Ptuj, torek, 26. februarja 2013
letnik LXVI • št. 16 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Aktualno Gorišnica • Bodo spomladi spet poplave?
O Stran 3
Od tod in tam Ptuj • Župan predava, vodja kabineta županuje...
Z> Stran 4
Po naših občinah Majšperk • Kritični zaradi slabega izvajanja zimske službe O Stran 9
Štajerski T
ET
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Novinca želita pripomoči k obstanku Aluminija O Stran 11
Rokomet • Z
odlično predstavo do pomembne zmage
O Stran 12
Majsperk • Regijski tematski koncert tamburaških in mandolinskih skupin
Prevladovali mladi, zmagali Cirkulančani
Od Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije pa vse do Severne Amerike so nas na sobotnem regijskem tematskem koncertu z glasbo popeljale tamburaške in mandolinske skupine.
V dveh urah se je v Majšperku vsaka s svojo zgodbo predstavilo osem skupin. Vse pa so letos presenetile tako z izborom skladb in izvirnostjo kot tudi z uigranostjo in napredkom, ki je opazen pri skorajda vseh nastopajočih skupinah. Namesto regijskih revij so organizatorji tokratni dogodek zasnovali kot tematski koncert. Prijavljeni tamburaši in mandolinisti iz cele države so se predstavili na enem izmed dveh tematsko zasnovanih koncertov. Prvi je potekal 16. februarja v Brežicah, drugi pa minulo soboto v Maj-šperku, kjer so si zlato prislužili člani tamburaških orkestrov iz Cirkovc, Majšperka, Vipave (Vipavski tamburaši mlajši) ter Tamburaška skupina iz Cirku-lan, ki je prejela še nagrado v višini 200 evrov za nabavo notnega materiala, vabilo za nastop na tamburaškem tekmovanju na Hrvaškem, izbrani pa so bili tudi za najboljšo skupino obeh regijskih revij.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Nino Kouter • »Z
Zavrčem se želim dokazati v 1. SNL« O Stran 14
Središče ob Dravi • Regijska slovesnost ob dnevu Civilne zaščite
Letos dva zlata, štirje srebrni in 27 bronastih znakov CZ
Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, bo osrednja regijska slovesnost za območje Spodnjega Podravja tokrat v Središču ob Dravi, pripravili pa jo bodo v sredo, 6. marca, ob 13. uri v dvorani Sokolana.
Da bi se v širši javnosti še bolj zavedali tega, kako življenjsko pomembna je civilna zaščita pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof, je Mednarodna organizacija civilne zaščite leta 1990 v Ženevi 1. marec razglasila za mednarodni dan civilne zaščite. Osrednja državna slovesnost bo tudi letos na Brdu pri Kranju, kjer bodo ob tej priložnosti podelili nagrade in priznanja posameznikom, društvom in ustanovam za izstopajoče prispevke na področju zaščite in reševanja. Kot je pojasnil Dragan Murko, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, bo osrednja regijska slovesnost za območje po-	„	Foto: 0zmec dravske regije tokrat v dvorani Pripadniki civilne zaščite so pomemben del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
Sokolana, v Središču ob Dravi. drzavi'_
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite jo bodo pripravili v sredo, 6. marca, ob 13. uri. Sicer pa naj bi bila to priložnost za oceno dela na področju organiziranja in delovanja civilne zaščite ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Podravja. Na slovesnosti pričakujejo predstavnike Civilne zaščite Slovenije in iz podravskih občin, pripadnike gasilskih organizacij, policije, slovenske vojske in vseh drugih, ki delujejo na področju zaščite in reševanja. V imenu gostiteljev jim bo zaželel dobrodošlico župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, slavnostni govornik pa bo tokrat Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije. Na slovesnosti bodo najbolj zaslužnim tudi letos podelili najvišja priznanja civilne zaščite Slovenije, tokrat bodo posameznikom in društvom podelili dva zlata , štiri srebrne in 27 bronastih znakov Civilne zaščite Slovenije. Za kulturni utrip bodo poskrbeli učenci OŠ Središče ob Dravi, po slovesnosti se bodo vsi nagrajenci in gostje zbrali še na slovesnem sprejemu.
