniki sindikata SKEI udeležence javne razprave seznanili, da se bo, če resnično pride do stečaja Elektroko-vine, število zaposlenih v Mariboru čez noč zmanjšalo za več kot dva tisoč delavcev. V tem primeru bodo- nekajletni napori številnih podjetij in pristojnih oblastnih organov čez noč izničeni. Udeleženci razprave o problemih zaposlovanja, so po temeljiti izmenjavi mnenj ugotovili, da bo v Mariboru konec leta prej več kakor manj brezposelnih, saj so kazalci gospodarjenja v Mariboru iz meseca v mesec slabši in se gospodarske-razmere v njem slabšajo precej hitreje kakor drugod v Sloveniji. Te precej črnoglede ocene je potrdilo tudi periodično poročilo mariborske podružnice Službe družbenega knjigovodstva. Na mariborskem območju že 194 podjetij izpolnjuje pogoje za stečaj. Poleg tega je v Mariboru imelo v začetku septembra skoraj 300 podjetij blokiran žiro račun, na širšem območju Maribora pa je takšnih podjetij že 420. Skupno v teh podjetjih dela blizu 30 tisoč delavcev. Služba družbenega knjigovodstva je doslej vlagala predloge za uvedbo stečajnega postopka za zasebna podjetja, ki ne zaposluje nobenega delavca, sedaj so na vrsti mešana podjetja z zaposlenimi delavci, kmalu pa bodo, kakor kaže, prišla na vrsto tudi druga podjetja... Po kuloarjih v Mariboru se že šušlja, da naj bi šla po poti Elektrokovine tudi nekatera druga podjetja kovinskopredelovalne panoge. Stečaji bodo še povečali že tako veliko armado brezposelnih (v Mariboru jih je sedaj že 14 tisoč, v podravski regiji pa skoraj 29 tisoč), in zaostrili socialne razmere. Od 29 tisoč brezposelnih v regiji trenutno prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti okoli 6500 brezposelnih delavcev, denarno pomoč pa nekaj več kot 4000 tisoč delavcev. Vsi drugi brezposelni (okoli dve tretjini) so praktično brez vsakih dohodkov, saj so mnogi že tako dolgo brez dela, da jim je pravica do denarnega nado- mestila za čas brezposelnosti in pomoči na zavodu za zaposlovanje že potekla. Ali se je ob teh podatkih še mogoče čuditi, da javna kuhinja v Mariboru vsak dan brezplačno razdeli že 700 toplih obrokov brezdomcem, brezposlenim in tudi upokojencem z nizkimi pokojninami ter zaposlenim z nizkimi in nerednimi prejemki? Voz mariborskega gospodarstva drvi navzdol. Ali ga kdo še lahko (in namerava) zaustavi? Tomaž Kšela J OTROC/, VOJAKI !M PQUM Republiški parlament naj bi o družinskih prejemkih, med drugim še ta mesec odlo- V njem najbolj bode v oči po-čal tudi o predlogu zakona datek, da vlada ni uvedla že Kdor redno spremlja zasedanja slovenskega parlamenta, mu ni dolgčas - če le ni preveč vnet somišljenik (ali celo član) te ali one nekompromisne desno-leve stranke in mu trdi govorci iz vrst konkurenčne prepogosto ne poganjajo krvi v glavo. Takšno razgreto razpravo si spet lahko obetamo na enem izmed prihodnjih zasedanj državnega zbora (zato pozor!) - ko bo tekla beseda, kakšne nove možnosti naj po odločitvi tega našega najvišjega zakonodajnega telesa dobijo za odkup nacionaliziranih stanovanj vsi tisti imetniki stanovanjske pravice, ki v njih živijo, pa bi jih zdaj morali prepustiti nekdanjim lastnikom. Tako bi bili prikrajšani za njihov odkup po ugodnih cenah - takšnih, po kakršnih družbena stanovanja odkupujejo »navadni« imetniki stanovanjske pravice. Razumljivo, na noge so že (spet) stopili tudi nekdanji lastniki teh stanovanj, češ, spet nam jemljejo, kar je našega. Poglejmo, za kakšen spor (in predlog sprememb stanovanjskega zakona) gre! Vse od uveljavitve stanovanjskega zakona je bilo največ pripomb k stanovanjski privatizaciji. Neustrezna so predvsem določila o lastninjenju nacionaliziranih in zaplenjenih stanovanj. Novi lastniki niso bili spodbujeni za prodajo teh stanovanj imetnikom stanovanjske pravice, ki so v njih živeli, tako da so bili slednji res v neenakopravnem položaju z vsemi drugimi imetniki, ki so odkupili stanovanje po stanovanjskem zakonu. Po ocenah republiškega ministrstva za okolje in prostor je bilo v Sloveniji okoli 13.000 nacionaliziranih in zaplenjenih stanovanj. Vlada pričakuje okoli 5.000 denacionalizacijskih zahtevkov; od tega naj bi odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu zahtevalo okoli 4.000 najemnikov, ki jim je družba v preteklosti dodelila stanovanjsko pravico do teh stanovanj. Nove stanovanjske »variante »Mihe Jazbinška Sredi letošnjega julija naj bi vlada končno našla rešitev, ki bo - po besedah ministra za okolje in prostor Mihe Jazbinška - sprejemljiva za najemnike v nacionaliziranih stanovanjih in dovolj vabljiva za nove lastnike. Predlogi vlade pa se razlikujejo od zahtev najemnikov nacionaliziranih stanovanj, saj lastnika ne silijo neposredno k prodaji, temveč ga k temu spodbujajo z večjo odškodnino. Predlog zakona spodbuja dogovor med prvotnim lastnikom in imetnikom stanovanjske pravice za odkup stanovanja s tem, da naj bi dobil lastnik poleg kupnine tudi nadomestilo v višini razlike med kupnino, izračunano po stanovanjskem zakonu, in vrednostjo, ugotovljeno na podlagi zakona o denacionalizaciji - v obliki obveznic ali vrednostnih papirjev. Predlog zakona upošteva tudi možnost, da lastnik pristane na prodajo, soglaša pa s tem, da si prejšnji imetnik stanovanjske pravice sam priskrbi stanovanje za nakup. V tem primeru mora imetniku stanovanjske pravice lastnik kot odpravnino za izpraznjeno stanovanje izplačati 30 odstotkov vrednosti stanovanja. Pri tem pa ne sme upoštevati točkovne vrednosti stanovanja (točka je zdaj vredna 4 nemške marke). Razliko do polne vrednosti stanovanja dobi imetnik stanovanjske pravice, in sicer po tretjino od zavezanca za vrnitev stanovanja (občine), od odškodninskega sklada kot obveznice in v vrednostnih papirjih, za katere jamči država. Če pa imetnik stanovanjske pravice stanovanje kupuje, odpravnina pa ne zadošča za kupnino, lahko dobi posojilo z ugodno obrestno mero v stanovanjskem skladu. Če lastnik noče prodati stanovanja in če se imetnik stanovanjske pravice ne odloči ali ne more kupiti drugega, naj bi mu bilo sedaj omogočeno, da zahteva od zavezanca za vrnitev stanovanja (občine, podjetja, sklada) za odkup in prodajo drugega enakovrednega zasedenega neprofitnega stanovanja v lasti zavezanca. Tako predlog Mihe Jazbinška (njegovega ministrstva) in vlade. A kaj o njem mislijo lastniki nacionaliziranih stanovanj? pred volitvami, pa tudi kasneje ne, obljubljenega splošnega otroškega dodatka, ampak je njegovo uresničevanje pomaknila v daljno leto 1998. Izgovor je preprost: v proračunu ni denarja. Stroški za takšen dodatek bi bili previsoki, od zdajšnjih sedem milijard, kolikor jih zdaj dajemo za selektivni otroški dodatek, bi letno potrebovali 23 milijard tolarjev. Vlada v poldrugem mesecu od prve obravnave zakona v skupščini ne le da ni zvišala sedanjega že tako skromnega otroškega dodatka, temveč je še za nadaljnja štiri leta podaljšala rok za uvedbo splošnega otroškega dodatka. Po drugi strani pa vlada predlaga namensko zbiranje denarja za vojaška letala, helikopterje, raketne sisteme. V osmih letih naj bi tako za vojsko dodatno zbrali za 1,3 milijarde mark. Tako je spet obnovljena dilema med orožjem in otroškim dodatkom. Vse kaže na to, da bodo politiki celo otroški dodatek izrabili za medsebojno politično obračunavanje in nabiranje političnih točk, otroci pa bodo ostali praznih rok. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da denarja vedno zmanjka, ko gre za otroke, četudi se jih rojeva vedno manj. V Sloveniji bi bilo do splošnega otroškega dodatka ta hip upravičenih 560.000 otrok oziroma mladih. K doseda- njemu 1,4 odstotka bi morali dodati še 1,1 odstotka domačega bruto proizvoda, ki bi se moral v normalni družbi napajati iz ustreznega davčnega sistema, ne pa da ta sistem danes redi drago državo in njeno birokracijo, ki se zna z razraščanjem lokalne administracije še razširiti. Država postaja vse bolj draga, ljudje pa vse bolj revni. Če ne drugače, bi morali denar za otroke dobiti tako, da bi obdavčili igralništvo, fci si želi priboriti izjemen položaj v družbi, češ da na ta način družba podpira uspešne zasebne podjetnike. »Naj se ljudem pove resnica, zakaj ne bodo otroškega dodatka dobili vsi otroci. Natančno toliko denarja je vlada namenila obrambnemu ministrstvu za nakup orožja,« je dejala dr. Mateja Kožuh-No-vak na seji odbora za zdrav- stvo, delo, družino in social politiko. »Odločiti se boi morali, česa nas je najb°l strah: napada od zunaj revščine in socialnih nemilo doma.