Štev. 3. V Ljubljani, dne 16. januarja 1919. Leto XXXI'. ulica. - Naročnina, reklamacije in l serati pa: Upravnistvu ..Domoljuba ............ Ljubljana, Kopitarjeva ulica. i c a. SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZABAVO : Plačal je pa kmet. Prejšnja ogrska vlada jo naročila izdelati pregled vojnih dobaviteljev v Avstriji in na Ogrskem. Vsote so naravnost velikanske, in ako računamo, da so vojni dobavitelji pri teh vsotah zaslužili najmanj eno tretjino vsote, potem ni čudno, da tem ljudem ni všeč koncc vojske. V oklepajih so zabeležene vsote, ki so jih podpisali vojni dobavitelji na vejna posojila in od katerih so doslej dobivali tudi cbresli. Statistika je izdelana do konca leta 1917. Vojni dobavitelji v Avstriji: Bratje V/etzlor, živila za 1200 milijonov kron (72 mil. K); škoda za 544 mil. K (61 mil. K); avstrijska družba za vnovčevanje živine in mesa, akcijska družba, za 540 rnil. K (3 mil. K); Rfcfcicr, jcklarna, 437 mil. K (78 mil. K); češka družba za vnovčevanje živine, 479 mil. K (500 000 K); vojni žitni zavod 491 mil. K (neznane); avstr. usnjarska industrija, družba za vojaško opremo, 494 mil. K (t»7 miL K); tovarna za orožje v Steyiu 379 mil. K (67 j?iii. M.); avstr. vnovčevalnica goveje živine, a;: družba 2S5 mil. K (3.3 mil. K); Kotkova tovciT-na smodnika 379 mil. K (52 mil. K); uiusiiclj ska tovarna v Erzesleldu 220 mil. K (20 mil. K); Jože? Saberski, trgovec goveje živine, 22,6 aiil. K (5 mil. K); rudniki v \Vitkov.icu, 225 mil. K (47 mil. K); Dynamit Nobel 145 mil. K (16 mil. K); inoravski zavod za pionet z blagom, 117 mil. K 'neznano); tovarna čevljev Beta, Zlin, liO mil. K (6 mil. K); tovarna usnja liudiiovski, Trebič, 163 mil. K (13 mi!. K); češko nem'-ka vnovčevalnica za živino 192 ni 11, K (750.GD0 K); donavska paroplovna dni ba 178 n il K (25 mil. K); Fiscfccr, jekleno blago, 117 mil. K (15 mil. K); Flesch, tcvavna usnja 142 mil. K (7.8 mil. K); Hictenberška nsuniclj-ska tovarna 136 mil. K (44 mil. K); koroška vnovčevalnica za živino 111 mil. K (1.3 mil. K); avstrijska akcijska družba za izdelavo platna in obdelovanje volne 15U mil, K (74 mil, K); Paimler 113 mil, K (11 mil. K); avstro-cfjrska družba državnih želcznlc 103 mil. K (?4 mil. K); Oezeg 112 mil. K (56 mil. K); Pctzold, municlj-ska tovarna, 145 mil. K (12 mil. K); Foldl-Hiitte 113 mil. K (1.9 mil. K); Riekli, tovarna usnja, Gradec, 140 mil. K (1.5 mil. K); centrala ta Špirit 150 mil K (250.000 K); zdiužene tovarne za juto 138 mil. K (40 mil. K); osrednja zveza čeških kmetijskih zvez 149 mil. K (neznano). Vojni dobavitelji na Oprskem: Manfred Weiss je dobil za oddano blago 1392 mil. K (44.9 mil. K); centrala za vojne proizvode 1033.6 mil. K (211 talil. K); združena narodna tekstilna industrija čez 722 mil. K (16 mil. K); ogrska dobaviteljica živil, akcijska družba, 581 mil. K (2.6 mil. K); centrala za klavno živino 565 mil. K (3.2 mil. K); Julij Wolfner in dr. 365.5 mil. K (23 mil. K); podjetje za us-njato opremo Kelenfeld 231.1 luil. K (17.8 miL K); tovarna usnja Zagreb bratje Mauthner, tovarna usnja Nagybassany, ogrska družba zemljiških najemnikov, 183 mil. K (3 miL K); ogrska splošna kreditna banka 141.8 mil. K (neznano); Radwig Hafner, Karlovec, 134.5 mil. K (2.2 mil. K); ogrska tovarna usnja Zsolna 112.3 mil. E (8 mil. K); Ganz-Danubius 108.3 mil. K (9.5 mil. K); zahodno ogrska družba cestnih železnic 100.6 miL K (24 miL K); tovarna patron Hirtenberg 89 mil. K (16 mil. K); Szekfilska kmetijska družba v M. Vasarliely 87.6 mil. K (1.1 mil. K); Standard, akcijska družba za lesne izdelke 83.8 milijonov kron (14.4 mil. K); tovarna orožja in strojev, akcijska družba, 80.1 mil. K (16.5 mil. K); carska vnovčevalnica opojnih pijač, akcijska družba, 66.7 mil: K (neznano); Ur. Liptak in dr. 64.4 mil K (3.5 mil, K); blagajna na živinskem trgu v IfudiinpBšti 61.3 mil. K (4.9 mil. K); Schlick Ricbolson 50.6 mil. K (4.8 sni! K); Fararjo Lu-dovik dobavitelj živino, 06 mil. K (755.S00 R); A. Grunfeld dobavitelj živine, Komorn, 48 mil. K (1.5 mil. K); Whi>chead, tovarna torpedov, Reka, 40 5 mil. K (4.3 mil. K); ogrska družba proizvajalcev 38.5 mil. K; ogrska akcijska družba tekstilcih izdelkov, KnszaUegi', 33 2 mil. K (10.6 mil, K); ogt .ka tovarna zračnih letal, Abcrtfnlva 30.6 mil. K. (2.1 mil. K); tovarna železniških voz Ran!) 38.0 mil, K (2.6 mil. K); Moric Polatsek, dctiavitelj živine, 32 2 mil. K (380.000 E); F. Gliickstal, konfekcija, 12.2 mil. K (1.8 mil. K); Robert Reis, trgovca z živino, K arlovsc, 30.6 mil. K (700.000 K); kovinarsko ;jodjc?je Rimninurany, 39 miL K (24 mil. K); Pavel >uch, tov. za izdelovanje krmil za konje, 22.1 mil. K (2.2 mil. K); rudnik Co-burg 20 mil K (2.8 mil. K); Moriš Prucker in sin, konfekcija, 2'!.3 mil, K (050.000 K); Fr;>nk, tovarna kavinih konzerv, Košice, 20.6 mil. K (11. mil. I£; heimska tovarna volnenih niti 218 mil. K (3.1 mil. K); bratje Kemeny, dobavitelji živil A. Szalonta, 21.4 mil. K (G24.C00 K); Fcnuk I'Un«cr, tekstilna industrija, 26.8 mil. K (7.1 inu. K); Ludovik Kusicn, trgovec živine, Zsgr-b 21.2 mil, K (1,2 mil, K); tcvarna topov F!n:iJj 20.5 mij. K (2 mil, K); kovinarska tovarna za svetilke 26,3 mil. K (2.2 mil, K); »grška akcijska družba žarnic 21.6 mil. K (12 mil. K); ogrska sladkorna industrija akcijska družba, 25 mil. K (16 5 mil. K); Oedera Neu-scbloss 29.1 mil. K (l.S mil. K); Ti mol d Red-nej, lr-csar, 23 mil. K (400 000 K); Hugo Schlo-sinuer, ri>csar Zagreb, Ž8.4 mil. K (615.000 K); picd"*nica platna Szeged 27.5 mil. K (4 7 mil. K); Vulkan, tovarna strojev, 21.6 mil. K (3.4 mil. K). Številke so precoj visoke in gre vedno le za r v-iijone. P ko seštejemo te številke, vidimo, da so dobili vojni dobavitelji v Avslriji za svoje blago 8316 milijonov kron, ogrski vojni dobavitelji za svoje blago 7112.* milijo na kron; skupaj avstrijski in ogrski vojni dobavitelji 15863.S milijonov kron, to je skoro 10 milijavd. Koliko jo lo denarja, si navaden človek niii misliti nc more. r''u pa še niso vsi, ki so dajali državi svojo blago za vojsko. Znano jc, da so mnogi polki, stolnije, zavedi itd. sami kupovali različno blago od raznih mešetarjov za svoje potrebščina. Patična vsota bi prav gotovo dosegla 5000 milijonov kron. Znamenito pri vsem tem je posebno to, da raznih živil in živine vojni erar ni kupoval naravnost od kmetov saraih, am?ak sc je posluževal posameznih mešetarjev. ali pa se je ustanovila za čas vojske kapitalistična družba ki je nakupovala blago od kmetov in ga predajala potem državi. Nikjer ne najdemo, da bi se bila država ali vojna uprava kdaj obrnila do kmetijskih gospodarskih zadrug, torej do kmetov samih, ampak je ves »kšelt« prepuščala rajši posameznikom, ki so potem ogromno zaslužili. Za kmeta so vedno veljale pred- pisane maksimalne cene, a država je kupovala vedno od kupcev čez maksimalne cene, kei so pri tem tudi razni gospodje pri poveljstvih in minlsfrsivili zaslužili. Kmet je bil fu vedno le prikrajšan. Pa še nekaj je pri teh številkah silno zanimivega in to je vojno posojilo. Država Je zato poverila vsa disbavljanja posameznikom in kapitalističnim družbam, ker je potem lahko pritiskala nanje pri podpisovanju vojnega posojila. Država je vsakemu špekulantu ponudila zaslužek, samo da je podpisal vojno posojilo, zato pa ni gledala prav nič na cene in kakovost njegovega blaga, špekulant je pobasal rKznMssjšau svoj dobiček, država pa se jc baliala, da ljudje radi podpisujejo vojno posojilo. Avstrijski vojni dobavitelji so podpisali 858." milijonov kron vojnega pcsrojila; to je približno deselinko vsote, ki so jo prejeli za blaijo. . Ogrski vojni dobavitelji so podpisali 501 124.980 K vojnega posojila, to je nekako petnajstino vsote, ki so jo dobili za sveje blago. Ma>.ari so bili v tem oziru bolj pametni in niso teliko podpisali, dasiravno so nanja tudi z vso silo pritiskali. Skupno sa podpisali avstrijski in ogrski vojni dobavitelji torej 1.359.f)2! 