-OM
26 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 19. februarja 2013
Slovenija • Poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico vladi
Za mandatarko predlagana Bratuškova
Poslanci PS so v petek vložili konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, za mandatarko pa predlagajo Alenko Bratušek. O nezaupnici bodo poslanci predvidoma glasovali v sredo. Je pa skupina poslancev v DZ že vložila novelo zakona o vladi, za novega predsednika DZ pa predlagajo vodjo poslancev SD Janka Vebra.
Vodja poslancev PS Jani Modernorfer je na novinarski konferenci ocenil, se je Slovenija znašla v »največji politični krizi v zgodovini samostojne države«. Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, obremenilno za premiera in predsednika SDS Janeza Janšo ter ljubljanskega župana Zorana Jankovica, ki je podpisal t. i. bianco odstopno izjavo z mesta predsednika PS, je namreč pripeljalo do točke, ko so koalicijski partnerji začeli odhajati iz aktualne vlade.
V PS so se odločili, da »to agonijo pripeljejo h koncu«, je poudaril Moderndorfer. Kot je pojasnil, je namreč odgovornost največje parlamentarne stranke, da to krizo tudi zaustavi in najde pot k oblikovanju nove večine v DZ.
Zato sta se Moderndorfer in kandidatka za mandatarko Alenka Bratušek že dopoldne sešla s poslanskimi skupinami DL, SD in DeSUS. Skupaj so ugotovili, da »obstajajo vse podlage, da naredimo korak naprej«.
Moderndorfer je še poudaril, da konstruktivno nezaupnico vlagajo zato, da bi dobili vlado, ki bo Slovenijo potegnila iz politične krize in »končala agonijo Janeza Janše in te vlade«, ki državo po besedah Mo-derndorferja blokira.
Vodja poslanske skupine PS je še pojasnil, da pričakujejo od podpredsednika DZ Jakoba Presečnika, ki vodi DZ po odstopu Gregorja Viranta z mesta predsednika DZ, da bo sejo DZ sklical za sredo ob 10. uri. Na isti seji bi hkrati z obravnavo konstruktivne nezaupnice Janševi vladi na dnevnem redu imeli tudi izvolitev predsednika DZ in tako zagotovili normalno delo parlamenta.
Poslanec SD Matjaž Han je danes v imenu poslanske skupine SD v DZ vložil predlog, da predsednik DZ postane Janko Veber.
»Zelo je pomembno, da ima DZ svojega predsednika,« je za STA poudaril Veber. Po njegovem mnenju namreč DZ brez predsednika ne deluje s svojimi polnimi pooblastili, zato je
njegova kandidatura predvsem korak proti temu, da se predsednik DZ čim prej dobi.
Kot je pojasnil, je do dogovora prišlo znotraj dogovarjanja glede vložitve nezaupnice vladi. V skladu z dosedanjimi načeli parlamentarne demokracije v Sloveniji običajno mesto za imenovanje predsednika DZ pripade drugi največji stranki, ki bo sodelovala v koaliciji.
Medtem pa so se potencialne partnerice nove vlade že načeloma dogovorile za nekatere organizacijske spremembe v vladi, ki jo oblikujejo. PS je danes v DZ vložila novelo zakona o vladi, ki za zdaj opredeljuje tri spremembe: vrača samostojno ministrstvo za kulturo, tožilstvo pa pod pristojnost pravosodnega ministrstva. Ukinja ministrstvo brez listnice, Urad za Slovence po svetu pa pripaja ministrstvu za kulturo, so pojasnili v PS.
Skupina poslancev s prvo-podpisanim Moderndorferjem je novelo zakona danes vložila zato, »da bi do organizacijskih sprememb prišli v čim krajšem roku«. V PS so ob tem napovedali, da bo novela dopolnjena, ko se bodo nadaljevala koalicijska usklajevanja s potencialnimi partnericami nove vlade.
Prenos državnega tožilstva iz pristojnosti ministrstva za pravosodje pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve je namreč ob sestavljanju Janševe vlade povzročil precej razburjenja med strankami. Pred slabim letom dni sta PS in SD zato tudi vložili zahtevo za ustavno presojo, iz ustavnega sodišča pa so danes sporočili
Pahor: Parlament pred ključnim vprašanjem
Parlament je po besedah predsednika republike Boruta Pahorja pred ključnim vprašanjem. »Ali dobivamo vlado, ki bo homogena, programsko in politično, ki bo imela jasen načrt ukrepov za premagovanje krize... Ali pa nastaja zgolj kot izraz nezadovoljstva z obstoječih stanjem, kar bo premalo za pričakovanja ljudi, ki so upravičeno visoka,« je dejal.