« \ 1 Ute vic »la bi sk vai Mj str Dilema je namerno pr& rana, ker je očitno strank sko obarvana. Pri tako P1 membnih stvareh pa prob* mov ni mogoče reševati z dih' mami ali - ali, ki se med seM izključujejo, ampak bi mord interese zajeti v skupnem ^ cionalnem programu, ki 1 nam zagotovil varnost, ko^ kor smo jo sposobni plačevb na vseh področjih, na sociv nem, družinskem, obrambni in še kakšnem. Skratka, & deva je tako resna, da je f moč pustiti samo politiko$ Prvo besedo bi morali ime[ strokovnjaki na vseh podr0c jih. Marija Frančešk'< % del E tros dat do5 teh iti tieg zdi Sti stv DRŽAVNEMU ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE Gospodu Hermanu Rigelniku - predsedniku Slovenska vlada je pred kratkim sprejala predlog zakona o zagotavljanju denarja za dolgoročni razvoj obrambnega sistema. Če ga bo sprejel tudi državni zbor, bomo v naslednjih osmih letih namenjali za obrambo en odstotek bruto nacionalnega dohodka (GDP) iz t.i. izvenproračunske porabe, v okviru proračuna pa še dodatnih 1,5 odstotka GDP-ja. Za celotne potrebe vojske naj bi torej namenjali 2,5% GDP-ja oziroma okoli 306 milijonov dolarjev. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije ugotavljamo, da bodo ob zakonu o »cestnem tolarju« tako dobili še zakon o »obrambnem tolarju«. Tako naj bi do leta 2000 namenili za ceste in obrambo skupaj okoli 2% GDP-ja, kar ob današnji strukturi porabe GDP pomeni okoli 4% celotne javne porabe oziroma blizu 10% vseh sedanjih proračunskih sredstev. Menimo, da je prednostno financiranje slovenske obrambe zelo sporno, saj naj bi delež javne porabe v GDP-ju v nasled- njih letih rahlo zmanjšali, ne pa ohranjali na letošnji ravni in ga celo povečevali. To pa praktično pomeni, da se bodo proračunska sredstva prerazdeljevala, kar bo imelo v primeru nadaljnje negativne gospodarske rasti usodne posledice za ostale proračunske porabnike, vključno z zdravstveno dejavnostjo. Zato odločno nasprotujemo temu, da bi imelo obrambno ministrstvo zagotovljen »obrambni tolar« za osem ali po drugi inačici za pet let vnaprej ne glede na gospodarske razmere in finančne potrebe drugih ministrstev. Predlagamo, naj državni zbor temeljito razmisli o tej problematiki in naj ne sprejme omenjenega predloga zakona in prednostnega financiranja razvojnih želja obrambnega ministrstva. Posebej poudarjamo, da se je tudi nekdanja JLA financirala na podoben način, in pokazalo se je, kam nas je pripeljalo-Prepričani smo, da je financiranje gospodarskega razvoja in razvojnih potreb družbenih dejavnosti najmanj toliko pomembno kot financiranje obrambe, če ne celo še bolj. Igor Kodrič; predsednik RO sindikata zdravstva in socialnega varstva ČE BO ŠPIČASTO, BODO VILE, ČE OKROGLO. PA LOPATA lih bij VeE zdi $ai 2S tal skt to\ jel goi del ha da: sij; S vat Pri Vet Lastniki stanovanj: Država si spet umiva roke! Spet in še naprej se jezijo (na pristojnega ministra, pa tudi na stanovalce v svojih hišah - stanovanjih). Vsebino njihovih protestnih pisem državnemu zboru in javnosti je možno strniti v tale sporočila. Vlada Slovenije je predlog za spremembo stanovanjskega zakona obravnavala na seji 15. 7. 1993 in ga tudi sprejela. Z odločitvijo, da sprejme tak predlog, se je vlada Slovenije uvrstila med Agencije za nepremičnine, saj ponuja možnosti za odprodajo nacionaliziranih stanovanj, za kar pa jo lastniki teh stanovanj niso niti prosili niti pooblastili. Komu, kdaj in ali sploh bodo lastniki odprodajah stanovanja potem, ko jih bodo najprej izpraznjena dobili vrnjena, da se vlade Slovenije, še posebno njenega ministrstva za okolje in prostor, ne tiče. Zelo pa se vlade Slovenije tiče zakon o denacionalizaciji, ker mora (bi moral) njegovo pospešeno izvajanje »zagotavljati, spremljati in nadzorovati do dokončne vrnitve celotnega nasilno odtujenega premoženja«. Neizpodbitno dejstvo je, da je zakon o denacionalizaciji sprejet in da ga je država dolžna izvajati. To pa da pomeni čimprejšnjo in dosledno vrnitev celotnega razlaščenega premoženja, torej tudi stanovanj lastnikom, ki so znani, oz. njihovim pravnim naslednikom (dedičem), še predno bi ga država oz. zavezanci ponovno nacionalizirali, saj tega sploh ne skrivajo... Slo i zdi v? v VI vei K, Če pri lov Lastniki nacionaliziranih stanovanj naj bi bili takorekoč »prisiljeni« reševati stanovanjski problem najemnikov teh stanovanj, še preden bi jih po zakonu o denacionalizaciji dobili vrnjena, in tako prispevali k temu, da bi si država na njihov račun dvakrat umila roke. OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Kaj je alkoholizem Škandalozne »rešitve« novega 125. člena stanovanjskega zakona, oblikovane v treh variantah (modelih!), rešitve, ki legalizirajo »premoženjsko čiščenje«, da so žaljive tako za razlaščence - lastnike stanovanj kot za najemnike teh stanovanj (in ne nazadnje za vse Slovence), saj so eno samo barantanje in umivanje rok tistih, ki so bili in so še vedno dolžni poskrbeti za človeško dostojne, civilizirane in obojestransko zadovoljive rešitve. Ni mogoče verjeti, da se je lahko tak predlog sploh pojavil na papirju, še manj pa je mogoče verjeti, da je lahko takšno besedilo obravnavala in sprejela naša vlada z namenom, da ga pošlje državnemu zboru v sprejetje! Glavni namen te napovedi burne razprave poslancev državnega zbora, ko bo na dnevnem redu vprašanje, kako uskladiti materialne pravice (in interese) povojnih razlaščencev in imetnikov stanovanjske pravice v njihovih hišah - stanovanjih, ni razsojanje, kdo ima bolj in kdo manj prav, temveč le osvetlitev spomina na pisanje DE že pred sprejemom zakona o denacionalizaciji. Demos je takrat v skupščini soglasno vzklikal, da bo ta zakon le odpravljal stare krivice in ne povzročal novih. A mi smo opozarjali, napovedovali, da bo prav odpravljanje starih krivic povzročalo nove in nove. In kaj drugega se dandanes dogaja?! ‘ V. B. V časopisu ZLATA DOBA, ki je izhajal v Ljubljani po letu 1906 - izdajala ga je DRUŽBA TREZNOSTI, urejevala pa gospoda Frančišek Ovsec in Janez Kalan - je bil objavljen članek F. A.: KAJ JE ALKOHOLIZEM? Alkoholizem je velik sofizem: Troha resnice in kup laži se vkup vrže, dobro premeša in nastane tvor, ki se kratkovidnim zdi višek dobrote, pa je le brezno prevare. I. Najnedolžnejša oblika je kratki alkoholizem (alcoholismus acu-tus). Se ga eden tupatam enkrat navleče. Razume vso politiko, govori v tujih jezikih, vpraša »po čem je Dunaj”, se gre metat z bikom - dokler ne obleži kje za mizo, ali če ima skrbno ženo, na postelji, ih se zbudi z razbito glavo in obrnjenim želodcem. In za to veselje je dol najbrž zaslužek celega tedna. II. Bolj zvit je dolgi alkoholizem (alcoholismus chronicus). Ga žehta redno, pa ga tudi nese. Pijan? Bog varuj, da ne bi vedel, kaj dela! Saj ga samo za potrebo: pivo za žejo, vino za prebavo, žganje za zdravilo - za vsako bolezen, namesto Markovih kapljic. Umrje med 50. in 60. letom, vsled napornega dela za narod in domovino-Zdravnik zapiše kako bolezen srca ali želodca, žil ali jeter, kat narodnih bolezni ne pozna. Po 400 do 600 kron na leto je žrtvoval za »zdrave pijače«. III. Alkoholizem učenih (alcoholismus philosophorum). Ve ceniti dobro kapljico. Ne vpraša toliko, koliko, ampak kakšno. Pozna vse letnike in lege. Pri mizi on vodi pogovor, najrajši o vinih in uči mladino zdravstvenih pravil. V razburljivo politiko in socialne boje se ne meša. Drži se uradnih ur in dolžnosti. Doživi 80. leto