900 K vejnega posojila. Ako računamo, da so vojni dobavitelji služili najmanj 30 od 103, vidimo,, da so zaslužiti avstrijski vcini dobavitelji nn-va snj 20»r..9 milijonov kron ojKski pa 2133.6 milijonov K, skupno avstrijski in ogrski vojni dobavitelji 475P.5 milijonov k'šje računali. Tudi vojno posojilo Se ni ljubljeno. Ta račun pa veli a samo do ksnoa leta 1917., za leto 1818. So ni nobenega račuiia in ga najbrž še ne bo tako kmalu. Coromne so vsote, ki so jih zaslužili vojni dobičkarji ki so v uradni statisiiki, kolike so šele one, ki so jih zaslužili vojni dobičkarji, ki niso tu zaznamovani, pa so kmete drli pri vsaki priliki prav neusmiljeno. Edino pošteno bi bilo da se prvič črta vsem vojnim dobičkarjem vse vojno posojilo, da na no bo treba kmetom vračati z davki, drugič pa naloži, kakor so že. storili na .Angleškem, vsem vojnim dobičkarjem e-.''ro"ni G0 odstotni davek na njihove dobičke. S tem denarjem pa naj se poplača v prvi vrsti vojno posojilo I:i so ga podpisali manj premožni pošteni ljudje, občine in denar sirot, ki so ga mor; ti podpisati pod krulim pritiskom vladnih priganjačev. To bi bilo pravično in pošteno! I. G. iveri. Bogastvo zelo pomnoži prijatelje; od reveža pa se ločijo še oni, ki jih je imel. (Prej?. 19, 4.) . . * Neki Francoz je rekel: Dobra žena, ki ima obenem ostro oko za moževe napake, je možu kakor živa vest. Resnično je to. Da bi mož to svojo vest le tudi poslušal. H Politični obzornik. Naša Koroška. Velikanski poraz v svetovni vojni je prišel nad Nemce kot grom z jasnega neba. Noben nadut Nemec, in takih je ogromna večina, ga ni pričakoval, in ko je treščilo, so bili vsi omamljeni in strti. Postal? so nenadoma krotki kot ovčice. Tako tudi naši koroški Nemci, ki so v nadutosti druge Nemce še vedno presegali. Zato so se kar mirno vdali, ko so začeli slovenski vojaki prodirati na Koroškem in zasedati, kar je od nekdaj naše. Toda sedaj so se Nemci nekoliko otresli velikanskega mačka, ki jim ga je prinesel zanje tako žalostni konec vojske in zopet so začeli dvigati glave, stara nadutost se je zopet oglasila in sedaj so zopet^ starega mnenje, da na Koroškem ni Slovencev, da so Jugoslovani na njihovi zemlji sami vsiljivci, katere jc treba z grdo pognati čez mejo. In kadar jc treba z grdo, takrat Nemci znajo, x Zato so tudi sedaj najpreje med Korošce spustili geslo? >Koroška Korošcem, Koroška naj bo svoja država, samostojna republika. Da koroški nemški voditelji nc mislijo tega zares, je jasno, zakaj na celem svetu ne bodo našli državnika, ki bi zagovarjal ta politični in gospodarski nesmisel, a za maso je to vsekakor vabljiv klic. Celo nekaj Slovencev so premotili nc nazadnje po zaslugi nekaterih naših vojakov, ki se ob svojem prodiranju na Koroško niso ravno prijazno in dostojno obnašali. Nemci so zbrali sedaj nekaj tisoč študentov, nezaposlencev, vagabundov in drugih lakih podobnih ljudi, jih oborožili ter začeli delati koroško republiko. Ker je našega vojaštva silno malo, se morajo seveda naši umikati bolj in bolj, nevarnost ni le, da izgubimo vso Koroško, temveč tudi Štajersko in Gorenjsko. Prehod nad Podkorenom so že zasedli Nemci ter ga opremili s topovi in s strelivom. Padla je tudi Podrožica in naši sedaj proti velikanski premoči z junaško požrtvovalnostjo branijo predor, ki vodi na Jesc-nice. Padle so tudi Borovi jc po junaški obrambi Srbov in naših, katere je vodil major Lavrič. Ta je sam vozil strelivo našim vojakom, pa je bil zajet; branil se je z revolverjem in se je šele uda!, ko so Nemci ustrelili njegovega pribočnika, on pa je dobil dve rani — eno v prsa, ki pa ni nevarna, drugo pa v koleno, ki mu ga je krogla zdrobila. Majorja so Nemci vjeli. Hrabro so se dižali ob obrambi Borovelj tudi Srbi. Eden izmed teh je spletal s stroj-r... puško na stolp ter streljal, dokler ni bh ranjen. Nemci so Borovlje zavieli ter raz-tijali itipnisče in mnogo drugih slovenskih hiš. Naši so se umaknili v Železno Kapio. Ma pomoč so jim prišli prostovoljci iz Tržiča. Zaradi izredne nevarnosti, ki n.im preti o:l stran: Nemcev in ker nimamo vojakov, so se začele nabirati prostovoljne čete — prostovoljne legije, katere odhajalo z velikim navdušenjem na Koroško Ko 2» bi le bilo naših nekaj več, bi Nemci kmalu izgubili korajžo. Pa jih ni.,. Za vstop v legijo veljajo tale pravila: 1. Vsak, ki sc k legiji prijavi, inu iste dolžnosti in iste pravice, kakor reden vojak, dobi plačo, svojci podporo in prosto vožnjo do Ljubljane za isti dan, ako ima potrdilo od županstva, da sc jc prijavil za legijo. 2. Kdor ima vojaško opremo, puško, bodalo, samokres, daljnogled itd., naj pri nese s seboj. Za to se mu da primerna nagrada, ko so se stvari cenile, 3. Vsak legijonar naj se preskrbi z zimskim perilom, kar se bo pa po dejanski vrednosti odškodovalo. Narodna vlada v Ljubljani je brzojavno prosila belgrajsko vlado, na) izposluje, da bo vrhovno poveljstvo ententinih armad določilo nemudoma demarkacijsko črto na naši severni meji. Jugoslavija. Največja potreba v Jugoslaviji je sedaj, da ostane na zunaj cela in se na znotraj okrepi, Da sc doseže prvi namen, je poslala belgrajska vlada entenliniin kakor tudi nevtralnim vladam naznanilo, da se je kraljevina Srbija preustrojila v združeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem jc naša enotnost na zunaj osvedočena in bomo imeli tudi na mirovni konferenci lažje stališče napram Nemcem in Lahom, Naši zastopniki na mirovni konferenci, Pašič, dr. 'I rumbič, Vesnič in dr. Zol-ger so že došli v Pariz, kjer bodo, kakor trdno upamo, z vso odločnostjo zastopali naše koristi in pravične meje naše države. Na znotraj se naša država okrepuje s tem, da se uslvari kolikor mogoče močna vlada, ki bo uživala vsestransko zaupanje pri ljudstvu. Zato jc i belgrajska vlada koalicijska kakor ljubljanska pokrajinska vlada, to se pravi: v vladi so zastopane • vse stranke, lako da tudi nosijo odgovornost vse stranke in da imajo lake vlade vse ljudstvo za sabo. Le tako bo mogoče ohraniti red v teh časih, ko je vojska razrahljala vso disciplino, ko se pojavljajo sem ter tja boljševiška stremljenja, ki našo mlado državo in celo naše ljudstvo lahko spravijo v veliko nevarnosl. V Ljubljani bo obstajala pokrajinska vlada, ki se sedaj sestavlja, iz 7 članov, izmed kterih bo imela VLS. 3 člane, JDS. 2 člana in socialni demokraje tudi 2 člana. V tem slučaju je VLS, popustila od svoje večine prav zato, ker hoče, da so vse stranke enako odgovorne, da vlada s tem ohrani zaupanje pristašev vseh strank in da se tako vzdrzi lako potrebna disciplina in red v Sloveniji. Disciplina in red pa jc posebno še danes več kot strankarska korist. > <(» i'Mq :>d- • j- '••..• r . h uri: Polog tega se feo sklteai pokrajinski 1 svet, ki naj bi štel 108 članov, in ki bi tvoril nekak slovenski deželni /bor. Seveda ne bo imel ta svet postavodajalne moči kot prejšnji deželni zbori, temveč bo samo posvetovalni in kontrolni organ narodne vlade. S tem bodo tudi širši sloji dobili na vlado potrebni vpliv, vlada pa bo imela ob svoji strani zanesljivega svetovalca. Čla- ne lega sveta bodo imenovale posamezmi Stra Tudi v Belgradu se bo ustanovil — dc konštituante nekak državni zbor, državno veče, ki bo podpiralo in nadziralo skupno osrednjo vlado. Po narodnosti bo državno veče sestavljeno tako-Ie: Slovencev 38, Hrvatov 85 (iz Istre 9, Dalmacije 12, Rek, 1, Medjimurja 2, Bosne in Hercegovine 12, Hrvatske in Slavonije 42, Vojvodine 7), Srbov 180 (iz Bosne in Hercegovine .32, Dalmacije 2, Hrvatske in Slavonije 20, Vojvodine 14, Črnegore 14, Srbije in Macedo-nije !08), muslimanov 15 in 3 Slovak i/ Vojvodine, Socialni demokratje med sebof. Socialni demokratje imajo nekaj prav lepili načel o svobodi, toda reči moramo, da so ta načela precej boljša od njih samih. Kaj se jc zgodilo na Nemškem? P<> državnem polomu so se polastili državnega krmila socialni demokratje. Njihov dober namen je bil vpostaviti in vzdržati v državi red in v primernem času sklicati konsti-tuanto. Del socialnodemokratične stranke Pa jc pri tem pozabil na načela svobode >:i se jc bal, di pride v konštitiiarito tudi k«..o drugi, ki ni socialni demokrat. To pa le treba preprečiti, če ne zlepa, pa zgrd; Zato pa proč s tedanjo vladu, ki ima tak hudobne namene sklicali konšlituanto, kje bi mogel tudi kdo drugi inieti besedo kot socialni demokratje. Seveda se pa vlad; brani odstopiti. Nato je nastal med obema strujama boj na življenje in smrt Šparta-kovci — tako se imenuje protivladna, stran ka —- so s silo zasedli vladna poslopja, uredništva raznih listov ter zaprli celo vlado ki so jo pa morali izpustiti, ker >c ne čutijo dovolj močne. Po ulicah v Berlinu so grmeli topovi, strojnice so pokale, k. je tekla med brati. Doscdaj se je vlada še držala, ker jo vsi trezni ljudje podpirajo in treznih ljudi je danes po žalostnih skušnjah celo v Nemčiji precej. Tedenske novice. »robne polilične vesti. P r. T rumbič, naš zunanji minister, naroča Movencem sledeči pozdrav: Pozdraviti iovcnce. Rexite jim. da deian, zanje, kot b« bil Slovenec. To ni samo beseda, to je obveznost, i ,Pr®d»ednika Narodne vlade Josipa Pogačnika so nasprotni strankarji v zadnjem času čez mero obrekovali, češ, da ji razsiiial za časa strelcev avstrijsko propagando in prostovoljne strelce izrabljal. Sedaj pa je gosp. predsednik v časopisih natančno pojasnil vso zadevo, obrekljive« pa osramočeni gledaio v tla. Danes se čenč prodaja ne vagone, čudno je le, da naši ljudje toliko ver lamejo. Narodni sveti se razpuste. Po ndftčil^ belgrajske viade se bodo Narodni' svčti, ki so svojo nalogo izvršili in niso več potrebni, razpustili. Za likvidacijo njihovega imetja se ustanove posebne komisije, ki bodo podrejene prehodnogospodarskemu uradu. Italijanske »pravice" do Istre. V Istri biva 305.000 Hrvatov in Slovencev ter 115.000 Italijanov, od katerih je pa okrog 55 tisoč umetno in prisilno jioitalijančenih. Torej ostane pravih Italijanov samo 60.000 in zavoljo teh naj izgine nad 300.000 Slovencev in Hrvatov v italijansko žrelo?. Cehi na Dunaju. Češki narodni svet za L»uuaj m f.iz.e Avstrijsko i e izdat ok.ic, naj slabo vsi cehi in Ceh i a je na Dunaju in v pokrajini, da si podobe državljanstvo v Avstriji ter se Mtem utfeieže volitev v obciuske zastope in državni zbor. Samo malo verjetno jc, iia bi jiin Nemci dovolil državljanstvo. U s 11 j i v i M e m c i. Nemška Avstrija je razpisala volitve v poslavodaialno situp-ičino. 