»V naslednjem tednu in bržkone naslednjih mesecih bo imel parlament odgovorno nalogo, da se odloči ali ne za podporo morebitni novi vladi. Ta odgovornost je v celoti njegova!« Kot predsednik republike je parlament pozval, da si med drugim zastavi eno ključno vprašanje. »Ali bo izvolil vlado, ki nastaja zato, ker je dovolj politično in programsko homogena in bo lahko s svojimi ukrepi pomagala Sloveniji iz krize, to je potem
odločitev, da omenjeni prenos ni neustaven.
Sicer pa Janševa vlada vse bolj oklestena. Potem ko jo je že 23. januarja zapustila DL, so jo danes še funkcionarji DeSUS, v ponedeljek pa bodo iz vlade odšli še funkcionarji SLS. Danes sta odstopila predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec in minister za zdravje Tomaž Gantar. Erjavec je na novinarski konferenci poudaril, da DeSUS ni tista, ki je »načela to vladno barko«. Po njegovem mnenju je krivda za to, da je vlada padla, izključno v Janši, ki ni odstopil po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije.
Na konstruktivno nezaupnico so se odzvale tudi stranke, ki bodo ob morebitnem oblikovanju nove vlade ostale v opoziciji. V SDS so opozorili, da gre v primeru nezaupnice in oblikovanja nove vlade za poskus, da se onemogoči izvajanje zakona o holdingu in zakona o slabi banki. Kot opozarjajo, sta zaradi tega pod vprašajem dva najpomembnejša protikrizna ukrepa in ukrepa za zavarovanje slovenske suverenosti.
V SLS so sicer že napovedali, da bodo podprli vse aktivnosti, ki bodo vodile do predčasnih volitev. Vendar pa bodo o podpori nezaupnici še razmislili, zlasti z vidika ocene, ali gre za korak k predčasnim volitvam, je danes dejal podpredsednik SLS Franc Bogovič. Slednji bo sicer v ponedeljek odstopil s funkcije ministra za kmetijstvo in okolje Bogovič, sedanji predsednik SLS Radovan Žerjav pa z mesta ministra za gospodarski
dobra odločitev. Ali pa bo utegnil podpreti zgolj vlado, ki nastaja kot nasprotovanje prejšnji in ne veliko več od tega, ki ni dovolj politično in programsko homogena in zaradi tega s primernimi ukrepi ne bo prispevala k premagovanju krize in bo dodatno poglobila nezaupanje ljudi v slovensko politiko,« je dodal. »Od poslank in poslancev je odvisno, kako bodo presodili to po mojem ključno vprašanje.« (sta)
V Slovenski kmečki zvezi nejevoljni zaradi ravnanja vodstva
Zavrnitev kandidature Larisa Gaiserja za predsednika SLS in še nekatere druge odločitve vodstva stranke so vznemirile vodstvo Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS. Vodstvu stranke v SKZ očitajo previsok formalizem in dvojna merila..
Izvršilni odbor SLS je 12. februarja ugotovil neskladnost kandidatu-
razvoj in tehnologijo.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin medtem meni, da je skupni imenovalec morebitne nove vlade nasprotovanje Janševi vladi, ob čemer pa dvomi, da je to zadosten razlog za uspešno delo vlade. Spomnil je, da so se PS, SD, DeSUS in DL dogovorile, da bodo z nezaupnico odstavile Janšo, a izpostavlja vprašanje dogovora partneric o programskih stališčih.
Analitikov vložitev konstruktivne nezaupnice ni presenetila
Politična analitika Matevž Tomšič in Igor Pribac se strinjata, da vložitev konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše ni presenečenje. Tomšič ob tem opozarja na velike programske razlike med strankami, ki bodo oblikovale novo koalicijo, Pribac pa opozarja, da bo pomembna naloga teh strank ohraniti nizka pričakovanja javnosti.
Predavatelja na Fakulteti za uporabne študijske vede Nova Gorica Matevža Tomšiča vložitev nezaupnice ni presenetila. »Vendar pa je precej jasno, da bo koalicija, ki bo nastala, še bistveno bolj nestabilna kot ta, ki je sedaj razpadla,« je poudaril. V programskem smislu so namreč te stranke po oceni Tomšiča veliko bolj vsaka sebi od strank, ki so bile doslej del vladajoče koalicije, še posebej DL in na drugi strani PS in SD. »A kakor kaže, bi znala DL pozabiti na svoje predvolilne obljube in na svoja programska izhodišča,« pravi Tomšič. Povedano
re predsednika Slovenskega pane-vropskega gibanja Larisa Gaiserja za predsednika SLS. Na marčnem kongresu bo tako predvidoma kandidiral le aktualni podpredsednik stranke Franc Bogovič.