in umrje kot častit starosta in spodbuden izgled, kako zdravo je vino. Zadnji govor je sklenil: sobrie bibanus, in ginjeni smo odgovorili: bibamus! IV. Alkoholizem delavnih, zlasti vinorejcev in krčmarjev (alcoholi-smus vinicoiarum). Eden obdeluje vinograd in zanemarja travnike ip njive, in čaka leta 1834., da se reši podedovanih dolgov, pa jih zapusti sinu - z upanjem vred. - Drugi čuje cele noči v svoji zakajeni gostilni ali žganjariji z ženo in otroci, da bi jih preskrbel, pa jih prezgodaj zapusti, bolehne in pohujšane. V. Alkoholizem narodov (alcoholismus populorum). To pa je tista splošna prazna vera, da bode ustanavljanje narodnih gostilen in pivovaren in davčne olajšave pri kuhanju žganja rešilo narode, ali P3 da bode zboljšana živinoreja, in industrija in železnica rešila narod alkoholizma - brez boja zoper alkoholizem. Svetovna zdravstvena organizacija je definicijo kroničnega alkoholika zapisala takole: »Alkoholizem je bolezen, ki nastane, ko potrošniki alkoholnih pijač postanejo od njih odvisni in če se zaradi to odvisnosti in dolgotrajne porabe velike količine alkoholnih pijač pojp' vijo pri njih okvare duševnega in telesnega zdravja, obenem pa trpijo tudi gospodarske in družbene razmere posameznikov.« Nekoč sem slišal tudi definicijo, da je kronični alkoholik tisti, ki uživa več alkohola' kot so krajevne navade. U gjj| M ^16. septembra 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA Rl USI KARI JLETA Sl LOV Er JSI Kil- 1D EL .AV C EV Podjetja se igrajo z delavci rusko ruleto, s tem ko varčujejo pri Medicini dela in varnosti pri delu in raje tvegajo kazni, kot pa bi vložili denar v zaščito delavcev. To pa zato, ker so kazni zanemarljivo nizke. Predlog zakona o varnosti pri delu, s katerim naj “i se tudi na tem področju pridružili Evropi, je zgolj fasada, s katero v resnici še znižujemo, ne pa zboljšujemo sedanjo raven Varnosti pri delu, ki je že tako na nizki ravni. To je le nekaj ključnih ugotovitev, ki jih je moč izluščiti iz posveta različnih strokovnjakov in sindikatov o varnosti pri delu. Splošni padec pravne varnosti zaposlenih se namreč oanes kaže tudi v nižanju že dosežene ravni strokovnosti tehničnega, izobraževalnega zdravstvenega preventivnega dela za varovanje zhravja delavcev v podjetjih. Strokovnjaki tehničnega varava in medicine dela v poletjih izgubljajo delo, delavci Pa molčijo in so pripravljeni helati tudi v razmerah, škodljivih za zdravje, da le ne izgubijo službe. »Najtežje je spremeniti za-vest o potrebi po varovanju zdravja pri delu,« je dejal Du-^an Semolič, predsednik ZSSS. »Menedžment bi mo-rali nujno ustrezno ekonom-. sko spodbuditi, da bi bolj va-r°vali zdravje delavcev.« . Slovenija sploh še ni spredla liste poklicnih bolezni, er-gometrija, to je prilagajanje delovnega mesta delavcu, je na psu. V razvitem svetu pa si danes sploh ni več moč zamigati delovnega mesta brez e^gometrije. Dr. Metoda Do-dič-Fikfak z inštituta za varovanje zdravja je povedala, da Pti nas že tri leta padajo pre-Ventivni zdravstveni pregledi slovenskih delavcev. V dveh letih so preventivni zdravstveni pregledi padli v Novi Gorici za 12 odstotkov, v Ljubljani za 6 odstotkov, v Murski Soboti za 66, v No-mestu za 16, v Ravnah na j>°roškem za 43 odstotkov itd. pomena v medicini dela. Sploh pa je vprašljivo ali so lahko zdravniki dejansko pregledovali delovna mesta tudi povsod tam, kjer so bili preventivni pregledi. Obratne ambulante so izgubile svoj pomen, ker je izbira zdravnika svobodna, obisk pri zdravniku medicine dela pa prepolovljen. Tudi rezultati ankete, ki so jo izvedli na Inštitutu za medicino dela in športa v Ljubljani o številu obratnih ambulant v Sloveniji, so porazni. Odposlali so 59 anketnih listov, vrnjenih pa so dobili 42. Ob koncu leta 1992 je bilo v 42 zdravstvenih enotah še 92 obratnih ambulant, 31. marca letos, ko je bila anketa zaključena, pa je ostalo le še 66 obratnih ambulant, torej za dobro četrtino manj. Računajo pa, da se bo število obratnih ambulant v naslednjih treh mesecih ponovno prepolovilo na borih 33 obratnih ambulant v vsej Sloveniji. To med drugim pomeni, da je večina medicincev dela zbežala v splošno medicino, da sploh lahko preživijo. Prav tako nenehno pada bolniški stalež, saj se delavci bojijo zboleti in vztrajajo na delovnem mestu do zadnjega. Zato pa je bolezen, ko zbolijo, dolgotrajna. Določen odstotek plače, ki ga na Zahodu delavci dajejo za poklicne bolezni in poškodbe pri delu, se zbira na posebnem računu in iz tega pa ni bilo preventivnih A Pregledov, ni bilo analize delovnih mest, ki je ključnega Prof. dr. Janko Sušnik: Predlog zakona o varnosti pri delu je nastal na ministrstvu za delo in po moji vednosti brez sodelovanja medicine dela. Prvotno se je imenoval Zakon o zdravstvenem varstvu delavcev in varnosti pri delu, bil dostavljen ministrstvu za zdravstvo, nakar sem kot svetovalec tega ministrstva za medicino dela napisal obsežne (spreminjevalne) pripombe. Predlog je kmalu nato postal predlog Zakona o varnosti pri delu, ne da bi se spremenila njegova vsebina. Z drugimi besedami: avtorji so iz naslova vzeli besede, zaradi katerih bi si zakon lahko lastila tudi medicina dela in želela vanj poseči. V predlogu je narobe predvsem to, da ni nastal - vsaj kolikor vem - v enakopravnem sodelovanju ministrstva za delo in ministrstva za zdravstvo oziroma njenih zdravstvenih, tehničnih in pravnih strokovnjakov. V končni konsekvenci gre za ohranjanje delavčevega zdravja, kar je nedvomno najmanj tudi v pristojnosti zdravstva. S tem zakonom hi lahko sistemsko povezali biološko (medicinsko, psihološko), socialno in tehnično varstvo pri delu ter mu s predpisom (v posebnih členih) o ustanovitvi državnega inštituta za zdravstveno varstvo delavcev in varnost pri delu postavili strokovni in organizacijski vrh (glej imenovanje inštituta v »Jazbinškovem« zakonu). Inštitut bi oblikovali iz sedanjega Inštituta za medicino dela, prometa in športa ter Zavoda RS za varstvo pri delu. V tem zakonu bi lahko predpisali tudi ustanovitev odbora za zdravstveno varstvo in varnost pri delu pri vladi ter analognih odborov v srednje velikih in velikih podjetjih. To se v predlogu ni zgodilo in je škoda zamujene priložnosti. «1111111 Posvet o predlogu zakona o varnosti pri delu pri ZSSS potem vlagajo v podjetja za zviševanje ravni varstva pri delu. Če zavarovalnice ugotovijo, da se je število poklicnih bolezni ali nesreč pri določenem delu povečalo, skupina strokovnjakov takoj razišče, za kaj gre in pripravijo ustrezen predpis za zniževanje nesreč ali poškodb pri delu. »Nikjer ni nosilca, ki bi skrbel za razvoj stroke,« je opozoril Jože Srek z Višje tehnične šole. Namesto da bi šolo dograjevali, so močne težnje, da bi jo ukinili, njeno dejavnost pa razpršili po drugih fakultetah. Ob takih težnjah bodo črtali iz nacionalnega programa izobraževanje varnostnih inženirjev, vsa skrb za izobraževanje pa bo prepuščena le delodajalcem, ki pa za kaj takega niso zainteresirani. Delodajalci razumejo le zakon denarja, ne pa humanosti. Lojze Omejc iz RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije pa je rekel, da je varnost pri delu povsod v tekstilni industriji drugotnega pomena, saj danes vlagajo naložbe v stroje, v kakršnih razmerah delajo delavci, pa ni pomembno. Samo sankcije bodo delodajalce privedle do tega, da bodo raven varnega dela začeli zviševati. Za zdajšnjo raven varnosti pri delu pa je najbolj neverjetna izjava dr. Vakslja z ministrstva za delo, da se periodični pregledi po podjetjih ukinjajo tudi zato, ker morajo biti de- lovna sredstva vseskozi korektna in jih je treba nenehno vzdrževati in ohranjati tako, da so brezhibna... Najhuje pa je to, da na področju varnosti pri delu nimamo nobene nacionalne strategije, in zakoni, ki jih s tega področja sprejemajo v skupščini, potekajo vsak zase namesto usklajeno. Na skrajno neurejenost razmer na tem področju kaže tudi pismo priznanega strokovnjaka