1 svoj volilni red je privzeta tudi štajersko mesio Radgono, ki je v jugoslovanski posesti. Zakaj Nemci niso določirt, da tudi Lomlou voii v avstrijsko konštituanto? italijansko divjašt v o. V Zadru je neki Jugoslovan zaklicali »Živela Jugoslavija!« Italijani so mu za to prisodili tri .eia ječe. ri e r 11 i n g, znani bivši nemški državni kancler, ki je igral v zadajej« času vojske veliko viogo. je v Monako vem umrl. Bil je glede vojske z.e*o popustljivega mišljenja in prepričan katoličan. Carigrad postane prosta luka. Sultan bo moral Carigrad zapustiti. S tem bo Turčija vendzre končno po sto- in stoletnih bojih izrinjena iz Evrope. Domače novice. »S 1 o v e n e c« ne izhaja več zvečer, ampak od 15. t. ns. da^ie vsak dan zjutraj, /večer izhaja namesto -.Slovenca« nov dnevnik z imeaoin »Večerni lisi«. Naši Orli na Koroš k e m. Od predsedstva Zveze Orlov so se priglasili k le-gip za Koroško bratje dr. Lovro Pogačnik, dr. iViblei Justin, Ivan Fodiesmk iu Maks Peier-lin, »Vestnik krščansko-socijal-n e zvez e < bo začel zopet izhajati v Ljubljani. »Vestnik« bo glasilo naših izobraževalnih društev. Stane lot.no 15 kron in se naroča v Ljudskem domu v Ljubljani. 8 urni delavnik sc bo uvedel v naj-; krajšem časa po vseh ve'ikih obratih in to-r varnsh po Sloveniji. Največja budalost in nepremišljenost pa bi bilo mislili na 8 urni delavnik na kmetih. Zakaj če bi leni poleti delali ie 8 ur aa dan, bi moral kmet pol svojih pridelkov pustiti na polju. Na kmetih imajo zalo pozimi kiriofski delavci toliko več počitka, Je tudi bistven razloček med kmetskim in tovarniškim delom. Edinstveno orožništvo. Ministrstvo noiranjjh del in vojno ministrstvo pri- Jiravijcta enotuo organizacijo orožnšštva v ce-em di lavnem teritoriju ujedinjene kraljevine. Poveljnik orožništva bo neki sedanji general, njegov pomočnik bo polkovnik; Milan Mizler, sedanji poveljnik hrvatskega orožništva. Zdaj rekruiirajo orožništvo, ki do dobivaio mesečne niače 200 dinarjev (400 kron). Tudi orožniki se organizuje-I o. V Ljubljani se je ustanovil odsek, ki ima namen, ustanoviti orožniški svet. Namen tej,a orožništva bi bil sledeči: 1. Pospeševanje socialnega in gmotnega stanja orožniškega moštva. 2, Varstvo proti krivicam, katere bi se evenlueino povzročale ovožniškesnu moštvu. 3, Vzgoja orožnšškega moštva v narodnem duhu. 4. Ustanovitev strokovnega lista za orož--niško moštvo. 5. Ustanovitev konzumnega društva. —Orožniški svet se sni je v sporaz-. umu z višjim orožniškim poveljstvom. Brezposelni' dobe pod po r o. Vlada je sklenila Rajati tistim breiposenim delavcem, ki so člani kake bolniške blagajne 'in Invalidom, ki so bili ob vpoklicu v vojake č'ani bolniške blagajne, dnevno podporo in sicer mladostnim ao 18. leta 1 K 20 v, žen-, s kam 2 K in moškim 2 K 50 vin. Poročeni za vsakega nepreskrbljenega člana 1 *kroiio dan. Odračunati pa je morebitne druge dohod-^ ke, ki jih morda dobiva brezposelni. Prošnja se vlaga pri županstvu ali prijavni posredovalnici, kjer se dajejo še podrobna pojasnila. Nova razdelitev naše a r m a -d e. Po novih določilih se opuste dosedanja vojna okrožja in domobranska dopoliilna poveljstva ter črnovojniška poveljstva. Na njihovo mesto stopijo enotno organizirana pol-kovna okrožna poveljstva. Po novem nared-benSlcu so naborni dolžnosti podvrženi vsi moški od 21. do 25, leta. Armada se deli v tri pozive in črno vojsko. Prvi obsega letnike od 21. do 31. leta, drugi od 32. do 37. leta in tretji od 38. do 45. leta, črna vojska za skrajno, silo od 46. do 50. leta. Razdelitev v nova polkovna okr-sžja se bo v najkrajšem času izvedla po vsej Jugoslaviji. : . L j u b 1 j a n s k a p o 1 i c i j a se pomno-L ži od 130 na 200 mož. i a Slovenske predstave v nemškem gledališču v Ljubljani. Predsednik nemškega gledališkega društva se je zgiasil pri konzorciju Narodnega gledališča in izjavil, aa je pripravljen dati nernSto gledališče na razpolago za slovenske predstave. Učitelji proti sokoiski in orlovski telovadbi med šolsko mladino. Kakor znano, je Narodna vlada določila, da sinejo Sokoli in Orli . zbirati svoj narašča) iz ljudskih šol in telovaditi v šolskih telovadnicah. Učitelji, združeni v Slomškovi zvezi, so odločno proti temu, ker bo s tem šolski pouk znatno trpel in se bo hoče-nočeš zanašal politični boj že med šolsko mladino. Imajo prav. Otrok je za šolo in domačo hišo. Jugoslovanska dijaška zveza se je ustanovila' 6, t. m. v Ljubljani. Namen je, zbirati jugoslovanske visokošolce pod krščanskim praporom. Za srbsko s i r o č a d se je 8. t. m. odpravil prvi vagon z oblačili in blagom, približno vrednosti 100.000 krou, pod varstvom vojaškega oddelka s častnikom. Druga poši-Ijatev bo obsegala 8000 parov čevljev, ki so ,še v de.a in se odpravijo h koncu tega meseca. Za nabavo teh čevijev se je nabralo d'o-sedaj okroglo 52.000 kron. Zbirka se nadaljuje. Denarni prispevki naj se pošiljajo biagaj-ničarki gdč. Mariji Wessnerjevi v Kolodvorski ulici, blago naj se oddaje v pisarni »Dobrodelnosti« na Poljanski cesti. Odpovedane t r a I i k e. Vlada je vsem trafikantom odpovedala lra:ike in jih bo na novo razpisala. Ker je dosedaj veliko tražik v rokah znanih bogatinov, hoče vlada te traiike podenii potrebnim invalidom. Umrl v božičnih praznikih v Straneh prž Razdrtem naš z-»est somišljenik in zaupnik S L. S. posestnik Alojzij Glažar. Bil je nad 20 let »Domoljubov« naročnik in cerkveni ključar. Pred avezni meseci mu je umrl sin fidiuec, N. v m. p.! O d c >; u š t v o brez primere! Neka gospa je iskala za svojo hčerko učenko po Ljubljani stanovanje s hrano, a ga ni mogla dobiti, Slednjič se ji je le posrečilo, in sicer za 480 kron mesečno! Grozna nesreča v Spodnji Šiški. 9. t. m. opoldne je prišel neki inornar-delavec v državni mila«ni v Spodnji Saški po nesreči z obleko preblizu kolesa, ki je potegnilo nesrečneža s seboj in ga popolnoma raz-mesarilo. Telo niu je zvilo v nekak ktopčič. Navzoči pravijo, da je telo, ki sploh ni bilo ničemur podobno, ječalo še tedaj, ko so zbira'i njega — še na tleh ležeče ter na kolesu viseče — ... Roparski umor v Kožarjih. 4. januarja t, 1. okoli 8. ure zvečer je bil umorjen hi oropan posestnik Ivr.u Rožaik iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu. Umorjeni se je peljal iz Ljubljane proti domu na svojem vozičku. Kedriipč izven vasi Komarje počita dva strela. Eden 'ga je za''Usta »Slovenec« v Ljubljani. 1. ■ Organi sto m in cerkvenikom sc nudi pošten postranski zaslisžek.' Iz posebne prijaznosti posreduje uredništvo »Slovenca«. Delavci in delavke, spretni, priljubljeni n;ed svojipi! sotovaviši, si lahko postrani veliko zaslužijo. Pou-idbe sprejema uredništvo . »SloVenca«. Kdo' i zrn £ d vojakov 117' peSpoIka,' 3. bataljona, ve kaj o Alojziju Turku iz Loškega potoka Nazadnje jc bil v Tirolah pri 10. poljski stotniji, vojna pošta 613. Blagovoli naj poročali materi Mariji lurk, Retje 69, Loški poiott. Kdo izmed vračajočih se ujetnikov ve kaj o Jožeiu Kozlevčar, pešcu domobranskega polka šteV. 27, 8, siotmja, vojna pošta 48, ki je bil dne 14. iuaica lvl5 v Karpatih od 'Rusov ujet m na Ruskem se nahajajoč: Ob 9, i vois. Doaskovo salskoj ok/ug Otomansk po- . sto l je, ekonomija Popova, Rusija. Sporoči naj; Mariji Kozievčar, Mali vrh 6, pošta Litija. Komu izmed vrnivših se vojakov je kaj znano o topničarju Viktorju Zemljak, ki je služil pri poljskem topničars&em pouku št. 28, ba-teifla 6, vojna pošta 407. Zadnjo karto je pisal 31. oktobra 1918. Nahajal se je na Tirolskem. Ako bi bilb komu kaj znano, naj blagovoli sporočiti to njegovi sestri Ljudmili Zemljak, Majhenburg ob Savi, Štajersko. Kdo izmed vračajočih se iz ruskega ujetništva kaj ve o Antonu Pezdirc. Služil je pri 17, polku in prišel v ujetništvo 14. svečana 1915; zadnjič je pisal 1. prosinca 1918 iz Tašksnta, Turkistan, Azija. Proti povrnitvi stroškov naj naznani njegovi materi Mariji Pe-zdLc, Slamnavas št. 27, pošta Metlika na Kranjskem. "Dopis Lepo nagrado dobi. Kdo kaj ve o Francu Lazarju, vojaku 117. polka, 11. stot-hije, vojna pošta 613. Zadnjo karto sem dobila od njega 29. septembra 1918, a 15. oktobra jc pviše! brzojav, da je zakopan v Anass pri Iriomostu. Prosim njegove tovariše, kateri ve kaj o njem, da piše čimprej obširneje na^ naslov: Vdova Marija Lazar, parna pilarua Turo- Eolje, pošta Vel. Gorica pri Zagrebu. Nagrado oni poslala po pošti. Cerkvene vesti. Slovenski bo g o si ovci. V Ljubljani ;e v zadnjih treh letnikih skupno 17 bo-goslovcev, v prvem ietniku pa 52. V Mariboru je' v prvem letniku 9 bogoslovcev, v zadnjih i>e)t letnikih pa skupno 12 bogoslovcev. Bogoslovni v s e u č i i i s k i profesor na zagrebškem vseučilišču je postal d,. Franc Grivec, dosedaj proiesor v ljubljanskem se!iiien'aču. Cerkveno premoženje v bivši' Avstriji. Socija!ni demokratje in razni drugi svobodo iniseJci — slovenski ne izvzemši .