V	SLS so pojasnili, da statut stranke določa, da »člani stranke s plačano članarino pridobijo pravico voliti in biti voljeni v organe stranke praviloma po preteku šestih mesecev od dneva vpisa v register članstva« in da »o utemeljenih odstopanjih od pogojev odloči IO SLS«. Gaiser teh pogojev ni izpolnjeval, prav tako člani izvršilnega odbora (IO) SLS niso ugotovili razlogov, zaradi katerih bi upoštevali izjeme.
V	Slovenski kmečki zvezi, predhodnici stranke, so bili razočarani, saj so prav oni Gaiserja predlagali za kandidata. Predsednik SKZ Stane Klemenčič je odločitev SLS ocenil kot »previsok formalizem«, saj je Gaiser v preteklosti s stranko že odlično sodeloval. Ljudje si
na kratko, nastajajočo koalicijo vidi »kot zelo oportunistično motivirano«.
Drugače meni Pribac, ki opozarja, da odziv strank SDS in PS na objavo obremenilnega poročila protikorupcijske komisije ni bil enak. Medtem ko so v SDS svojemu voditelju izražali enotno podporo, je v PS prišlo do Jankovičevega polovičnega umika z vodstva stranke, podpredsednik stranke pa je mirno povedal, da je predsednika stranke mogoče tudi žrtvovati, kar si pri SDS glede Janše ne bi znali predstavljati.
Po analitikovih besedah je Jankovic s svojim umikom prepustil upravljanje stranke in vlade novi, ženski politični figuri. Bratuškova se je v letu dni, v katerem jo je kot politi-čarko spoznavala javnost, po mnenju Pribaca dobro odrezala. »Ni dajala preostrih ocen, ki bi jih morala kasneje popravljati in obžalovati, ni dajala ocen, ki bi bile ad personam, ampak ad rem, pokazala je neko zmernost, neko taktnost in tudi skromnost v nastopanju, ki ji omogoča, da sedaj brez kakšnih bremen vzpostavlja odnose s kolegi v novi koaliciji.«
»Koalicija, ki se oblikuje, bo morala znati predvsem obdržati nizka pričakovanja ljudi,« pojasnjuje Pribac. Koalicijske partnerice si ne bi smele postavljati previsokih ciljev, pač pa bi morale začeti kot koalicija, ki bo pripeljala državo do novih predčasnih volitev. Če bi se ta začetni načrt dobro uresničeval, pa bi ga kasneje lahko tudi spremenili. Pribac sicer vidi nek konsenz na vsebinski ravni okoli finančnih vprašanj, kot sta Slovenski državni holding in slaba banka. Ta konsenz se po njegovem kaže v soglasju o tem, da v vladi ne bo sodeloval Janez Šušteršič, ki je bil kot finančni minister v Janševi vladi arhitekt najbolj spornih rešitev.
STA (Pripravlja:SiM)
po navedbah predsednika SKZ želijo novih inovativnih obrazov, zato je zavrnitev Gaiserjeve kandidature »škoda za stranko in slovenski narod«. (sta)
Dars v sezoni doslej porabil 33.000 ton soli
Družba za avtoceste v RS (Dars) je v letošnji zimski sezoni za posipanje avtocest, razcepov, priključkov in ostalih cest porabila okoli 33.000 ton soli. To je dvakrat več kot lansko sezono, a manj od doslej rekordne sezone 2009/2010, ko so porabili 45.000 ton soli.
Kot so STA povedali na Darsu, imajo zaenkrat na zalogi dovolj soli, po potrebi pa bi jim jo tudi sproti dobavili.