prof. dr. Janka Sušnika, ki ga objavljamo v Skrajšani obliki. Marija Frančeškin Svobodni Sindikati W Slovenije BEDA V SLIKI POVZETEK OCENE ZSSS 0 PREDLAGANEM ZAKONU 0 VARNOSTI PRI DELU Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da predlagani koncept zakona o varnosti pri delu ne zajema vrste določil, ki jih zahteva strokovna javnost. Upoštevane niso niti nekatere zahteve, ki smo jih posebej izoblikovali socialni partnerji. Predsedstvo zato predlaga, naj državni zbor potrdi predlagani koncept zakona zgolj z upoštevanjem tehle dopolnitev: rokavi za hladne noči... • Ratificirani konvenciji Mednarodne organizacije za delo št. 161 o službah medicine dela in št. 155 o varnosti in zdravju na delovnem mestu in o delovnem okolju zahtevata vključevanje najbolj reprezentativnih organizacij delodajalcev in delojemalcev v postopke določanja nacionalne politike o varnosti in zdravju na delovnem mestu. Konvenciji zahtevata posvete državnih organov in socialnih partnerjev pri določanju, izvajanju in občasnem revidiranju enotne nacionalne politike, ki zajema vse od sistema preventivnih tehničnih, zdravstvenih in izobraževalnih ukrepov, razdelitve odgovornosti med državnimi organi, strokovnimi institucijami, organizacijami, delodajalci ter do zagotovitve pravne varnosti delavcev v zvezi z njihovimi pravicami za varno delo. Upoštevajoč obveznosti Republike Slovenije kot članice Mednarodne organizacije dela, naj teze zakona določijo ustanovitev tripartitne komisije, ki naj bo sestavljena iz predstavnikov najbolj reprezentativnih delodajalskih organizacij in reprezentativnih sindikatov na državni ravni ter predstavnikov institucij, pooblaščenih za opravljanje strokovnih nalog, ki jih določi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Komisija naj pridobi pristojnosti, ki so opredeljene v obeh konvencijah. • Raznovrstnost nevarnosti za zdravje, s katerimi se na delovnem mestu soočajo delavci, zahteva multidisciplinamo preventivno skrb za njihovo zdravje. Gre za zdravstveno varstvo, ki ni zajeto v okvir obveznega zdravstvenega zavarovanja in je v celoti breme delodajalca. Zakon naj sistemsko poveže medicinsko, psihološko, socialno in tehnično varstvo pri delu, kar naj bo opredeljeno že z naslovom zakona in razdelano- v posameznih poglavjih. • Slovenija za učinkovito varovanje zdravja zaposlenih potrebuje več kot Urad Republike Slo- venije za varnost pri delu s tremi strokovnjaki in eno administrativno močjo, kot je predlagano v tezah zakona. Potrebujemo strokovno institucijo, ki bo lahko pripravljala strokovne podlage za učinkovito in pravočasno varstvo zdravja delavcev. Podjetja potrebujejo institucijo, v kateri bodo našla vir strokovnih nasvetov za varno delo z nevarnimi snovmi in delovnimi sredstvi in informacije o mednarodnih varnostnih standardih. Tako institucijo potrebuje tudi inšpekcija dela kot podlago za strokovnost svojega dela. Institucija bi morala postavljati doktrino za vse stroke (tehnične, medicinske), ki so nujne za zagotavljanje varnega dela. • Zakon mora opredeliti, kakšna je potrebna strokovna usposobljenost strokovnih delav- cev. Ta odločitev ne more biti prepuščena delodajalcu. • Zakon o varnosti in zdravju na delovnem mestu naj opredeli načelo, ki je temelj učinkovitega varovanja zdravja zaposlenih v razvitih državah. Preventivno varovanje zdravja delavcev naj bo za delodajalca bistveno nižje finančno breme od odškodnin delavcem za izgubljeno zdravje in zavarovalnima zavodoma za kritje pravic delavcev iz naslova invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. • Predlog zakona niža že doseženo raven varnosti na delovnem mestu, ker ne določa obveznosti delodajalcev za redni nadzor varnosti delovnih sredstev in za redno izobraževanje delavcev za varno delo. Zakon tudi ne opredeljuje obveznosti delodajalcev za dodatno izobraževanje delavskih predstavnikov in pooblaščenih delavcev. • Predsedstvo predlaga, naj zakon opredeli državno priznanje za dosežke pri varovanju zdravja na delovnem mestu in življenjskem okolju. Izbor nagrajencev in naloga promocije strokovne skrbi za varno delo naj bo ena izmed nalog tripartitne komisije socialnih partnerjev, ki sicer spremlja izvajanje nacionalne politike o varnosti in zdravju na delovnem mestu. Dne 9. 9. 1993 sta se sestala izvršilna odbora vsebino razgovora, ter zahtevajo, naj se o poteku Sindikata Fides in Zdravniške zbornice Slove- sestanka vodi zapisnik, ki ga potrdita obe poga- nije. ........... .................. jalski strani. pogodbe za zdravnike^ zobozdravnike, ki so Kolektivna pogodba pomeni prehodno rešitev do sprejema zakona o zdravnikih po vzoru drugih evropskih držav. 2, V zvezi z razgovori v krogih ministrstva in Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije dr. France Cukjati, generalni sekretar Izvršilni odbor Sindikata Fides prim. dr. Andrej Šikovee, predsednik Sindikata U Moja poezija je bila sprva krik, potem pa se je spremenila v pesem vprašanji srečujemo na vsakem koraku. Gl<^‘ pesnjenja in angažiranja pa le tole: nisem ost8* le pri besedah, bil sem med prvimi organi#1' tor ji gibanja za varstvo okolja, ki je opozori na marsikak problem pri nas in pomaga*0 h krepitvi skrbi za okolje, v katerem živin10 pri nas. [ V naši založbi je izšel tretji roman Mateja Bora - Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovem ustvarjanju in vlogi umetnika - Gospod Bor, leta 1942 se je v srcu podjarmljene Evrope pojavila pesniška zbirka »Previharimo viharje«, ki je podžigala k uporu proti okupatorju in dajala moči in poleta tisočem borcem in upanja velikanskemu krogu zavednih Slovencev. Je to zbirko res napisal Vladimir Pavšič, diplomirani slavist, esejist, gledališki in literarni kritik? Iz konspirativnih razlogov sem res zbirko podpisal kot Matej Bor, res pa je tudi, da so se italijanski okupatorji in njihovi pomagači zaman spraševali, kdo je avtor. Pesnil sem od otroštva in prvo pesem objavil v Ljubljanskem Zvonu leta 1940. Toda umetniški potencial, ki ga pesmi izpričevale, je preganjalce bolj usmerjal k Otonu Župančiču ali Jušu Kozaku. Kot kritik sem bil strog do drugih, zato sem moral biti strog tudi do sebe in sem le redke pesmi dal J. Kozaku, res samo tisto, kar se mi je zdelo dobro, zato sem bil malo znan. - Toda Matej Bor je bil naenkrat vendarle drug človek, kot je bil poprej Vladimir Pavšič? Morda res, sam sem se spraševal, kaj se je zgodilo z menoj, sam nad sabo sem bil, če hočete, tudi prestrašen, saj bi vsaka vrstica, ki sem jo napisal, lahko pomenila tudi mojo smrt. Pesmi so bile en sam krik, ne obupa, pač pa bolečine ob tem, kar se je zgodilo z mojo domovino. Hkrati so pomenile poziv k uporu in negodovanje ob tem, da se ljudje ne zganejo, da dvomijo v svoje poslanstvo. - Če pesmi iz zbirke »Previharimo viharje« presojamo danes, so bile tako mobilizacijske, tako agitatorske, kot bi bile najboljše, kar bi si utegnil zamisliti agitprop? Da bi bile neročene? Nikakor. Pesmi so pomenile spontan pesniški izbruh levo usmerjenega intelektualca, ki niti ni bil član partije, pomenile so tudi obračun z mojo lastno malodušnostjo. Nastajale pa so v času, ko je bila OF sicer že organizirana, pa še sploh ni bila jasna možnost, da bi pesmi objavili. - Kako pa je prišlo do izdaje te zbirke? Zbirka je bila ciklostirana in tiskana v obliki miniature klasikov, kakršne poznamo danes, lepo je bila opremljena, vezana v usnje in z zlato obrezo, naklada je bila 5.000 izvodov, po uveljavljenih pravilih sem dobil deset dolž-nostnih izvodov. Zbirko je opremil ing. arh. Dore Mihevc, član glavnega štaba partizanskih odredov in čet, ki je bil tudi založnik zbirke. Zbirka je res imela ogromen odmev v medvojni dobi, pesmi so recitirali - tudi sam sem jih kasneje velikokrat - nekatere so tudi uglasbili, kot tisto Jutri gremo v napad, ki jo je skompo-niral Janez Kuhar. — V partizane ste odšli že po izidu pesniške zbirke. S čim ste se takrat ukvarjali? Po diplomi