— vedno kriče, kako velikansko premoženje ima katoliška Cerkev, Ve« miljard. Sedaj so pa iz- : rrčunali, koJiko ga je. Nič več kot. 813 milijonov, od tega pa mora živeti na desettisoče duhovnikov, cela vrsta dobrodelnih zavodov itd. če' zdaj pomislimo, da je en sam vojni dobičkar tekom vojne precej več zaslužil, potem je cerkveno premoženie precejšnja malenkost proti tem prijavam. Papeževo delo za ujetnike. Sv. oče je naprosil entento, naj odpojftje vojne ujetnike osrednjih držav v domovino. Vse kaže, da bo cnlenta ugo lila tej prošnji. Papež Benedikt XV. in Wil-s o n. Znano je, da je Wi'son obiskal v Rimu papeža Benedikta XV. kljub temu, da je ententa odklonila njegovo navzočnost pri mirovnem kongresu; Vendar se zdi, da bo segal pa- Eežev vpliv tudi na mirovno konferenco. Že v ondon je poslal papež poslanika k Wilsonu in časopisi domnevajo, da gre sv, očetu zato, da se 'zagotovi pri mirovnih sklepih tudi varstvo Cerkve in verskega pouka mladine. Ver- i jemo je, dr. bo Wi!son, ki ga — kakor doslej moremo videli' — res preveva duh skrajne pravičnosti in ki jc sam kot sin anglikanskega duhovnika veren aroteslant, razumel in podpiral papeževo delo. Wi'son sam je priznal, da je to voljo do pravičnosti, na kateri je skušal vztrajati cel čas vojne, črpal iz vere. Ločitev cerkve od države v Nemčiji., Nadškos v Monakovein je v svoji novoJetni poslanici priporočal, naj se ločitev cerkve od države ne izvrši po francoskem vzoru, marveč tako kakor v Ameriki. Mladeniška vzgoja. Krščanska so-cialna stranka v Nemški Avstriji je razglasila o Božiču volilni oklic. V njem se dotakne ludi vzgoje in šole. Dotični odlomek se glasi: »Kršč. soc. stranka zahteva, da se mladini nakloni nravnoverska vzgoja; zato pa odklanja Bavar- za »rezvcrno šolo. ie vnaprej sc zavaruje prot fsaki nameri, ki bi uiegn.la sprožit« kulturn, boj. Z neplodnimi praskami tc vrste bi sc samo otežilo d V Berlinu je osem tisoč brezposelnih natekaijev! Proč z napitninami! zivtl os; tiuroi delavnik!« Demonstrantov je liil« vedno več. ker so sc jim pridružili I udi drugi delavci. Na Novega leta dan so demonstrirali dalje, nakar so podjetniki zaprli svoje obiatc Roicvell. bivši amerikanski predsednik. je umrl, zadet od kapi. Velikanski gozdni požari so divjali meseca okiobra v amerikanski cirzavi Minesota. Ogenj se ji tako hitro širi), da ljudje niso mogli pravočasno zapustiti vasi in bivališe v bližini gorečih gozdov. Tako ie prišlo večkrat 1000 ljudi ob življenje hi sa^o v mttvašnici tresla Dublnt je leža'o 300 sežganih truoel. 40.US0 ljudi ie brez strehe. Vasi jc uničenih 30. Vsepovsod so ležala sežgana irupla mnofii pa so poskakoli v vodo, da bi se rešili, pa so pri tem utoni-i. Gospodarski del. Rok za prošnje za vojaške podpore pndallšan. Narodna vlada je v siji 9. januarja t. 1. sklenila, da sc pioinjc za pi ispcvtk za preži vi'an je vpoklicancev ali ujetih, za nakloni £ v c nujro potrebnim svo c cm invalidov, padlih, vsled vr.ji.c umrl h a!i pogrešanih vojakov, za amerikanckc podpore podaljšajo do 31. j a n u a r j a Podpore st bodo dajale res le nujno potrebnim upravičencem, Vse te prošnje se morajo vložiti pri davkarijah. ' Podpore invalidom. Invalidi, ki sc vsa! 20;',; nesposobni ia svoj pjklic ia res nc morejo izvrševati svojega dela in sc res potrebni, imajo poleg invalidske pokojnine, če jim je že nakazana, pravico do nakloni Ive, ki znese po odstotkih njihove inva'idnost; od 1. K do 1 K 60 vin. na dan. Invalidi, k.i še nikdar niso bili pri supcrarhitraciji. naj pismeno potom orežništva prosijo na svoje vojnodopol-nilno poveljstvo, da jih čimprej pokliče k su-perarbitraciji, pri kaleri bodo dobili takoj izplačane primerne d o k i a d e. Da pa morejo njihovi res potrebni svojci prosili za n a k 1 c-nitev, naj se da o taki invalidi pregledati pri okrajnem uradnem zdravnika in če jih bo spoznal vsaj za 20% nezmožne za poklic, potem njegovi res nujno potrebni svojci oo 3'. januarju pri svoji davkar.ji lahko prosijo za naklonitev. Pokojnine invalidov, vojnih vdov in sirot, ... Vte le osebe že sekaj mesecev niso dobile svojih poke ji,b x Duna a do pošti. Narodna vlada se ie veliko trudila, da doseže redno pošiljanje teh pokojnin. Dunaiska poštna hranilnica in penzijska likvidatura sedaj zopet redno poslujeta in sta ravnokar sporočili, da bodo vsi upravičenci dobHi zastale zneske in pokojnino za januar še tekom te*a meseca. Kdor bi denarja pa vendarle ne dobil, naj to z natančnimi prdatki sporoči »Jugoslovanskemu zastopstvu SHS*. Dunaj L, Sei-lersla.te 30 i., ki bo izposlovalo hitro in ugodno rešitev. Žigosanje bankovcev. , Te dni sc je razglasila v Uradnem lktu, narcdba povei jeništva za notranje zadeve ;„ za linance, kt po naročilu kr. inioistrstv a v Bclgiadu odre,t. žigosanje (štepmjjcnje) ban. kovtev avstro-egrske banke. To [e prvi ko-rak, da pridemo polagoma spet u« polno1 - J. nega denarja. Naše prebivalstvo je pac imeli, gentno dovolj, dn to samo znalo ccniti n . j:a dalelioscini pomen. Biezprimerne in anarnič-ne draginje, pod katero ječimo, ni za«r..ilo samo pomanjkanje blaga, .ur'i dobička, i in špekulantje vseh vrst in slojev nimajo v ':ga na vesti, dober del gre r.a rovaš dejstva, da sta i.lnba politika in —_ vsled tega čisto jia. ravno tudi — slabo iinančno gospoda, vo blagopokojiic Avstrije spravila naše bani. najprej lic svetovnem trgu in po*em šc v iuc-zemskem premetu skoro ob ves krrdit. Če ozc?ra\imo bankovce, izpolnjr.i-i je {<■■. rej eccn predpogojev, dasi ne edini, da c,-nravi naše gospodarstvo v obče. Vsakdo bo i.-,?, umel, da sc rihčc r c more loi't» tc teza re operacije, dokler re ve, v kakem obsegu je naš trg okužen s slabimi bankovci Za.o jt treba najprej ugotoviti dotiči,'- celckupi.o io in zatrari.i iia-.!i'.ljni oC.ok. To re '' * 1.1 najlažje in najzanesljivejše izpebati na ia i čir, da 'C vsm, bankovec ;azua,nu e i: iiJu .ir, znamenjem, to je »žigosa«, kot pravic ! nI iu Hrvati, ali po doma je š templja. v >t ts;'o je tciej žigcFanje za cc.'ok>jpnost i • i vsakega posebej tako važno, da smemo pn.a-kovati, dn sc bo prioc In zadn a k^ona k šic:i Ijanjj. Za t stepa pa. ' i 'c sleo aii tinin-;! oc-vo'j, da tega ne uviJi ali noče uvideti t Ji prisiavijeco šc lo. d.i z neži{os3nimi bankovci po 110. januarju ne Lo mogel niti plačat davkov nc d"*ug i h dolgiv pri državnih in 'i ib blaga'nicah, niti sc mu bedo taki bankovci svo ccasno zamenjali ; a dobre ciomuce, 5'icmpij'a'c bedo raiašč ia o imenovane k o m i s i j c , katerih člani b' do župan (r. ~. namestnik) in šc nekaj drugih rancsljivih i. " ki jih ho iriieDCvalo ekra no glovarstvo. " e komisije bodo poslovale za eno aii vc.: cH-i skupaj ali za oci.'omkc občin po navrd In ck glavarstva. Udeležene? zvedo piavoja^n^ n-' občirsl.cm prcdstcioihu, v kniercni k-- ■• i •> gostovala zanje dolečona kom'.*ija Vse r' t"n o hoj enesiavne: izpolniš »prijavo«. In o dobiš pri okrnjrem glavarsivu ali pri ko-n i za par vinarjev in predložiš to prijavo z bankovci vred stoji komisiji. Šle^oljali tc rno a v tvoji navz .čno*;!!. bankovce 'a dobL ial: ij vrnjeje. Pcmngaš si pa Ia^ko tudi na fr. nu-čir, da izrečiš banUorre dciiarneriU o'..', Ma <'aa f_o;e; z bonkovc'1 Proč s tisto r.-zaupnostjo, ki rte jo g ji'i do nrejšoje dr"-'.vat uprave, dar.cj vas Dczivlfa vaša 'astnu, ocma-ca vlada, ki ne dc:a za tujca p'i cclo ;a so-vrr.