Letošnja poraba je precej nad predvideno, saj so načrtovali porabo okoli 22.000 ton soli. V lanski sezoni so je porabili 16.000 ton, leto prej 26.000 ton, v sezoni 2009/2010 rekordnih 45.000 ton, v sezoni 2008/2009 pa 28.000 ton. isM
Uvodnik
Še vedno isti
Politična šahovska igra se, vsaj po petkovi vložitvi konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše in po pričakovanem jutrišnjem izglasovanju slednje, očitno približuje šah mat poziciji. Trenutno še opozicijski liderji so se očitno uspeli dogovoriti okoli tega, kdo bi oz. bo lahko sedel na kakšnem vladnem stolčku, vsaj navidez pa naj bi dosegli tudi sporazum okoli programa ukrepov, čeprav vsaj glede slednjega nisem ravno prepričana. Se bo pa to tako ali tako kmalu izkazalo. Kakorkoli, da sije Pozitivna Slovenija, ki kot bodočo mandatarko predlaga Alenko Bratušek, upala vložiti nezaupnico, sije morala najprej zagotoviti podporo čim več strank. Uspelo ji je z DL, DeSUS in DS. In šele potem, ko je bil dogovor sklenjen, je zadnjo oviro vsaj na videz izbrisal Jankovič ter podpisal nov strankarski izum - bianco izjavo o odstopu z zamrznjenefunkcije predsednika PS.
Za SDS in NSi je kristalno jasno, da bodo glasovali proti nezaupnici, medtem ko SLS ostaja nekje vmes; včeraj so namreč tudi uradno zapustili potapljajočo Janševo barko, med podporniki novo oblikovane levosredinske koalicije jih pa tudi ni. Bratuškova, ki bo zelo verjetno izvoljena za novo mandatarko, bo seveda morala na hitro sestaviti novo vlado oziroma jo je že, le da je javnosti skrita. Kot kaže, seje računica levim tokrat izšla, a nova vlada ne bo nova: zamenjali se bodo le strojevodje in potniki v kupe-jih z ročicami za prisilno zaviranje.
Ne vem sicer, če je to tisto, kar so ljudje pričakovali in zahtevali na bolj ali manj številčnih shodih in protestih - če me spomin ne vara, naj bi se z oblasti umaknila celotna leva in desna garnitura politikov. Ampak zdaj, ko je očitno že dogovorjena nova bodoča vladna koalicija, iz ulice ni slišati ničesar. In prav zanima me, ali bo po oblikovanju nove vladne koalicije organiziran kakšen shod proti njej in proti celotni vladajoči politični kasti, ali pa bo naslednji narodni protest na vrsti šele takrat, ko se tudi vlada Bratuškove ne bo mogla izogniti rezom v javne finance.
Alipač?
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 26. februarja 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Gorišnica • Z okrogle mize o sanaciji poplavljenih zemljišč
Spomladi nove poplave?
Gorišniški župan Jože Kokot je na pobudo občanov, zlasti tistih s Formina, pa tudi ostalih, minuli četrtek dopoldne sklical obljubljeno okroglo mizo na temo sanacije škode po poplavah in vprašanja nadaljnje poplavne (ne)varnosti, a žal se je niso udeležili tisti, ki bi lahko in tudi morali dati največ odgovorov: predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Agencije RS za okolje.
Foto: SM
Na vprašanja so odgovarjali predstavniki DEM, Zavoda za varstvo narave in VGP Ptuj; najodgovornejših iz M KO in ARSO pa v Gorišnico kljub obljubam ni bilo... Razočaranje številnih prisotnih občanov je bilo zato veliko.
Prišla pa je delegacija iz DEM z direktorjem Viljemom Pozebom na čelu, pa predstavnika koncesionarja VGP Ptuj in Simona Kaligarič iz Zavoda za varstvo naravne dediščine.
Razočaranje zbranih občanov, od katerih si je marsikdo moral vzeti dopust, da je sploh lahko prišel dopoldne v dvorano gorišniške občinske stavbe, je bilo precejšnje, saj na najbolj pereča in bistvena vprašanja odgovorov niso dobili. Direktor DEM Viljem Po-zeb in tehnični direktor DEM Andrej Tumpej sta sicer precej natančno pojasnila planirano popravilo poškodb v sami HE Formin in že tekočo sanacijo dvakrat pretrganega nasipa nizvodno od Formina, Kaliga-ričeva je pravzaprav ves čas srečanja zatrjevala, kako nara-vovarstveniki ne nasprotujejo ljudem, predvsem pa tudi sami niso zadovoljni z zaraščeno-stjo stare struge Drave, medtem ko oba predstavnika ptujskega VGP niti nista imela kaj veliko povedati ali odgovarjati - razen tega, da za predvidene letne plane vzdrževanja porečja in pritokov vedno zmanjka denarja ...