sem bil tri leta brez službe, nato ob pomoči profesorja F. Kidriča dobil sem službo v Srbiji, v Svilajncu. Potem sem bil prestavljen na gimnazijo v Kočevje, kjer sem bil eden od prefektov v dijaškem domu. Po italijanski okupaciji sem službo odpovedal, ker sem se zavedal, da dela profesorja slovenščine ne bi mogel opravljati tako, kot bi želel in moral, predvsem pa mi je bila popolnoma nesprejemljiva misel, da bi po fašistično pozdravljal. Že leta 1942 sem na moj dijaški dom gledal z daljnogledom s partizanskega Roga, v njem so bili Italijani. - Med vojno je izšla še ena vaša zbirka. To so bile Ninine pesmi, posvečene enaindvajsetletni študentki slavistike Nini, ki je tragično umrla 15. decembra leta 1943. Pri Vavti vasi so jo ranili nemški tanki in Nemci so jo predali domobrancem z naročilom, naj jo peljejo v bolnišnico. Domobranci pa so jo ranjeno zverinsko ubili in pokopali v hosti nad cesto. bili tam procesi montirani. Šlo je vendar za visoke funkcionarje in ti so krivdo priznali. Preveč smo bili nedolžni in premalo pripravljeni verjeti, da je človeka mogoče toliko obdelati, da prizna neresnico sebi v pogubo. Juš Kozak je prej verjel kot jaz sam, starejši je bil in eno vojno je že imel za sabo. - Kako pa je bilo z dvomi pozneje, po vojni? Leta 1946 v svojo povojno zbirko nisem več uvrstil pesmi o Stalinu. Tega mi nihče ni očital, vendar sem Prešernovo nagrado dobil skupaj z Vitomirom Zupanom za drame, ne pa za poezijo. Pozneje je v Drami prišlo do afere zaradi moje igre Vrnitev Blažonovih, preveč drzna naj bi bila. Po petih predstavah so jo umaknili, jaz pa sem odšel z mesta ravnatelja Drame. No, kmalu je prišlo do resolucije In-formbiroja, ždanovščina pri nas se je izpela, jaz sem preživel brez posebnih težav. - V službo pa niste več šli? Povedal sem, da v službo ne želim več, naj mi omogočijo, da se preživljam kot poklicni pisatelj. Doživljal sem sicer ne najbolj prijetne reakcije, ne sicer policijskih, toda na kritiko so politično vplivali. Tako so pri moji drami »Kolesa teme«, v kateri sem napadel moralo birokracije, razveljavili umetniško in idejno ceno dela. Pa sem še naprej precej pisal, tudi uprizarjali so me, odnosi z oblastjo so se umirili, imel sem možnost dela. - Javnih funkcij pa niste imeli? Povedal sem, da moram veliko delati, če se hočem s pisanjem preživeti, zato sem šele kot upokojenec postal predsednik društva književnikov, obnovil PEN v Sloveniji in Jugoslaviji, postal predsednik in organiziral mednarodni kongres. Takrat smo imeli ravno problem Mi-hajlov in niso bili navdušeni nad mojimi reakcijami, pa njegovega zapora nisem mogel spregledati. - Tokrat ste objavili šele tretji roman, kakšna je bila usoda prejšnjih dveh? Prvi roman »Daljave« je po besedah Herberta Gruna pomenil šok v pozitivnem smislu. Nisem bil socialistični realist ne po formi ne po poteku dejanj in junakov. Politično kritično in estetsko sem pač pisal drugače kot ostali naši prozaisti. Nihče me za roman ni posebej preganjal, zanj sem sicer dobil tudi Prešernovo nagrado, vendar malo. Hrvaški prevod pa ni prišel na police knjigarn, mareveč je končal v pre-dalavi v papirnici. - V svojem drugem romanu pa ste trčili na Udbo? Z romanom »Odloženi« sem se lotil tveganega početja. Med finančne manipulacije dela tedanje obveščevalne službe so sodili tudi fondi v tujini in nekontrolirano ustanavljanje podjetij. Nekateri so o tem vedeli precej povedati, tudi sam sem stvari poznal in opisal junaka Gregorja, ki osebno ni nesimpatičen, vse kar dela, dela s prepričanjem, vendar se zaplete in postane žrtev tega početja. Seveda sem z romanom trčil ob interese ljudi, ki so to počeli in ti so preko svojih transmisij poskušali roman idejno in umetniško razveljaviti. Po odmevih mnogih pismih, telefonskih klicih in pogovorih pa je roman pri bralcih naredil precejšen vtis, ne le zaradi teme, tudi po tem, kako je bila estetsko obravnavana. - To opisujete v eni najlepših in najbolj pretresljivih balad z naslovom »Srečanje«? Ne, »Srečanje« je nastalo kasneje, ta zbirka je bila le posvečena moji ženi Nini. - Postopoma se je vaša poezija spreminjala? Ljudje so bili žejni tople besede. Moja poezija je bila sprva krik, potem se je spremenila pesem. Že v prvi zbirki je vključena tudi intimna, osebna poezija. Vzemite »Na partizanski straži« ali pa »Novembrska noč« - toda tudi ta poezija je nosila novi pečat časa. - Menda ste se sami poimenovali za »dvornega poeta Veličanstva Revolucije«? Da, v pesmi sem zapisal, da bi bil rad dvomi poet Veličanstva Revolucije, vendar ne zaradi kakih zaslug in položaja. To sem jemal kot milost, kot nekakšno naklonjenost, da se mi je grlo odprlo. - Dvorni poet mora biti navadno pravove- propagator, marveč videti globlje v dogajanje in biti zazrt v večjo daljavo, kot je domet trenutne politike. Sem pa po prepričanju socialist — humanist, s poudarkom na humanist, da pa še vedno verujem v socializem, pa sem tako in tako že večkrat povedal. Žal pa se je socializem uveljavil v najmanj razvitih državah, v razvitih pa se razvija naprej. Mimogrede, Louis Adamič mi je v nekem pogovoru dejal, da je imela oktobrska revolucija največ posledic v ZDA. - Začeli in uveljavili ste se z gledališko k*1' tiko. Še spremljate gledališko dogajanje? V gledališki loži sem zadnjič sedel pred lej1: ko so v ljubljanski Drami premierno uprizori* Bulgakovov Beg. Med predstavo se je zatresi® bil je potres, vsi so zapustili gledališče, sam P’ P dru V k; dov tev $ cili sem ostal, prepričan, da je zavesa pau v skladu z režiserjevo zamislijo, čeprav se mii‘ 61 zdelo glede na dogajanje malo čudno. Na odri so uganjali tak hrup, da potresa še zaznal n*' sem, pozneje so mi povedali, da se predstava *>’ bo nadaljevala. Po tem nisem bil več v gledaj lišču. Vzrokov je več. Prvi, banalnejši je, **ž živim tu, v Radovljici in bi se moral na pred' stave voziti v Ljubljano, ponoči... Tehtnejši pč je ta, da me gledališče, kakršnega gojijo dane5' z vsem premetavanjem, prekopicavanjem, hr*1; pom in podcenjevanjem besede ne zanima ve® Mislim, da je tako imenovano totalno gleda' lišče, ki nima nobene obveznosti do besed®-zgrešena stvar. In nisem edini, ki tako misli' drž: »im •tlOi isk; •ties šte\ s*nc - A/i to lahko malo bolj pojasnite? Že včasih tudi z uprizoritvami svojih del nisem bil zadovoljen. Tudi pri mojih prevodi*1 Shakespeara me je redkokateri režiser očara* Nekaj se je moralo zgoditi z gledališčem ali P8 z menoj, čeprav gre za mojo naj starejšo 1,1 najintimnejšo ljubezen. T 2a] jem nje: tien Pri; vil lev Na: Svo se ces Roi lah ki naj pre žij( jil, las Pre Ameriški delavec je imel od tega največji profit, saj so kapitalisti iz strahu, da bi se pri njih utegnilo zgoditi enako, sprejeli zelo moderno in ugodno socialno zakonodajo. Sam sem mu pritrdil in dodal še zahodnoevropske delavce. - Ustaviva se še pri vaši pretresljivi in grozljivi pesnitvi o popotniku skozi atomski vek. Tako zlovešča in obenem futuristično mi je zvenela vedno, kadar sem jo poslušal, pa se zdi, da se k sreči ni uresničila ? Žal je vizija še vedno aktualna, pred nami je in po končani hladni vojni še bolj nevarna. Atomska kataklizma, oziroma nevarnost, da do nje pride, je še bolj verjetna. Danes, še posebej po razpadu Sovjetske zveze, so jedrski arzenali slabše zavarovani in je verjetnost, da se kak neodgovoren avanturist dokoplje do njih, večja. Uresničila pa se je ekološka kriza, ki sem jo v atomskem popotniku napovedoval. Čeprav sem to zelo črno naslikal, je danes še precej bolj zlovešče. Poglejte, v petdesetih letih še besede ekologija nismo izumili, danes pa se s temi - Še pišete, gospod Bor? Dokaj redno lahkc beremo vaše epigrame, s katerimi se duhovii° odzivate na aktualne teme. Tu in tam še pesnim, čeprav je moja zadnj8 s.6 zbirka »Podoknica tišini« izšla že leta 1983. T° a je zbirka lirično-meditativnih pesmi. Sicer p8 značaj mojega pesništva ilustrirata že naslov8 prve in zadnje zbirke: od »Previharimo