žnika, marveč r.a vas ',n nirr.a notc-c a drngega naT.cnc, ne^n spel>li voz dera '- a gospodarstva iz jarka, ki v njem tiči nanol ptlomljcn, spe', nazaj r.a cento in pote-n do kc-larja in kov-ča. Nič re \->tf nc bo zgodilo. Celo zvedavi davčni oblar.i je izrecno prepovedano ^tikati po vnolah, ki ste jih prinesli žigosa', zstivniti bo mrj-aja obe očesi. Tudi vscai tistim, hi so zaposleni pri žigosan'u, je zaukazana rtfga molčečnost. Vlada zntrdno pričakuje od njih razsoduosti 'n ču.a odgovornesti dovcij, da se hodo ravnali po 'em predpisu. Če bi sc pa le kdo spozabil in kaj izdal — naznanite ga 'c cz ozira_ i:a levo in desno tkra'icmu gliva1" tvu fma^islraiu v Ljubljani), kaznovan to, da si bo znpoimil. Eicer Vam pa — kakor rečeno — narcdba ' omogoča, da se izoiinele kem siji. Po'«di'e k deaarncmn zavodu (hranilnici, banki), do katerega imnlc zaupanje in ki bole o nje n deli, da sme sam štenipljiti bankovce, in dogovorite se ž njim. da prcšiemplja fud; Va c Ne dvomimo, da Vam bodo šii v skupnem ii' teresu kolikor mogoče na reko. Slednjič še par besedi na naslov tistih, ki jih bo glavarstvo poklicalo, da sodelujejo P« žigosanju, t0 je »zaupnike«, kol jih rte-nuje narcdba. Da se bodo posvetili svojeviu poriu z vs; vnemo in vestnostjo, ki jo z?htc; Tat® skrajna važnost in nujnost žigosanja, m ( treba, da bi se jih še rosebej opozarjalo, ce Ste v. .3 Domoljutf 1919 Stran 25 tudi je pa jjavna uprava pripravljena, da jim povrne izredne Stroške, ki bi jih jim povzročiti posli žigosanja, apeluje vendar na nijihovo do*-morotMvo, da se po wožnovtf odpovej* ?jo časo-n ianlov. Naša župnija je pokazala, da stoji neomejana v taboru stranke, , ki je res slovenska in res ljudska. Govornik ■e povedal, da je naša stranka za republiko. Vsi navzoči so to z veieS'e,n pozdravili. Saj ':ja takoj operirac. Ponesrečenec se jc feseni zdrav in nepoškodovan vrnil iz ruskega ujetništva. Prcstavši srečno vse voine nevarnosti, postal jc doma žrtev nesreče. Pač žalostno! Sv. Križ pri Litiji. Redkokdaj ste še videli, dragi Domoljubovci, natisnjeno naše ime v »Domoljubu«. Nič ne de! Danes povemo to-le: Narodni praznik smo proslavili tako, da se sami sebi čudimo. Možnarji so pokali, zvoueuie je prijetno odmevalo, pesem je zaorila, sredi vasi pa se je dvignil mlaj z zastavo, hiše. pa »a bile že okrašene; s '.rohoj-nicami. "Krasno .ftrtro je pr**»l»iio vernike v cerkev. Pomač« g. žnpsrik jc stopil na priž-tiico in razložil ljudem posren dneva. Na'o pa je daroval ob eristenci sv. mašo, kateri so prisostvovali poleg šolarjev, domači uredi (iz-V7cmši euegd). Lepa sta-nost je bila nato še za šolarje posebej v šoli. — Prišel je sv. večer. Zbrali smo se v istih prostoiin, kjer jc bila pred 16 leti prva in zadnja igra do nocojšnjega večera Nr. oder je stopil domači g. župni'.«: ter pozdravil navzoče '«i izrazil željo, da bi ljudje začeli umevati in piav ceniti društveno življenje. Pevci so zapeli: Sveta noč izlivaj ti.., Dekleta so igrala igro »Strahovi«. Moški pa »Kmet in fotograf«. Vsi brez izjeme to svojo nalogo — čeprav sami novinc; — tešili prav dobro. Nazadnje je bila pa še tombola. Prireditev v celem obsegu, s štirimi de-kilam^cijami vred, ie bila ponovljena, na sv. Štefana popoldne. Darove za tombolo so vse dali dobri žuoljnni. Dobiček — skoro 100® K — bomo imeli za uabavo novih knjig v knjižnici in za druge potrebščine, kot n. pr. kulise i'.d, — Tf!ko upamo, da bo tudi naše ljudstvo sroznalo iu uvidelo, da so ie osebni dobičkarji tisti, ki pravijo: »Čemu knjižnica, čemu predavanja, čemu igre, čemu treba ljudem izobrazbe? _ Čemu, cemu?? Brez. tega smo shajali do seri?.) in bomo tudi naprej.« — »Da, dn, vi ste shaaii in še prav dobro, a kako se jc pa godilo neukim ljudem,« je pa drugo vprašanje. Iz D o b r n i č a. Na praznik Sv, Treh Kraljev so se zbrali možje in fantje iz cele fa-re v prostorih izobraževanega društva, kjer jim je govornik pojasnil sedanji politični položaj, Hkrati so se izdaviti soglasno, da zahtevajo, da se nobena slovenska vas ne prepustuna-rodaim nasprotnikom: Hiti Nemcem, niti Italijanom • ...... Gorje. Dragi »DoMoljub«! Gotovo nam odstopiš kot svojim zvestim naročnikom cal-ce prostora, da opišem nekoliko neše rezme-re. Oglejmo &I nekoliko delo starega leta. V času vojske smo le bolj spali. Prišlo je na leto 1917—IS, ko nas je zbudila iz političnega spanja tnajniška deklaracija. Z veseljem smo nabrali za deklaracijo okrog 800 podpisov, ki so šli iz Gorij v roke g. dr. Korošcu kot takratnemu načelniku Jugoslovanskega k'uba. Začetkom leta 1918 so nas hotele poplaviti razne, šnsteršlčeve stranke. Pa ko) zvesti pristaši V. L. S. smo se odločno uprli. 25, marca 1. 1. ar o že sklicali prvi r-hod S. L, S. v Spodnjih Gorjah. Na shodu sta govorila dež. poslanca Josip Pogačnik ter dr. Lovro Pogačnik. Ravno isti dan pa so -pristaši rajne kmečke stranke sklicali občni zbor kmetijskega društva, češ, danes bo šlo vse na shod in mi bomo lahko zopet po s«oie s.nepaii, in tako tudi so. fta shouu nas )e biio navzočih nad 150U, nri obenem zboru pa 28 čianov, in ti so si upaii sklepati in voliti odbor brez nas. V našem kmetijskem drusivu je še vedno špeb po 80 kron, oije po 68 -Kron in moka šiev. 0 po 18 K. ter moka za kruh po 14 kron. — 21. malega srpana je takratni g. kaplan Turk z nekaterimi možmi sklical prijateljski sestanek v Sp. Gorjah. Sestaima sta se udeiežila g& urednika »Slovenca« in »Domoljuba« dr, Cankar An stolni vikarij Zabret. Pri tej prhiki se je ustanovil krajevni odoor S. L. S. za občino Gorje. Prva seja krajevnega odbora se je vršila 11. vel. srpana. Priglasnic se je podpisale do takrat okrog 2G0. 15. vel. srpana smo se primerno poslovili od g. kaplana Turka ter mu obljubili, da hočemo njegovo započeto delo nadaljevati in tudi spolmiiemo to obljubo. Cez par tednov smo dobili novega g. kaplana Iv. Mevže'jna. Krajevni odbor je imel zopet meseca kunovca sejo. 6. vinotoka je bfla tretja seja krajevnega oubora S. L. S., katere sta s« udeležila dr. Jež in delavski tajnik Komijane« iz Ljubljane. 27. vinotoka je priredil krajevni odbor S. L. S. javen snod v Sp. Gorjah pri g. V. Jan. Na tem shodu sta govorila gg. ravnatelja Spicar in Sr.iec. Na tem shodu se je izvolil okrajni odbor Narodnega veča. Dne 3. listopada smo imeii narodni praznik. Slavnostni govor je imel g. kaplan Mevželj. Pri tej prhiki je predsednik krajevnega odbora S. L. S. slovesno izročil kroniko in zapisnik članov S. L. S. g. kapianu Mevželjnu kot novoizvoljenemu tajniku krajevnega odbora. Potem se je razvft obhod na okrašenih vozovih in konjih. Dne 8. grudna srno imeli občni zbor bralnega društva. Pri yoiiivah so bili izvoljeni v društveni odbor samo pristaši S. L. S. Pri tej priliki se je enoglasno imenoval za vse zasluge za društvo g. Viktor Turk častnim članom. Po občnem zboru je bila precej seja krajevnega odbora S. L. S. Pri tej seji smo določili za vsako vas dve dekleti, ki sta pobirali č anarino za katoliško časopisje. Dekleta so tu Se storile. > Domoljuba« bomo naročili za vsako vas skupno. Vsa čast tem narodsio-zaved-nim dck.etom, ki so pobirale tudi za narodni davek in srbske sirote. Dne 15, grudna smo ime i zopet slovesni praznik ujedinjeuja tro-imenega naroda SHS. Npša narodno-zavedna dekleta so nastopale pri vseh prireditvah v slikovitih narodnih nošah. Popoldne istega dne je bil slavnostni shod na prostem pred zadrugo. Na shodu je govoril g. profesor Sušnik iz Ljubljane. Pred vsem pa ne sme/no pozabiti našega pevskega zbora. Ta je nastopal pri vseh prireditvah ter izvajal pod vodstvom g. kaplana težke skladbe. Za krasno petje v cerkvi in pri vseh prireditvah vsa čast pevcem. Na praznik sv. 3 Kraljev je imel krajevni od-bor_ S. L. _S. zopet svojo redno sejo. Bralno društvo priredi v kratkem veselico, igro s petjem. O tem vam bomo še poročali. Modro g a I i c o za ški opljenje trt proti peronospori v 1. 1919. preskrbi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani vsem vinogradnikom v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani čc so družbeni udje ali ne, po 8 K 50 v za kg ra vseh krajih razdeljevanja, ki sc jih toliko ustanovi, da more priti vsak vinogradnik brez imena vredne zamude časa do ■•jih. Te cona je za celo slovensko ozemlje drŽave SHS enotna in se nc ssne nikjer prekoračiti, Vso naročeno modro galico je tako; in naprej plačati. Na naročila brez denarja se družba sploh nc ozira, Preskrbo modre gali-ce jamči družba le tistim, ki jo precej ali vsaj do 1. marca t. I. naroče, dočim bo izvršitev kasneje došlih naročil zelo dvomljiva, ali pa sploh nemogoča. Podrobna določila in pojasnila o oddaji modre galice so objav'jena v 1. številki letošnjega »Kmetovalca« in se dobi na ■rahtevo njih nenatis pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. M nade(3o# Ma?r para, m tšbor t)2 Izobrazbi. Red v narav Predavanje F. C!. (Konec) Pajek iina svojo posebno umetnost da sc more preživeti; a vendar bi mora1 «>d lakote poginiti, ko bi nc bilo muha tako neumna, da bi nc šla v njegovo mrežo, h katere se ne more izviti, toda pajek pa tako teče po nji, kot bi sc drsal. — Netopir sc živi ponoči z žuželkami. Ker jih pa t kremplji nt more ujeti, ker mu pomagajo pri letanju, ima pa kljun grozno široko od-f>r[ in tako dobro tiho, da vsako žuželko sliši, ki mimo njega leti. — Krt uničuje žuželke pod zemljo; zato ima valjasto truplo in v stran obrnjene sprednje noge, da lahko koplje Oči nima razvitih, ker jih pod .'cniljo ne rabi, pač pa zato dober posluh. Ce dobi preveč žuželk, jih pritisne v zemljo v svojih hodnikih, a prej jim rivec odgrizne, da sicer še živijo, a ne morejo naprej, kopati — Kača ne more držati svojega plena, da bi grizla plen kos za kosom; žival mora kar celo požreti in jo zalo prej usmrtili, zato ima strup v zobeh. — Kako čudežno je šele življenje piic selivk! Kako pi idejo vendar do tega, da romajo? Ali nas morda zato zapustijo, ker ne dobijo po ^imi pri nas hrane? Saj odletijo že pred zimo od nas, ko je še dosti žuželk, in še niso doživel« nobeno zimo. Ali vedo, da je \ drugih krajih boljše podnebje in da bo pri nas spet prišlo poletje? One nc odletijo v svojo domovino, ker valijo mladiče samo pri nas. Ali sc naučijo tega romanja od starejših? Nikakor ne; kajti