Direktor DEM Pozeb je tako uvodoma povedal, da so sanacijo odvodnega kanala začeli že 11. februarja in bi morala biti končana do sredine marca, s čimer naj bi bilo omogočeno 50-odstotno delovanje HE Formin, polno delovanje pa naj bi se nato vzpostavilo do poletja. Ob tem je Pozeb povedal, da imajo trenutno največ težav pri sanaciji kanala na hrvaškem katastrskem območju, kjer bi morali dela prav tako že začeti, a jim stroji stojijo zaradi političnih igric, saj nikakor ne pride do potrebnega sestanka meddržavne podkomisije. Sicer pa bodo DEM ob ureditvi in utrditvi kanalskih nasipov za ponovno polno pretočnost kanala morale očistiti kar okoli 600.000 do 700.000 kubičnih metrov različnega materiala in navlake, skupno škodo pa so ocenili na dobrih 11 milijonov evrov; največja je prav na območju HE Formin.
Naravovarstveniki s svojimi zahtevami, denarja iz države pa ni
Potem je govorila Kaligari-čeva in povedala, da naravo-varstveniki ne želijo zaraščene struge Drave, da pa kar naprej zmanjkuje denarja za izvedbo planov, ki jih pripravijo vodnogospodarska podjetja kot koncesionarji: „Sicer pa morate vedeti, da Drava je in bo
poplavna reka in tega se ne da rešiti niti z vzdrževalnimi deli. Že leta 2006 smo predlagali ministrstvu, naj se izdela celovit sanacijski program, tudi za spodnji del struge od Ptuja proti hrvaški meji, predlagali smo tudi gradnjo visokih nasipov od Maribora do Ptuja zaradi poselitev, a nič od tega se ni zgodilo."
Direktor ptujskega VGP Borut Roškar je lahko le pritrdil, da kot koncesionarji, ki so zadolženi za vzdrževanje vodotokov, sicer pripravijo plane dela, a jih ne morejo v celoti izvesti, saj država ne zagotavlja dovolj denarja. „Po naši oceni je škode na celotnem porečju Drave od Dravograda do meje za okoli 100 milijonov evrov, vključujoč pri tem tudi škodo na kmetijskih zemljiščih. Ta škoda bi bila manjša, če bi letno imeli dovolj denarja za vsa načrtovana vzdrževalna dela. Glede povečanja pretočnosti stare struge pa se že več let srečujemo s težavami, konflikti in zamiki izvedbe. Zadnjih 10 let pravzaprav ni bilo niti enega razpisa, ki bi omogočal celovitejšo sanacijo v smislu pretočnosti, na katero pa samo opozarjamo že od leta 2000 naprej."
Na tej točki se je vmešal župan Kokot, ki je Kaligaričevi povedal, da so bili nekaj let nazaj pripravljeni projekti in denar za večjo pretočnost Drave, a je izvedba padla v vodo prav zaradi nasprotovanj naravovar-stvenikov: „Zdaj pa moramo to rešiti, saj nam škode zaradi poplav ne bo povrnil nihče! Naša zahteva je, da se pretočnost v stari strugi poveča na 2000 kubičnih metrov na sekundo!" Kaligaričeva se je poskušala izmazati s pojasnili, da so pred letom ali dvema dali soglasje za sanacijo stare struge, a jo
je Kokot na kratko utišal, da je bilo takrat že prepozno, saj je bil denar (in projekt) na voljo leta 2006.
Drava bo aprila narasla, če HE Formin ne bo delovala, bodo poplave ...
Potem so prišli na vrsto zbrani občani v dvorani, ki jih je zanimalo, kako daleč so sanacijski programi, saj je že 100 dni od poplav, pa še ni jasno in znano nič. Pozeb je komentiral le, da upajo, da se bodo dela na hrvaškem katastrskem območju v teh dneh začela, saj v nasprotnem primeru HE Formin ne bo mogla začeti delovati, Tumpej pa je opozoril na mogoč ponovitveni poplavni scenarij: „Čez kakšen mesec bo Drava spet narasla zaradi
taljenja ledu. Zdaj pretok znaša med 500 in 700 kubičnimi metri. Kanal lahko zagotavlja pretočnost 500, stara struga tudi 500 kubikov vode na sekundo. Vendar če HE Formin do takrat ne bo delovala, bo nastal velik problem, saj je pričakovati precej višji pretok Drave, kot je zdaj!"