vi; harje« do »Podoknice tišini«. Moj najljubš’ pesniški izraz je dialog, zdi se mi, da z nji1’1 lahko povem največ. Poglejte, pesem je mono-log, basen je že lahko mala drama, velika base11 - na primer najbolj reprezentativna moj8 - »Kurir« - pa se že pridružuje dramatičnost’ dogajanja. Napisano imam daljšo novelo, sko-: raj roman, »Sneg«, pripravljam tudi še en°' daljšo delo, tudi prozno. - Po vašem pripovedovanju ste bolj nočv1 ptica. Pišete samo ponoči? To je v večji meri odvisno od navdiha, oi misli, ki jo iščeš in oblikuješ. Pišem s peresci*1’ zato marsikaj napišem tudi podnevi, preneka'' tera stran je nastala na sprehodih v gozdni v avtu, ki sem ga zapeljal k robu ceste $ misel, ki se je Te, od, kes kio ant tia drž da, ten slu lož ker ba, ntč sla Pri ga zabeležil misel, ki se je izoblikovala. Turi. v kotu gostilne sem kaj zapisal, seveda trezen ^ pijan ne moreš napisati ničesar. prc saj pre - Lahko razložite, zakaj in kako pišete? Nekoč so me vprašali, kaj bom pisal, odgovo' ^ ril sem s protivprašanjem, kaj boste vi sanja*1- ' Res sem podvržen nekakšnim ne povsem raci' onalnim vzrokom. Pišem in moja dela resnične nastajajo kot nekakšne sanje. Sanje so alO' gične, pisanje pa v skladu z logiko, skup*1® jima je le, da pri obeh ne veš, kdaj in kaj bo5 sanjal. Por bič, oči: Pos slo. — Gospod Bor, v imenu bralcev se pridruži jemo čestitkam ob vaši osemdesetletnici in že limo, da bi še kaj nasanjali. Igor Žitn^ i še Kaj V Z dvomi sem živel že dolgo. O tem, da v Rusiji ni vse idealno, smo vedeli že dolgo. Sam nisem mogel razumeti in si predstavljati, da so - Vaš najnovejši roman bova pustila bralcem, da si ustvarijo vtis. Je res avtobiografski? Le delno. Župančič je rekel in Vidmar ga je večkrat citiral, da umetnik svet razstavi na delce, ki jih potem svobodno znova sestavi. Kak kamenček je resničen, sicer pa gre za umetniško svobodo. Pisanje razumem tudi kot avtohipnozo, kot pravim, se poskušam dopisati do razkritja, ko podzavest prihaja do izraza in postaja močnejša kot vsakdanja zavest. — Za razliko od nekaterih vaših sodobnikov, ki jih je podoben kritični odnos do družbene realnosti odvedel na drugi breg, se vi kljub kritičnosti niste v celoti odvrnili od takratne družbe in politike? Po prelomu s Sovjetsko zvezo se je družba - sicer ne takoj - začela demokratizirati. Deklarirali so novo, sprejemljivejšo obliko, ki smo jo imenovali samoupravni socializem. Bil sem prepričan, da se bo iz tega razvila nova vrsta demokracije. Prepričan pa sem bil - to sem takrat tudi povedal - da se bo to zgodilo le, če bo prišla do veljave tudi opozicija. Vizija bi za vse ostala ista - samoupravljanje, toda proti socialistični poziciji bi se borila socialistična opozicija, ki bi se vsaka zavzemala za svoje metode demokracije. - Če izvzamemo medvojno poezijo, ki je bila brez dvoma narodnoosvobodilno mobiliazcij-ska, niste bili kdo ve kakšen agitator, marveč prej kritik dogajanja? To se mi zdi popolnoma normalno, v odnosu pisatelj - družba umetnik nikoli ne sme biti le Rdeče-belo-voj aško demokratičen vikend in ozimnica Še predno običajni ljudje začnemo pošteno razmišljati o ozimnici ter šolskih in študentskih potrebščinah, ki so normalen uvod v jesen, je treba ugotoviti, da se je politika vrnila s počitnic. Na naših južnih mejah poka, da je kaj, tudi vodene rakete so pričele leteti, mi smo pa tudi že slišali, koliko posebej zbranega denarja bo potrebovala naša vojska za nekaj letal, večjo barko in protizračno zaščito. Zvedeli smo, kakšen naj bo kulturniški dohodkovni standard. Tistemu vojaškemu delu vedenja smo včasih rekli izvenproračunska potrošnja in ta je bila v bivši Jugi skorajda enaka tistemu pravemu proračunu, za katerega smo se vsako leto tako hrabro borili v razmerah beograjske čaršije. Seveda z vidika, da bi Sava čim manj odnesla v Beograd. Znameniti reformator gospod Markovič nam je k elektriki in nekaterim drugim stvarem pribil še davek za JLA, ampak knjige in revije je pri tem pustil pri miru. Snovalci našega novega davčnega sistema pa so v imenu evrop-skosti s pridom ohranili vse te novitete in jih celo razširili. Ko so mi zadnjič v nekem državnem organu izstavili račun za neko početje, so pozabili pripisati znameniti 5-odstotni davek na storitve. Kar nedvomno kaže, kako pregleden davčni sistem imamo. biti zunaj, kar za junak1 mlade slovenske demokracij1 ne bi bilo primerno v tuzei*1 skem stanju. Grešne kozle P‘ potem najdemo ali pa dol® čimo. Ampak to so zg®1 ostanki udbomafijskih met®1 v novih demokratičnih časih. In prav zaradi tega se tu® prepiramo o vlogi častne čet® Pomembno je biti namreč Turjaku in počastiti kolaboracijo in njene žrtve, morda h bilo pomembno napraviti 8 kako spominsko proslavo j1' Turjaku tudi na začetku maj8 ko je šlo zgolj za turško m®-todo in ne za prave Turk8 Predvsem pa bi se veljalo #' pomniti, da Turjak ni®) sige to r Uki S puiiuiiu, Ud J. UlJd.K .1,: cerkve, ker so njegovi lastnn Pri nas menda kapital kar množično odteka v tujino, nekateri pravijo, da kar s kovčki, toda kot da nikogar to ne zanima. Kovčki so zanimivi tudi za hranjenje dosjejev in spravljanje dokumentacije v tujini. Kajti nekaj mora običajnim zemljanom ves dopuščali obrede v grajski kapeli. Bili so s svojimi ljudm1-, Planinci so zborov81 v Kamniški Bistrici, socialo® mokrati pri Begunj8’ (obrambni minister je i*®8 hudo politični govor), pari* zani v Novi Gorici in oni drue^ na Turjaku. Tako *eP_ spravno složen je bil ta sef tembrski vikend, po katere se nekoliko bolj sramujems® danjosti kot pretekklosti. N8 mi bog pomaga! Sprava J zgolj v Prešernovi Zdravljic1, Milan Brat‘ m LE 16. septembra 1993 KAVBARKOMANDA DR < >IM A Al Ll II R IAV B Al R KOČ m NC »A? Problem Slovencev št. 1 je njihova država z vso strankarsko in ^Ugo oblastniško navlako vred. Torej jih najbolj tepe tisto, kar so bila v zadnjih nekaj letih uperjena domala vsa naroda pričakovanja, njegovi upi in želje. Paradoksalna ugotovi-f je, da nas danes pogreza še zdaleč nočemo reči, da je bil ta dti Cl*J napačen ali da bi nam bilo bolj pod Jugoslavijo. Ne, graje ^edno je predvsem dejstvo, da smo z osamosvojitvijo dobili "fzavo, s katero ne vemo, kaj bi počeli. Skratka, imamo državo, "unamo pa z njo tudi instrumenta, s katerim bi si zagotavljali ^ožnosti racionalnega in hitrega razvoja. Prav tu pa je tudi lskati razlog za naše vedno bolj problematično capljanje na ?Jestu in izgubljanje energije v prazno, ki nam jo jemljejo tevilni škandali, afere in druge slovenske značilnosti. Postavili Sttt° tezo’ zdai J° dokažimo. litik6) ki bi tej igri učinkovito pristrigli peruti, preprosto ni. Gremo dalje. Janez Kopač, poslanec državnega zbora, predsednik parlamentarne komisije za finance in član Tone Rop, državni sekretar Za privatizacijo, je menedžer-ieni na okrogli mizi o lastninjenju na mednarodnem obrt-sejmu v Celju, ki so jo Pripravili bankirji SKB, izjavi za organizatorja nekaj zelo iel nevšečnega: »Pazite se bank!« Nasvet je na mestu, a je po svoje vendarle čuden. Zakaj bi Se menedžerji morali v pro-cesu privatizacije paziti bank? ?