mlajše ptice odletijo od ras nekaj tednov prej kot stare, na spomlad pa pridejo nazaj najprej stare? Saj letijo vendar večinoma po noči in tudi če bi zemljo videle, saj jim jc vse tuje One odletijo ob gotovem času, naj bo vreme karkšnokoli, in sicer v visočini nekaj kilometrov navadno od severovzhoda proti jugozapadu, 2(>0 do 300 km v eni uri. Ali je tudi to slučajno nastalo? — Kako brihtna jc dalje kukavica. Ona znese v kratkem do 20 jajc, ki lih ne more seveda sama vseh izvaliti. Zato da svoja jajca drugim pticam, ki imajo podobna jajca, a samo takim pticam, ki sc tudi živijo od žuželk kot ona. Najbolj čudno je to, da te ptice res odgojijo tega malega pritepenca. Odkod pa ve kukavica, da nji sami ni treba delati gnezda? Odkod ve, da jc to ali ono gnezdo od take ptice, ki se živi z žuželkami? Te ptice pozabijo celo na svojo materino ljubezen do lastnih mladičev, da zaradi tega malega, požrešnega tujega paglavca svoje mladiče zmečejo iz gnezda, da tega požeruha lahko nasitijo in odredijo, — Dokler kokoš mlada pisceta vodi, jih kliče od začetka k sebi, da jim pokaže hrano, pozneje pa, ko odrastejo, jih pa proč naganja, da se naučijo skrbeti sama za sebe, Da živali dalje malo časa živijo, to tudi zahteva red v naravi, žival ni kakor stroj, ki se obrabi, ampak žival se popravi in ohrani sama s svojimi notranjimi močmi, a ne vedno, ker neha rasti, polagoma pojemlic in slednji pogine Zakaj 52 pa ne živijo vse živali kot n. pr. slon, do 200 let. Ce bi dosegle vse živali tako visoko starost, bi sc v teku življenja večkrat tako poškodovale, da, bi se nv moglo to popraviti; tako bi jih bito mnogo pohabljenih in bi ne dosegle svojega namena. Vsaka žival živi le tako dolgo, kolikor je potrebno, da se pomnoži njena vrsta in okrepi; torej ne živi za sebe, ampak za svoj zarod. No, in kuj bi bilo, če bi ljudje dalje časa dandanes živeli? Gospodar bi ne hotel dati svojega premoženja sinu, dokler bi bil št sam pri moči, sin bi nc hotel tako biti pri hiši za hlapca in nastali bi večni prepiri, šc hujši kot dandanes. Če bi oče ne hotel dolgo umreti, bi mu pa sin lahko pomagal na oni svet. Se /daj, ko je človeku odmerjenih tako malo let življenja, marsikateri hudobni sin /e komaj čaka, da bi staric umrl, da bi dobil on v roke gospodarstvo ali dči bi mu ne bilo treba več dajati vžitka. Toraj vidimo, da jc vse najboljše tako, kot jc. To jc skusil tudi oni človek, o katerem smo brali \ berilu, ko jc ležal pod hrastom in rekel, da bi tako močno drevo lahko rodilo bolj velik sad kot je želod. Ko mu jc pa želod pade! v tem trenutku na obraz, jc pa Boga zahvalil, da ima hrast iako majhen sad, ker drugače bi ga lahko ubilo. Kar Bog slori, vse prav stoti. Kakšen red pa jc lo na svelti, bo kdo rekel, če lov raztrga srno, če vihar otrese cvetje in mraz uniči setev, če se ljudje med seboj preganjajo in pobijajo? Ali je to smotreno? — Svet ne more bili v vsakem oziru popoln, ker sc vedno razvija in izpreminja in ima svoje meje. In če bi bilo res v naravi veliko pomanjkljivega, kot se nam zdi, ali bo zato kdo rekel, da je nastala železnica slučajno, ker sc zgodi ra ji veliko nesreč? V-tdikokrtil so lake pomanjkljivosti le na videz. Dež pade sicer tudi v morje in na skale, kjer ga ni treba, a ravno zato, ker pada povsod, pade tudi tam, kjer ga je treba. Mraz uniči sicer na nekaterih krajih setev, a uniči tudi mnogo škodljivih žuželk. Vihar otrese sicer slabše cvetje, a zato pa drugo tem lepše uspeva. Živali požrejo ena drugo, ampak lo je vendar čislo v redu, da hranijo manjše živali večje. Vsaka stvar sc lahko veseli nekaj časa pri pogrnjeni mizi življenja, a potem se mora drugim umaknili. Če bi ne imela ena žival v drugi svojega groba, bi bilo kmalu na vsi zemlji polno crketine in tudi nas bi potem ne bilo, ker bi nas pobrala kuga. Kdor hoče imeti vse drugače v naravi, kot je določeno bo božjih zakonih, a si bo še kmalu želel, da naj sije solnce po noči, ker po dnevi je že tako svetlo. Kdor misli, da je vse le slučajno v nabavi iako in da nima vse gotovega namena in naloge, potem mora seveda tudi reči, da pajek ne plete zato svojih umetnih mrež, da bi muhe lovil, ampak muha se ujame v mrežo, ker je slučajno mreža tukaj; in pajek nc je zato muhe, da bi živel, ampak zato živi, ker mu zleze muha slučajno v čreva. Že poganski modrijan Ciceron je spoznal, da to ni moglo nastati slučajno. Zato vpraša, če je mogoče, da bi nastala knjiga sama od sebe slučajno, če vržeš na kup nekaj tisoč črk. A tudi, če bi bilo to mogoče, bi ne bilo tako čudno, kakor če; bi nastal ves ta red v vesoljstvu slučajno. Mogoče si kdo misli; kaj pa je vcndai vzrok, da hočejo vse to razložiti s tem, da je nastalo slučajno, ko je vendar popolnoma nemogoč* in neumno lo trditi? če , gledam kak nov stroj in pravim, da so vsa ta kolesa slučajno tako skupaj zletela, da jc nastal ta stroj, se mi bo vsak smejal, a jaz imam pa vendar s to trditvijo neki iz^ govor, da mi ni treba priznati, da ju je kdo naredil, ker potem bi moral tudi verjeti, da ta človek tudi res je. Če bi torej ti . »učenjaki rekli, da je ta red v naravi nekdo naredil, bi morali priznati, da je nad nami neki gospodar, ki to vse votfi in vlada, namreč Bog, a od Boga pa nočejo nič ,!i. sati, so nreveč bogaboječi«. Rajši živijo v neumnosti, kot da bi rekli, da je U« Bog naredil Torej s takimi in podobnimi neumnostmi begajo nekateri učeni gospodje svet. ln kdor rad vse verjame, če lc kak >kunšten človek kaj reče, nc da bi sam tu natančno premislil ali vprašal koga za »\et, gre na limanice in začne svobodno jimlili. Eno podobno neumnost vam bom ,e drugokrat razložil. Slišal sem namreč že pri nas doma, da nekdo z vso vnemo zagovarja, da je človek nastal iz opice. To misel ste Vicei /.<• velikral-slišali, tla nekateri učenjaki res to trdiio; du boste pa vedeli, zakaj to pravijo in kaj je resnica na celi stvari, vam hočem o tej stvari ob dru$ priliki nekaj povedati. Najboljša in najsicjurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (lik za frančiškansko ccrkviio)" sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3,/4o/n brez kakega odbitkn. Hrdcno uro on 8. ziutrai Ho l. popM. Gle| inserat! Sudar Ivan; Pesem praznih zvonikov, Po hribih cerkvice sloje; jc sveti večer in velika noč in maj in junij in Šmaren vroč; a bele cerkve po hribih molče, zvonovi sc i/. lin, oh, ne oglase. Po hribih cerkvice stoje; in solnce vzide, mine poldan in solnce zaide v mrak teman; a bele cerkve po hribih molče, zvonovi se iz lin, oh, ne oglase. Po hribih cerkvice stoje; v soseskah gospoduje smrt; otrok, mladenič, mož je strt; a bele cerkve po hribih molče, zvonovi se iz lin, oh, ne oglase. Po hribih cerkvicc stoje; požar je pobarval polnočno nebo in klici obupni se v noč ra/.spo; x bele cerkve po hribih molče, svonovi se iz lin, oh, oglase. Po hribih cerkvice stoje: Zvonove pograbili so — na vojsko, zdaj stolpi so nemi in nam je hudo. O cerkvice bele, o cgrkvice ve, se kmalu zvonovi spet iz lin oglase? Lc Junakinja iz Šfajra. Povest. Prevaja"* (Dalje.) Hende! je stopil v posvetovalnico, kjer so bili polnoštevilno zbrani mestni svetovalci, dvaintrideset po številu. Šel je k svojemu sedežu in se je usedel med može, ki so bili vsi bk>di in prepadeni, ter je mirno in zapovedujte začel. Gospodje. gre za red zoper kugo, Za-kaj pa je v prejšnjih časih, kadar je razširjala kuga, toliko ljudi pomrlo na Laškem, v Flo-renci, v Milanu? Več ko je bilo procesij, več ko je bil' pobožnosti v vaših nesrečnih svetiščih, bolj se je širila kuga, več ljudi ji jO podleglo. — Pri sveteni Botfu! je grmel na-p:ej. Ne čujem samo nad. Štajrom, Štajer je kakor vrata pred Duna;em, vso Čečko, čujem nad celo državo! Ponavljani kakor najstrožjo postSvo: Vašo podirajočo se cerkev zaprem, vse pridige, vse pobožnosti, h katerim se v množicah zbira ljudstvo, prepovem. Ne v Šlajru, ne v njegovi okolici se no sne vršiti klika procesija, prenovam! Ni mi. skrb, Bog mi jo priča, da me zaradi kuge ni skrb za svojo glavo, niii za svojo zf-no in otroka, skrb mt je za Štajer, kakor sem cesarju prisegel, pa za Vso državo. Ne pustim, da bi zaradi le zastarele vero in njenega spnkovania to mesto, zapadio smrti. To sem rekel jaz, Hendel, štajerski sodnik!