Da bo nastalo škodo država težko pokrila iz svoje malhe, je povedal Franc Obran iz Markovcev, ki je skritiziral še kar nekaj napačnih potez iz preteklosti: „Ne vem pa, zakaj se zdaj ne toži Avstrije, ki je kriva, da je prišlo v ekstremno kratkem času do ekstremnega pretoka. Mi pa zdaj zibljemo Avstrijce in ne upamo reči nič?! Če hočemo še kakšen evropski denar, bi bilo treba nastopiti bolj ostro! Ne vem, no, tukaj so hudo prizadeti občani treh občin, ki želijo le boljšo pretočnost Drave. Kaj res pri nas ni možno doseči
nič, razen če se gremo državne nepokorščine?!"
Kaligaričeva mu je odgovorila, da naj bi že tekla kriminalistična preiskava glede krivde Avstrijcev, da pa če hočejo imeti čim višjo poplavno varnost, morajo za poseljena območja zahtevati visoke nasipe, na ostalih območjih pa se morajo „privaditi" občasnim manjšim poplavam.
Naslov za odškodnine prizadetih je -država
Kar nekaj vprašanj za razpravljavce je imel še gori-šniški svetnik Robert Marin; zanimalo ga je, ali je HE res varna, kako je z varnostjo in trdnostjo nasipov in ali v DEM-u lahko zagotovijo, da ne bo prišlo do pretrganja nasipa med Markovci in Forminom.
Tumpej je odgovarjal, da je vsa infrastruktura pod rednim nadzorom, da pa je bilo po eni strani še dobro, da se je nasip pretrgal in si je voda našla tudi nove poti, sicer bi se lahko razlila prav v Forminu. Tudi za vnaprej nasipi ne bodo višji, pač pa v DEM razmišljajo, kako bi zadevo uredili tako, da bi v primerih visokih pretokov celo prišlo do prelivanja na določenih točkah, s čimer bi zmanjšali nenadzorovano poplavljanje. Zatrdil je tudi, da betonska konstrukcija HE Formin ni bila poškodovana in je strah Forminčanov odveč.
Na Marinovo vprašanje, kdo bo ljudem povrnil nematerialno škodo zaradi že preživetega in poslej vedno prisotnega strahu pred poplavami, pa tudi izgubo kmetijskih zemljišč, pa je bil Pozeb kratek: „Zakon o vodah jasno govori, da je za poplavno varnost odgovorna država - to je naslov za odškodnine!"
Sanacije stare struge še dolgo ne bo ...
Srečanje je z enim (naj)bolj zanimivih vprašanj končal svetnik Davorin Kelenc: „Ve kdo od vas tukaj sploh povedati, na kakšno pretočnost stare struge Drave se sploh pripravljajo sanacijski načrti. Bo ta pretočnost v prihodnje 700, 1500, 3000 ali 4000 kubičnih metrov vode?!"
Odkrit odgovor Agate Su-hadolnik iz VGP je bil: „Sana-cijskih planov za staro strugo Drave še ni! Verjetno bo potrebna nova hidrološka raziskava, novi standardi, študije ... " Torej, čeprav tega ni povedala na glas, je Suhadolnikova dala vedeti, da lahko traja še nekaj let, preden bo pripravljena dokumentacija, kaj šele potem izvedba. Če je ne bodo spet preprečile zahteve nara-vovarstvenikov, kljub trditvam Kaligaričeve, da ne želijo škodovati ljudem, vendar pa, kot ji je nekoliko mimogrede ušlo, se niso in ne bodo strinjali z določenimi načini izvajanja kakršnihkoli del ...
Tako je celotna okrogla miza, ki je pustila za seboj razočarane občane, dala pravzaprav le dva odgovora: prvi je bil ta, da mora DEM čim prej sanirati škodo na HE Formin in na samem kanalu, sicer bodo povišane vode Drave, ki se pričakujejo v spomladanskem času (zaradi nedelovanja HE Formin) zelo verjetno spet hudo poplavljale na istih območjih nižje od Ptuja kot doslej. DEM pri tem črnem scenariju ne bodo nosile krivde, saj je celovita sanacija odvisna od ministrstva, ki mora dati soglasje za srečanje meddržavne podkomisije, s čimer bo dana zelena luč za nadaljevanje sanacije na hrvaškem katastrskem območju, kjer trenutno stroji izvajalca čakajo. Drugi odgovor pa je bil, da si kakšne bolj temeljite sanacije struge reke Drave še lep čas ni obetati.