°P je poudaril, da so banke kdiko nevarne zlasti za tiste, ki bi ob notranjem odkupu "ajeli večja posojila. Odkod Preži nevarnost? Ker je na rjani, da naše banke ne predlo samo na obresti od poso-Jd> temveč še bolj na samo 'astnino, je nevarnost slej ko Prej iskati prav v tem grmu. Tembolj, ker ta stvar ni nekaj °dmaknjenega, temveč že danes visi nad podjetji kot Damoklejev meč. V čem je po-anta? Banke s posojili držijo joj na uzdi podjetja. V normalni nržavi in normalnih gospodarskih razmerah je njihov in-o> ®res, da podjetje čimbolje po-, nje, saj je tako njihova na-)d °žba najbolj varna. V naših 30,1 nenormalnih razmerah pa °anke po novem nimajo tudi ^ proti, če podjetja poslujejo laoo. Prav tu se jim ponuja Priložnost Za ekstraprofit, ki a §a ponuja lastnina. Banka kot i Večinski upnik tako nima nič Proti, če gre podjetje v stečaj, Saj tako najceneje pride do r Premoženja, ki ga lahko obrne i- 2 vrtoglavim dobičkom. Nič i' zato, če s tečajem izgubi svojo Rednost blagovna znamka, če delavci izgubijo delo. Njej je Ppmemben predvsem njen dobiček. In smo tu. Nobenih °citkov banki, ona se vede kot Poslovni subjekt, ki skuša potovati s čimvišjim dobičkom. ?aj pa narodno gospodarstvo? i0 seveda izgublja. Najprej Pri bruto produktu, potem pa Se Pri saniranju socialnih po-tedic. Kaj pa država? Ona vse o mimo gleda, kot da je ni. Ukrepov njene ekonomske po- razpravo o zakonu o igrah na srečo skupščinske komisije za finance malce kasneje, da ga ne bo dobila v svoj kader televizija«. Prav tako se ne spomni, če je v zelo domačem vzdušju (tikanje) Kovačičevi tajnici dejal, »da se je zelo trudil, a je žal tako imenovani Peterletov zakon uvrščen na aprilsko zasedanje skupščine«. Seveda nas takšno sprenevedanje niti slučajno ne bi motilo, prav tako tudi ne samo početje, če bi vse to prišlo iz ust nekega xy Janeza Kopača. Problem pa nastane tisti hip, ko ta Janez ni xy, temveč emi- benec prejema dnevnice nekega podjetja?! Kaj je to drugega kot korupcija par excel-lence. In takih primerov bi vam lahko našteval v nedogled. Potem pa ti pride v Novo mesto predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik, ki ugotovi, da se razmere slabšajo, da velja počakati na memorandum o gospodarski politiki, ki ga pripravlja vlada, »da pa je na kakovost sprejetega v parlamentu težko vplivati, saj sem eden od devetdesetih«. Ja, normalno, dragi Herman, kako bi lahko človek vplival na sprejem kakovost- vladajoče LDS pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje primer HIT, meni nič, tebi nič izjavi: »Moja žena je 5-odstotni lastnik podjetja) ki deluje v sklopu ljubljanske Avtomontaže in ki se ukvarja z lizingom. Nekoč je najela kredit pri HIT Consultingu, vendar ne zase, temveč za poslovanje svojega podjetja!« Potem mirno nadaljuje, da se »ne spomni, če je generalnemu direktorju HIT-a Danilu Kovačiču svetoval, naj pride na nentni predstavnik države oziroma njenih teles. Kopač je tako hočeš nočeš dal javnosti jasno vedeti, da se tej državi fučka za splošne narodnogospodarske koristi, da je ko-ruptivna in s tem gnila. Ali pa na primer Zvonko Draksler, državni uslužbenec iz finančnega ministrstva. Ta gospod je po lastnem priznanju prejemal dnevnice iz Hitove blagajne, da ne naštevamo še vseh drugih korupcij. Si zamišljate: državni usluž- nih vladnih ukrepov v parlamentu spričo množice podkupljenih ministrov, poslancev, predsednikov komisij, državnih uslužbencev, ki pripravljajo delovne papirje, in celo tajnic, ki svojim lobijem sporočajo, kaj je v njih napisano?! Bog se ga usmili, Hermana, in nas z njim. Je kaj čudnega potem, če ob obilici razgrnjenega »posla«, s katerim se ukvarjajo oblastniki in državni uslužbenci, ta država nima niti moči niti po- Slovenske investicije po novem vprašanje Cerkev Sv. družine v Mostah IN ARHARJU Redni dopisnik RTV Slovenija nas je pred dnevi seznanil z zanimivostmi bančnega varčevanja prebivalcev ZDA. Med drugim je omenil, da v ameriških bankah država vedno jamči za vse hranilne vloge občanov najmanj do višine 100.000 USD. Za nekatere Američane to najbrž niso posebno visoka jamstva, a vendar vsaj tisti vlagatelji do 100.000 USD lahko mirno in sladko spijo. Kaj pa pri nas? Za kolikšno vsoto privarčevanega denarja in shranjenega v bankah je svojim državljanom pripravljena jamčiti slovenska država? Odgovor na vprašanje je nujen, da bomo vedeli, zakaj Banka Slovenije sploh podeljuje koncesije za poslovanje posameznim bankam. Gospod Drnovšek oziroma gospod Arhar, bosta odgovorila? N. K. sluha in konec koncev niti časa, da bi reševala za narodno gospodarstvo in državljane bistvene stvari? Je kaj čudnega, če uboga direktorica Novoteksove konfekcije Dora Kovačič, ki z Ion posli po vsem svetu praska za to, da dobijo delavke več kot skromno plačo in da se obilno nakrmijo državne svinje, opozarja na »problem izgubljenega ali zamrznjenega premoženja v nekdanji Jugoslaviji«. Je kaj nenavadnega potem, če direktor ljubljanskega Plutala Ivan Koželj, ugotavlja, da bi Slovenija lahko že zdavnaj rešila iraški dolg, če bi se ta država seveda potrudila in na bilateralni podlagi uredila stvari, ki so ostale odprte s propadom Jugoslavije? »Gre za milijone mark,« pravi Kovačičeva, »banke pa se obnašajo, kot da se nam ni nič zgodilo.« In še zdaleč ni osamljena. Generalni direktor Krke Miloš Kovačič, ki se že nekaj let trudi, da z novimi tržišči nekako za silo zakrpa izpad jugotržišča, nenehno opozarja, da slovenska država kasni ali ne stopa v korak z gospodarstvom, ki ne more prodirati na nove trge, dokler Slovenija nima z njihovimi državami sklenjenih ustreznih bilateralnih sporazumov. To isto je ponovno poudaril pred Rigelnikom in parlamentarno delegacijo, kije obiskala novomeško Poziv bolnišnico. In ob takšni državi bo Krkin direktor najbrž prisiljen še dolgo časa rotiti in prositi za nekaj, kar bi urejena dražva morala opravljati samoumevno. Ali naj tudi on ubere Hitovo oziroma pot Danila Kovačiča? Bi mu to lahko kdo zameril? Tolikanj se trkamo po prsih s to osamosvojeno, gnilo in skorumpirano državo, da se človek nehote vpraša o državotvorni (ne)zrelosti Slovencev, o kateri je bil v zgodovini večkrat govor. Po vsem tem, kar opažamo zadnje čase, človek preprosto ne vidi kakovostnih razlik med nekdanjo balkansko Jugoslavijo in sedanjo »evropsko« Slovenijo. Edina razlika je v tem, da nas zdaj namesto nekdanjih beograjskih spahij jahajo domači valpti. Precej evropsko, ni kaj. Slovenci smo se torej de facto osamosvojili zgolj na mednarodnopravni in simbolni ravni, naša država pa je še vedno hudo balkanska. Se pravi, da smo vnovič pristali na formuli menjanja forme ob ohranjeni stari vsebini. Tako gledano pa niti ni treba, da bi nas kdo ponovno potiskal v Jugoslavijo, saj smo še vedno v njej. Če to hočemo ali ne. In ko smo že pri njej, si sposodimo lucidni rek nekdanjih bratov: »Ide seljak iz sela, a selo nikad iz Seljaka!« Ivo Kuljaj Državljanke in državljani, v teh težkih časih, ko si mariborsko pravosodje ob tesni podpori slovenske vlade vztrajno prizadeva osvetliti afero z orožjem, pričakujemo tudi vašo vestransko pomoč. Vsi zavedni patrioti, zganite se. Vaša budnost in prisebnost lahko bistveno pripomore k razpletu. Talenti z detektivsko žilico Sherlocka Holmsa in Agate Cristie, tajinstvene dame Mata Hari - na plan! Domovina vas potrebuje. Budnost pričakujemo od vsakogar. Posebej naj bodo pazlj: ’ pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • piše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 TEDEN BOJA PROTI K(B)AJI 14. do 21. september ’93 Horoskop Ravno obratno Rimljani so po izgonu svojega kralja Tarkvinija Ošabnega vzpostavili republiko, ki pa je po štiristoletnem obstoju prišla do točke, kjer se je zaradi različnih vzrokov red začenjal spreminjati v kaos. V letih 82-72 pred našim štetjem je rimski državnik Sula kot diktator poizkusil rešiti republiko, vendar mu kljub temu sicer protizakonitemu dejanju (v republikanskem Rimu je namreč lahko diktator vladal le šest mesecev, in še to v času največje nevarnosti, sicer pa sta imela oblast dva enakovredna konzula) to ni uspelo. Bolj in bolj je postajalo jasno, da Rim lahko reši le nekakšna druga oblika. Sredi stoletja se je oblikoval prvi triumvirat, ki so ga sestavljali Cezar, Kras in Pomprej, ta naj bi rešil Rim. Vendar je kmalu razpadel, Kras je padel v neki vojni, Pompeja pa je Cezar dal pregnati in umoriti. Ko je še Cezar umrl v atentatu, je nastal drugi triumvirat, ki so ga sestavljali njegov posinovljenec Oktavijan, vojskovodja Mark Antonij in bogat, a šibak Lepid. Kmalu je bilo jasno, da bosta morala Oktavijan in Mark Antonij kmalu razrešiti vprašanje gospostva med seboj. Uspešnejši je bil Oktavijan (rojen 23. septembra 63. p.n.