« * * « Ko je Hendel v posvetovalnici govoril in namerjal meč, da ga po: ine v srce katoliški veri, ie vladal v Štajru mir. Meščani so pričakovali razglasa zoper kugo; tu pa tam so si posamezni s trahom eden drugemu šepetali v ušesa, in jc bil le naval k lekarni nekoliko več '., kakor sicer po navadi. Celo nekatera izložbena okna so se zopet odprla, in na gimnaziji.so oroteslantov-ski moj stri poučevali liapiej. Neka močna, skrita roka je krotila si-ah in nemirne duhove — to je bila tista roka, ki ie ravnokar v posvetovalnici zapisala železne paragrafe zoper kugo. » • * V tistem času so sedeli v gostilni' pri Švertnerici katoliški možie, da napravijo svoj. večerni požirek. Pogovarjali so sc- o kugi ter so ugibali razna sredstva, ki pomagajo zoper njo. Polej' Švadkcrerja jc, sedel naš stari znanec. gorski učitelj, ki io pa izgledal zelo otožno. V srce ga bode, ko gleda Štcfano, ki ie kakor roža sveža in lepa stregla gostem. Nič se ne boji Štefana, prav n'č se ne trese pred kugo, samo nekoliko resnejša so ji danes ustna in čelo, boli ostro kaker po navadi odbija pivske šale. Učitelj jo gleda, ko menja in spravlja de"ar, posluša njen zvonki glas. ko. šteie in računa — pri srcu pa mu je tako hudo. Tudi njemu je prinesla pivo, pa mu ni dala nobene besede — .to 0a boli bolj, kakor dn je lako blizu kujta. Deklica se ol-rnča od njega ter mu kaže lirbet, k: ie no tiidi lep, kakor vsa njena postava. Učitelj jo vpraša: »Deklica, kaj se pa vam /di, kaj pomaga zoper kugo? Gotovo ste v Admi rttu, kier so v samostanu -učeni c;ospod|e, kaj slišali o tem ? < Štefana mu odt*ovori: »Ni mi znano, kate'a sredstva rabijo gospodje v samostanu. Meni se zdi, da ne izdajo vsa sredstva Bog si ga vedi kaj, kadar močno razsaja kuga; tjotovo je prav. da je človek trezen in zmeren, da ne trpi v hiši nesnage in slabega zraka, sicer pa naj ravna po navadi. V tem ima sodnik gotovo prav. — Mislim po, da je v takih časih boljo zaupati v božjo ooinoč, kakor zidati na naravna sredstva. Kaj poimrfa vsa posvetna šara, kaj vsi strupi, če oa Bog ne nomada? K Bogu se ie tu*iil znaki na telesu Kri lečo <•• »osa. mrzel pot . tltv a hounka Človek -o vačno tresti P«1 ceVni . ivolu, /ob:e isklepočejo. od sbašite čro/o ie vos iz Nato so pnkaVio na telesi, iiaipc;c "'•»'t črne lise, p- Km modro pcvfo m ,'nile , kaao. bi prihajale o J udarcev lo.Ve palice. temno-rdeče, na\e m sv iiuenobarv ene Oroza uii ie \ idoli. , , i Obličto poslane toiunoinodro. ie. k suh. aosiiice orno. ustno rjave in smradu, ki prihaja i i bolnika, ki prinaša sinit, ni mogočo prenašali Taka so znamenja. lak« so lastnosti nalezljivo oiiontalsko kuge. ! judic so nemo stali, zastajala jim jo sapa. tožili SO so lini lisic, •• ostcklonolimi "črni so bolščali \ pisana in poslušali hden so .• tiščat k'drugemu \ som so je rvjelo. da so . o pia.i čc gore sem s: a s t: a pošast, o kalen so l.n-nokjtr slišal modta in bleda, kakor utopljenka v Ani.M . Vsi so čutili, da jim v loj strašni s
  • o. Komai so slišili njegovo postavo. pa so .'o b o pogojno vdani * njegovo v o i o (On I je j ^ Da se razumemo. D e nt o k i-a c i j a. Pravilno umevana e (krNi.iaskil) ucnn kradla, kakor tevcaio v one i k oap. 'a I eona \!11.. vjospojtvo ljudskih koristi in interesov, ne pa gosposi.n zasebnih interesov, i t se odstranijo prrdpravice ircteklosti. se to iloecia sklada s k -iranskim načelom, po kaieiem smo prcJ Boioin vsi ,'naki. Mor ar hi j« je tihovna oblast, ki e »dimeia > eni osebi. \ .adst (cesar, kralj, e v1 on 11 te oostle'i se obosti, ki jc večinoma mu e je na po tostvu ljudstvu, ljudskih za-»tornkov in pos riuv. Monarhija jc drfavn.t ablika, ki ,o s krščanskega strftišea prav tako ahko odob , ietno, kakor republiko, ke. \i rdim :ve i.nna Monsrhiia z dedno vlnaa--c bo t Nsicc«. o-nso.i šv poostril. C c smatra I.Jo s/ 'i® l iroč. Ki Hrer dela ta tr.iJa ' V. . imelietn brei o tir a n« l> .. CcV ••* st T: ~->ct proti n-ccevi vo' ' p c- t. Vat alt sem t>a kaVoi .rr. ko ve ctihVvcv To TcSa b«. 'c prt vp-a--i.v... irv.s« o ii.vf a«u. teci v -sch ra-notrar c »rcibc Vs.*V ic svo- f ST'«»•< dr Brc v. Predsednik. tr ;W:»» r.'. -.-.ra-Ht rseeve dV Verstev t s 'A v. s Soc.xastv , Obrekljiv ec ie podoben zverini, ki lo moremo zasledovat, m storiti ».t-*lcoJlt.xo; pnU«-ilieitee ie p« po l.lvn co -izri, k, nas nadleg e ; , laseh ali v obleki |.;ši); in %cnd:.r obrekli;-voe škoduje sum o n: semu dobremu imenu, ori-Uinjenac nam pn vrli teg« zastrupi ie srce. Hudobcu človek s pro.lrzmm obraz, rit svojo trdi; kdor ie pa pošten, ponol|ša svoio pot |l'reg. 21. ___ Scniina ponudba ! Posestniški sin na najbuljšoni glasit. l>f i-iotno zuitiinjosll vajm tinti kupčijo; | rento,on, i7ol>rnžou, : oli spozn iti deklo: i osp.stnico kmetije. trgovino. ).'ostili< ali kakega podjetja. Gosplca ali vdove l iez otrok, ki se mislijo v kratkem poročili na i polljeio ponudbe, če mo-goto s sliko, n« upravo ..i>, mo ljuba" i 'iui it. Ml tajnost pod častno l eseilo cajainčena I4!»(.") Gospodarska zveza v Ljubljani jo ravnokar prejel rnilične .H ^ ' liiat ■ s St 60 AitORD£OW i |H>li i lil p| • •">« ""• I,,,, ■ p. shkl ZlillTVOjlJ' i i.lmi r, i. I, / v. I • co M« o htikuno bi ".j lr>< t.o. E. Luun, Karl.or it. 73. «r*e s im, roiuneitf?, ' izvršuje natanfno '■ po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani, Zobotrebce okroglo rezane, totem p!o?čnnto rezu up (t i no brušene) kmtu.e po ajboliil ceni tvrdka Ani Kris»er, LjuOljn n Mos.nt trn- -TI li) ravnokar pion"; niznuic « * -? polfedeSskc sirofe »ClOVOdia I* * , i r.i i, > tnvi.mnll \ i. s, i epoi e7fii( o, ropkaie 711 k ruz.o, mline za sadje, urozdtto mline .stiskalnicza sailje, brzu- . pn n 1 ti i ko. travniške loane. mlatimiee, kline zn i slamore. rice. niei kalnike kultivatorjo tehtnico. 1 cnomično st -litkc, motorje itd. Poleg tega trnu ; ra zalogi: kuvino prinu s, kavni nadomestek, !>is, i eluilo, kislo zelje. Ing. tiulo. sodo, motijo j in Irttgo speeeri sko hlago. l^l e* 4' .••t«t( 10) \ko ralute cnit»p7i o vrtna ali potjsaa StlllC. -. b!'.:?p m prodpusutko, \sv le pravo, >e pred-"to bjago. Mož, oženi o n 11(|- nje staro-ti , i ...; nn lelovodjav voi iin tovi rnali v tujini, 'šč, tiolovodjc v kaki na nrni to vami v ,1.,.- gro tip i za |iaztiika v Luko drugo tovan n kot pisarniški pomo. ,, k natra e v l.i.tb: ,,li I ubljatiski okolici Služb-i nastopi takoj a M ti I ozneje. Ponudbe na 'ii-ravnisivo ..Dom c I ,mI iuro • aomovieta i". S. 1"0 . Učenca za kovaško odri v itarv.-ti U- 1'. iet, pi -tctiili starišev s pr c t ikoj JOJP n ALOVKH, kovaški mo,s cr v Polhovem Cradcu. MS pP^ŠViNJO^f brejo ivi.ncn na | rodaj. — Trun |>o !' An.. i'eterac! na ti st^ci I Z, p. PoJUre ::t Uor. loanHa PrsprcJKiSi, l.juidjara, Sv Petra c. 29. ! , plemenska svinja te?Kii 1 kg, ki bo -ki Mi. sro.ti mesna mšca l ena ;oiot . Jantz Zupane.č /avrta. a pri Višn.pgori. |1ST») m trpctlic- k i>tri .c.jevra nli izpelja*. -s . a. Vsakdo ki poticbjie s amorerolco na si a pt.de takoj ku.nli ker ie povpraštvur za iste zelo vol ko — V r ilogi -D t kii osaHmrs ni dre^i slr5r. fr Hitti. v.-B ru JjfKii H mil i.'«issav;*t:l w "-M MILO tri kilo Bat.č. L.«p.i .ito) ra pranje, v trdili V,>»ih. dobro ker SrSichtojro. nutpoitliam po pošt-v.i i\,vr, ti-: kilogram r.» 15 kron, rame rs tO kron. — Vaslov: Jos~p lir.T) POZO.t! P070B lrs«l r*rii« pitea. Puo IT. decembra opolnoči jo T<\) kotakov od h;ie posestnisa ilfada v Vaičah j ri lUdo'.iit i »tr< »•.. kdo na »eK rtar.v,\t tik.. : hra-!o |,>,, o tega dno je p s: ca Rinila Ker je I ila doUra . uv.-.-ks p, sostuik dobrv na c rado onemu. ■"'r' •••"*« o |'sm kake .-.,ins'm\e pudat+^e miši - pcdcane sanice - ščurhi Coijcci^ skf stroji in orod e \'so>. vrst, la-ine.-a in tu e(fr. izdatki 5< 11 ' ■•'» eni i, pn s|j\enski tvrdici: i>. Stacii. D XriU., K^iegiM* 4. — P. j i^u.tC .- : ' * s« eoiatta SODA a iVERl -4> a. t1 rrve* ;: k ka I pe-c..s. p -raHtate mo-a f'~; 1 "r< " splcss hval-eiia sredstva • . . r»,«8»J,«li5 ..!» podcaa« in mijti J? V » »ČT^k. & 1—, tirktera .a tirnic« k. • —; posebna asočsa tiektara t« (tfisicc K S —i »•creto »cbcT K J praiek proti tnrč.no« ^ Lt 4 k: tioktora proti ttc« ori lioJch J K o,- a afc pn fcn«, 2 E.; pratek ta otl v obUkl " Pf"" »H ttaktara ra Kjsike pri p,ch K | j0. tvrkfvra preti eric« M fe -.-|tai.di čcvaicc raUiiti K. 3 -. - lofaU -v pevretja v^Kt ra ckst»ri M. Jtnker, Z*ircb l, Pctria»&k* alk. 3, ?5 poStnino v rod ... _ ___ Stnini h.uol i.oibnrt Oel,e ra pran o t nje mUa en poštni kiloirrs doM iiek K 22—. Razpošilja jn5 (.1) POZOR! 'JIM like (Id kit t ;i I »1*^5: ** Zm ko blago, kakor r i-r : moško v. • •>pesiniee. .- msko čepic«, pasf tli '.: :oal. enski jopt,-i in volneni otroOji jopiči & P0' sobnim ivi,em conam ta oddati Eksporlii;\ hBn »Lana*, Har»»or it. 73. štev. 138. Prostovoljna javna dražba. 20. t. m. in naslednje dneve se bodo v skladišču carinskega urada na južnem kolodvoru v I.jubljanl začenši ob !)—12. predp. prodajalo na javni dražbi raznovrstno blagu zaseženo po Narodni vladi v Ljubljani kakorr 120 komadov lepili železnih postelj, pločevinasti ovuli (tuše), železna orula, leseni jarmi, male ln veliko ključavnice, Sarnlrl, zaponko, vijaki, obeski, žlico, vilice, noži, konopne in žične vrvi, ter razne drugo kuhinjsko in domačo kovlnaste in železne napravo daljo angleške knjigo, 1. t. d. Izklicna cena posameznim predmetom je po izvedencih označena sedanju ccnilna vrednost.. Pod to cono se blago ne prodaja. Ogled predmetov jo kupcem jirost v dnevih dražbo. Prodaja so vrši posomezno nli v pripravljenih skupinah (lotih) ■najvišjemu ponudniku proti gotovini. Izdraženi predmeti so morajo takoj odpraviti iz skladišča, V Ljubljani 9. januarja 1019. Olavni carinski urad v Ljubljani. predstojnik: Piščanec, I. r. Mlinska sita | (pujtlje) za vseli vrst moko, dalje vsakovrstno umetniško razglednice, stročnico za cigarete it. a in i, p semskt papir, šolske tablice, krasno albume z.i razglednice, vžigatne kamne za v/.i- ■ gulmko, okrogle in oglate, dobite v galante- ■ rijskl trgovini Ana Čudež, i.jiiUljana, Kolodvor- ■ sk<, ulica 35 tjioleg ..Tišlerja;'), - (180) pT Uspeh zagotovljen. Zoper izpadanje las fforabljn|tc le svetovnozn. brezovo mazilo II A/\HOI.OII> deluje hitro in cjoiovo. N ijbo nazllo /a Inse, Ki je od zdravnikov topfo pripojeno in IGOOkmt prtM-fcuUnio. Niknkega l/pa.