š), ki je premagal Antonija, in je ta nato naredil samomor. Šibki Lepid se Oktavijanu ni upiral in tako je leta 27. pred našim štetjem Oktavijan ustvaril principal - postal je »prvi med enakimi sodržavljani«. Dejansko je torej postal cesar Rima in tudi začetnik klavdijsko-julijske cesarske dinastije. Njegovo obodbje so imenovali zlato dobo Rima. Uvedel je red v vsem cesarstvu, spravil v red finance, utrdil upravo in vojsko, v njegovem času so v Rimu tudi veliko gradili. Vladal je trideset let. Leta 14 našega štetja ga je zastrupila žena, da bi tako spravila na prestol svojega sina in Oktavijanovega posinov-Ijenca Tiberija. Hvaležni sodržavljani pa so Oktavijanu vzdeli naziv Avgust (Vzvišeni) in ga po smrti razglasili za božanstvo. V tem tednu so se rodili še slovenski pisatelj France Bevk, slovenski politik Ivan Hribar, rimski cesar Trajan, francoski general in vojskovodja Gustave Gamelin, angleški učenjak Michael Faraday in madžarski politik Lajos Kos-suth. Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh Še spremenljivo Z7[V% Nadaljuje se vreme, ki je značilno za višinski jugozahodnik nad Slovenijo. Razmeroma toplo je, čeprav so temperature le nekaj stopinj nad dvajsetimi. Ob prehodih front za nekaj časa dežuje, več padavin je v zahodnih in južnih krajih, ob gorskih hrbtih, ki v svoji smeri kljubujejo vetru. Če pa bi hoteli več dni trajajoče deževje, bi moral nastati ti. »sekundarni ciklon« v Genovskem zalivu. Zadnja leta se le redko pojavi. Značilen je bolj za zimski čas. Ko se je še redno pojavljal, smo imeli pri_na_s.snežene zime. Zakaj se nas zadnja leta izogiba, pa j^težko reči. Šele daljše obdobje nam bo prineslo odgovor. Če mislite, daje bilo spremenljivega vremena dovolj, se motite. Kar poglejte naravo, kako ji prijajo topli in vlažni dnevi! Trava raste tako hitro, da jo lahko dobesedno slišite. Gobe so po sušnem poletju našle pravi čas zase. Morda bo kostanj še napolnil svoje Ježice s sladkimi plodovi, kajti suša ga je, kot vse ostalo, precej prizadela. Pa vendar, če mislite, da je čas za teden dni sončnega vremena, počakajte na torek. Takrat goduje svetnik Matej. »Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije.« Takrat vam bo razkrito, ali še lahko upate na lep september. Moram pa vas opozoriti, da stabilno, sončno vreme v anticiklonu septembra lahko pomeni pogosto jutranjo meglo po kotlinah, kjer se ta čas zadrži tudi tja do desete, enajste ure! Ze naslednji dan vam bo povedal, kakšna bo letos zima (ali bomo deležni nekaj genovskih ciklonov ali ne, bi rekli meteorologi): »Ako Mavricija (22. september) sonce sije, pozimi huda sapa brije.« V torek je ob prehodu fronte največ dežja padlo na območju Gorskega Kotarja. Mejna reka Kolpa je v dvanajstih urah narasla s 94 na 392cm! Kako nemočni smo proti močem narave. V soboto bo razmeroma sončno vreme, v nedeljo pa nas bo prešla nova, spet oslabljena fronta. Čaka nas torej razmeroma topel, a ne povsod suh konec tedna. Janševa genialnost Janez Janša, minister za afere, strateg in genialni vojskovodja, je, sodeč po vedno večji kopici dokumentov, najprej »bratsko« priskočil na pomoč Hrvatom, da so se oborožili, kot se šika. Njegova strateška genialnost pa je kmalu zatem prišla do izraza na Gorjancih, kjer je začel kopičiti našo vojsko za primer, če bi Hrvatje skušali zavzeti Trdinov vrh. Naj razume, kdor more. Humoreska Podobni- kova udba Peterletove Marjan Podobnik, šef SLS, modruje o udbomafiji, ki da jo je treba do konca razgaliti, če hočemo ustvariti razmere za zdrav gospodarski razvoj. S pomočjo novoreškega teoretika Eda Ravnikarja, ki na konkretna vprašanja o udbomafijaških primerih odgovarja z branjem neke stare Djila-sove knjige, in legendarne Vide Petrovčič pa končno pride do sklepa, da bi nova demokratična oblast nujno potrebovala represivne službe, ki bi lopovom stopile na prste. Iz njegovega razglabljanja pride na dan, da bi prav danes potrebovali udbi podobno službo. Vprašanje je le, zakaj je potem Podobnik storil vse, da se je sesul VIS. V Se ena mreža ■ 0C1 Lojze Peterle, zunanji minister in eksšef bivše Demosove vlade samo vzdihuje, ko posluša marnje o tem, da je bila njegova vlada pesniška, ki je podcenjevala gospodarski temelj oblasti. Lojzek še posebej vrti oči, ko sliši, da v tem tiči vzrok za nesprejeto zakonodajo na tem področju. Resnica je namreč diametralno nasprotna. Demos te zakonodaje ni sprejel zato, ker je v sistemskem vakuumu videl priložnost, da si na tak ali drugačen način gospodarsko utrdi oblast. Peterletov predlog zakona o lastninjenju (beri: podržavljenju) je kronski dokaz za to. Demos torej ni podcenjeval gospodarskih oblastniških možnosti, temveč ni (razumljivo) obvladal tehnologije njihove realizacije. Hvala Bogu, sicer bi propadlo še tisto, kar ni! Aničina _________ugotovitev Anica Popovič, družbena pravobranilka samoupravljanja Republike Slovenije, je ogorčeno reagirala na Tomšičev predlog o njeni razrešitvi, češ »da se je v primeru Kočna ves čas trudila opravičiti nezakonitosti in ni reagirala na kršitve ob preobrazbi Kočne v delniško družbo«. Anica je Tomšiču javno in v brk zabrusila, da laže. Torej lahko sklepamo, da je končno le ugotovila, da tudi Tomšič jemlje pravobranilce zgolj kot instrumentarij svoje edino zveličavne novorevo-lucionarne resnice. Kar precej časa je potrebovala, saj smo ji DE to skušali dopovedati že pred več kot enim letom- Udbokuli Politik novega kova Obrambno ministrstvo spreminja v napadalno! Ali ste bili kaj na Metelkovi? smo povprašali tovariša leposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot na-dno slonel za šankom bifeja Bližnja srečanje posebne te in žulil svoje pivo. »Zakaj pa!? Saj nisem bolan.« - Kaj pa ima bolezen skupnega z Metelkovo? »Ja, ali ni na Metelkovi ljubljanski zdravstveni dom?« - Ah, saj Metelkova ni znana zaradi zdravstvenega ma. Metelkova je znana zaradi mreže za Metelkovo... »A je? In kaj je ta mreža?« b ~ da, za boga svetega, saj ste drugače z vsem na tekočem, pa ne veste za mrežo na Metelkovi!? »Saj veste, kaj mene najbolj zanima, ali ne!? Torej ali ima ta mreža kakšno zvezo s pivom? Ali je tam morda pivo kaj cenejše kot pri temle oštirskem oderuhu?« - Oh, dajte no, dajte. Ne sprenevedajte se. Saj vendar veste, da gre pri mreži za Metelkovo za najčistejšo kulturo. Vsi mladi kulturniki, ki so jim bili obljubljeni prostori za kulturne aktivnosti, so v naskoku zavzeli staro vojašnico, ker jim je mestna oblast ni hotela izročiti. Ali ni to sijajno? »To je res mnogokulturno dejanje. Ampak ostaniva raje pri moji kulturi.« - In katera je vaša kultura? - »Pir vendar.« - To je kvečjemu subkultura. ■Subkultura je malo pivo. Veliko pivo pa je visoka kultura.« - Dajte no, dajte. Vas je tole pivo čisto omrežilo... V »Veste kaj, če je mene pivo omrežilo, potem močno razumem izraz mreža za Metelkovo. In če gre za tovrstno mrežo oziroma omreženje, sem seveda za mrežo, pa za vsevrstne kulturne dejavnosti, ki izhajajo iz te mreže.« | - Čeprav mešate pojme, mi je vseeno v veselje, da ste za mrežo za Metelkovo. 1 »Še več, jaz predlagam, da naredimo še mrežo za tale bife.« - In kaj bomo potem? »Ja madona, v naskoku ga bomo zasedli. Kulturno seveda. In se ga potem nažrli. Kulturno, ali pa mogoče ulturno, takole malce bolj pri tleh!« Bogo Sajovic Nagradna križanka št. 40 Rešeno križanko nam pošljite do 27. septembra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 40. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev HORAC, SOLATA, NT, TAR, ITENERARIJ, ARA, LEVKOJA, KIR, ANKARAN, KASAR, AMAL, ALAN, ROLETA, ŠL, IM, SM INICIALKA, SKELTON, NICA, RIO DE JANEIRO, AJA, ELTOh: ALKAN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 38 Rešitev nagradne križanke št. 38 NAVADA, VERSTVA, HRALSK, KLETAR, PALE, LA, EN ARE, MIRJANA, RAVNJAK, ASA, TAMARA, AKA, APORT, KORAK, TT, NARA, 1. Nina Ceglar, Na jami 3, 61000 Ljubljana, 2. Ernest Špeh, Prešernova 9, 63320 Mozirje, 3. Teodora Milanič, Šared 50, Izola. Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMON uganka*