«-dnvanjala«, nobenih lusk na g.nvi nobene nmo lepi, bnj-n , svileuoineh-ki infjosti as'e. „Haarolold" u!rdi iti oživi taSKfe in nodell NOVO RAST. T.soft so mu hvnle/iiiznsva-ie lopo, bujne nsc Kjer odpovedo Zc vsa sredstvu, deluje „Haarolold" Čudovito, t«r- Nešte-. . vitrin zahvalim pismu s,) nn vpogled, ~W| Stek'enicu z navodilom /n aoienle lil 7 K Vel ku steklenica K t J-HO. Stroški z n poštnino posebej. Pošilja po povzetju brez navedbe vsebine. Parlumorifa „Zum Llojrdhoi" Dunaj 115 Prnterstrasse 13 — 1. Domafo semensko deteljo, nr laneno seme, sirk -mi ln druga ilom. samena kupuje v vsaki množini FRANC POGAČNIK, Dunajska c. 36, LJubljana. Usnjene čevlje po novih cenah v vseli oblikah In velikostih zopet razpošilja ČEVLJARSKA ZADtiUGil Miren, začasno VrDovec, posta Mozirje. — Z- htevaite cenike! 5431 industrija za razsvetljavo, društvo z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ul. 5. Sloldrčne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje. Sleltlrični motorji, eie trični hladilniki, električne žepne svetilke. Ženske, ako hočete j>rimcroma poceni ku- &az- blago za žensko ,n otroško obleko, SL- plsnico na upravo ..Domoljuba'. Pove Vam naslov trgovine, katera ima v zalogi žo lopo in trjicžno predvojno blano. Uazpošilja so lo v množini nad 300 kron vrednosti. 5399 Lovske puške cal. 16 in cal, 12 so naprodaj pri F. K- KflISEH, puškar Selenburgova ulica 6, L ubljana. Ceniki se ne razpošiiiajo. " 65 Naznanilo! Ker je poštni promet zopet odprt, lahko sedaj zopet razpošiljam raznovrstno IWT barvo ui za prebarvanje blaga in stare obloke in sicer: črno, modro (plavo), rujavo, zeleno, rudečo, lilo in sivo v zavitkih po 60 vin. Prosim, kdor So barvo potrebuje, za takojSnje cenj. naročilo. Za eno žensko obleko je troba 8 zavitkov barvo. Razpošilja 3e po požti. Vsakemu naročilu se pridene cnt in pa slovensko navodilo, lahko nekaj kg Min Kari Loibncr, trgovinabarv za obleke, Celje, pri ..Zvoncu". 500 kron vam plačam, uko vaša kurln ofesa, bradavice. otiščanci ne Iz-giueio v Ireh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin ,,Hiabalsam4. — ----------------------LonCeK z jamstvenim pismom 3 K, 3 lonCki 7 K, 6 lonCkov 11 K. Na stotine zahvalnih ln prlznalnih pisem. Zobobol odstrani „Fldes", pri mijtrdovratnejSem revmatičnem zobobolu, ko odpovedo vsa druga sredstvo, lil pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar naza,. Lena 3 K, 3 tube 7 K, e tub 11 K. Kemenjr, Košlce (Kassa) 1. Postlach 12 C 244. Ogrsko. ! SMRT! podgane, miši se popolnoma zatro s sredstvom »Rattentod«, Ako nI uspeha, se denar vrne. St< tlne zahval. Cena K 4 —, 3 Skalile K Stenice, utl, bolhe, iturkl se uničijo z zeleno vred radikalno s »Thiera«-sredstvom. Cena: K 3-—. 3 kartone 7 K. Praiek nfotl mrCesu dodan K 2"—. Kemenn, Kasdian, I. Ogrsko, Poitnl predal 12-C. 5*4. il rezano la mešane kupuje v vsaki množini » po najvijji ceni Matljn Podkrnjšek brivce, Ljubljana, Sv. Potrn cesta 32. najbolj trpežne vrsta so dobi pri tvrdki Boan JeiaSin, Linbljana Emonska cesta 2. 4?9C Edini slovenski zavod brez tujega kapitala e: VZAJEMNA ZHVHROVHLNICH proti požarnim Škodam in poSkodb'* cerkvenih zoonoo IŠutolfana, Dunajska cesta 17, Ijubljana. Zavarovan i a sprejoma proti požarnim .(kodam: 1 raznovrstno izdelano stavbo, kakor tu zanimanja za tu edini slovenski zavod, tombolj bo rastol zaklad. Ponudbo ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjanlitvo v Celju ln na Froseku, kakor tudi po vaoh farah nastavljeni p o v rjeniltl. Ceno primemo, liifcia eon.iev lfi takojšnjo izplačilo cPriporočamo koiinsko kavino primes v korist o G mejnim Slovencem! iesionj doh vsak mi 2cli<> mo cenik o zlatnini, srebr-njni m aodalill. Violine p„ li «(•■- «.-, ''•-,1" vts brez vode. I porcelanasti lonfck (> H, 1 ducat 60 K. Milo za firtiie rrr'cn",l,kt 3 K, 1 lucjl 30 K. r,)Jilja ,e proi- uopropoMinlvi denarni M. Jih-Ur, ctfporln.i Irpv™, ZnSreb 1, CelHniik« 3 lli., Mrv. lino tli: efe komad UKi gr 5 kosili 13- , 12 kos.K 18-. ■A kos. H «2- ■ za ko K '>:■- , pri večjem naroČilu popust. PoSinn proti predplačilu M. Jtinker, izvozna Ivrdkn Zagreb 1, Pelriniska t. — Hrvatsko. tt&r Popotno Leto platno morete dobiti z vporsbo naSeija Izboruega luna 1-HflSth Žil PLATNO. Velik prihranek iil tnalo truda pri prantit. 1 zavoi 150 pratr.ov 11 !•—, 2o0 (irainov K 1-50, «50 gramov K 2'£0. Iiajmanj se mnre naiotili 10 zavojev! Pri naročilu 5 kq popusll ilozpoSilja se po povzeti«. Prodaialcl debe popust. Zevedza izvoz M. JUH^tT, ^^teleion'^^. 7ac{-nrtntlfl zn prodajo strojnega olja z(| vse tovarne, za uvlo-mobile, motorne pluge, mažo zn vozove, telin. vazelin, surogatru firnež in barve se sprejemajo yn takojšnji nastop. Ogla.-e naj se pa le izurjeni gospodje. Ponudbe na kemično tovarno Kupon 1'olak, Kral. Viiiot)rady, Junci-mahova tiida 33. 48! 1 m i a. co Koor si hoče miba-vitidobro in trpešno 78 ročni in \ratilnl nogon, dalje stiskalnico za sadie in grozd',e, milne za grozdje, decimalne tehtnice, kotle za žganjekulio, klini« za slomo-reznice, ločne in ine za mletev moke, itd,, naj si ogleda mojo zalogo, dokler so imenovani stroji v zalogi nu razpolago. Drugi poljedelski s1 roji se pa lahko naročajo pri Franc Hitti v Ljubljani, Martinova cesta st. 2. Največja zaloga poljedelskih strojev v Jugoslaviji. .Jiuro" milo za pranje zhnlifcana vrsta, bela, v kosih po četrt kilograma, 1 zabot 25 ks It. j. 100 komadov) 11« K banko zaboi iz Zagreba. S pošto 4 kg neto 28 kron tranko. Pošilia po povzetju zavod za eksport M. J up ker, Zapreb št. 1, Petrinjska 3. Z naročilom se piosi poslati tudi polovico zneska. m pni a. a tleielne življenjske In rentne neztoflne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Karije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, ztbuženo tud z vojnim rizlko, otroških dot, rcnina in ljudska nczjjodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutne vurnust. Nizke premije. *■ *i .f.fi dn-i-i i 11 p <, i i zn vojno vnvnTovnniB. Znvou temelli nn vzajemnosti. — Prospekti zaatonj in po&tnme prosto. Sposobni zastopniki bo npro.o-maio pod najugodnejšimi r,0K0ji. 183f Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva« krmilo. ITa to lumo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se pri-meša 2 krat na teden lumi. enu pest polna ,» to je dr. pl. Trrik(iety-a redllnl prašek. Paket velja ,1 K, 5 | nketov 15 K pošt- - ___ ...u.ii.in «« ti »v,nanrn ,,I'liII)l'll JCKKUi. vuijii »ji, ■■ j .............. nine prosto. 5 paketov zadostuje ra H mescce za enega vola, kravo ali prašiča, da sc zred*. Dobiva sc pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga,- lcbiirr.a Ti'nfc6czy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in Rimu, Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčono ..Skaboloim" mazilo". Popolnoma brer duha, ne maže. Poskusni lonček K 4 — veliki K G — porclja za "rodbino K 15-—. Zaloga r.a Llubljaift) in okolico: Lekarna pri ziatom jelenu, Ljnbljana, Marijin trg. 1520 Tnzite lift varstveno p.nRn-iko „Skfitioforxn" Iščem oženjenega majana brez otrok, oba zdrava, pridna, poštena, snnžna in varčna, znati morata vsa domača dolu, k ukor liri živini na vrtu in na polju. Plača jio dogovoru. Naslov pove uprava lista pod štev. 0225 ts:i c arsnM-vafttv«*? g— LJQD5'M POSOJILNICA f regžstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v laslnem dcnirt Miklošičeva ccsta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po " II 0!" 1» 10 hrez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sarn za svoje vlo?-nike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron Čisto 3 K 26 v n, na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njili vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči P! račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortiza- ^ M cijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v »Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar »ga na varna posestva na deželi in v mestih. , jI' Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem lela 191S nad -SC milijonov kron. . Ljudska posojilnica" stoji pod neposrednim državn m nadzorstvom. . svefcovfiozftana ^azpošiljalniea ecja iibera ur, zlatnine, srebrnine H- SUTTflEH samo^ Li]ubljanf1fi 935 lztlaju kouzorcu MbouiouuJjtt", V Tiskala Katoliška tiskarna.