SiM
Foto: SM
Sanacijska dela na HE Formin in na nizvodnem kanalu so v teku (na posnetku) in naj bi bila končana do sredine marca. Vendar, kot opozarja vodstvo DEM, mora ministrstvo prenehati blokirati sodelovanje s Hrvaško, saj je treba sanirati še pretrgane nasipe na hrvaškem katastrskem območju, sicer ne bo možno vzpostaviti normalnega delovanja HE Formin, kar pa je za preprečevanje poplav ob pričakovanem dvigu pretoka Drave spomladi nujno...
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 26. februarja 2013
Ptuj • Mestni svetniki sprašujejo in predlagajo
Župan predava, vodja kabineta nepoklicno županuje ...
Svetniška skupina DeSUS oziroma v njenem imenu Stanislav Brodnjak se je na 25. seji mestnega sveta zanimala, ali strokovno službe MO Ptuj vodijo evidence o izdanih soglasjih poklicnim funkcionarjem in vodilnim delavcem strokovnih služb MO Ptuj za delo po pogodbah ali drugih oblikah dela, ki je plačano pri organizacijah ali družbah javnega značaja (delno ali v celoti financiranih iz proračunskih virov lokalne skupnosti ali države) in družbah zasebne ali mešane lastnine. Zaradi transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in vodilnih uslužbencev je Bordnjak predlagal, da strokovne službe o tem pripravijo poročilo, iz katerega bo razvidno, kdo in s kom je sklenil tovrstne pogodbe in za kakšno obdobje.
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so se med drugim zanimali tudi za soglasja poklicnim funkcionarjem in vodilnim delavcem strokovnih služb MO Ptuj zunaj Mestne hiše.
Iz evidence, ki jo vodijo v občinski upravi MO Ptuj, je razvidno, da ptujski župan Štefan Čelan kot poklicni funkcionar opravlja dopolnilno delo v ZRS Bistra Ptuj, s Šolskim centrom Ptuj pa ima kot docent na Višji strokovno šoli, kjer je nosilec dveh predmetov, sklenjeno pogodbo za en semester v posameznem študijskem letu. Vodja kabineta župana MO Ptuj Stanislav Glažar, vodilni javni uslužbenec MO Ptuj, opravlja funkcijo nepoklicnega župana občine Hajdina za mandatno obdobje štirih let, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janez Merc pa na podlagi pogodbe opravlja funkcijo podpredsednika Gasilske zveze Slovenije, ki ima petletni mandat. Proračun MO Ptuj za dela, ki jih opravljajo, zaradi tega ni obremenjen, odgovarjajo v strokovnih službah MO Ptuj. Mestni svetniki so z gradivom za februarsko sejo prejeli tudi tabelarni prikaz števila zaposlenih glede na višino proračuna v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami, ki bi moral imeti vsaj minimalno pisno obrazložitev glede na svetniška vprašanja, postavljena v razpravi o dopolnjenem predlogu proračuna MO Ptuj za leto 2013, da bi se izognili morebitnim nadaljnjim polemičnim razpravam o tem, ali ima MO Ptuj preveč ali premalo zaposlenih ter kakšna je njihova učinkovitost pri reše-
vanju mestnih problemov. Po številu zaposlenih je MO Ptuj s 60 zaposlenimi na devetem mestu oziroma na sedmem mestu glede na podatke o enem zaposlenem na število prebivalcev (392). Prva je Ljubljana z več kot 561 zaposlenimi oziroma enim zaposlenim v mestni upravi na 799 prebivalcev. Nekoliko drugačna pa je tabela pri višini proračuna (odhodkih) na enega zaposlenega v mestni upravi, kjer je na vrhu MO Maribor, kjer pride na enega zaposlenega 650.224 evrov proračunskih sredstev, v MO Ptuj, ki je v tej tabeli tretja, pa 599.383 evrov na enega zaposlenega. Po povprečno izplačani bruto plači na zaposlenega v mestni upravi je glede na znesek izplačanih plač MO Ptuj na sedmem mestu, mesto manj pa je glede na strošek za plače na prebivalca, ki znaša 4,47 evra. Na mesec stanejo zaposleni v občinski upravi 105.205 evrov.
Kdaj bodo Ptuju povrnili avtobusno postajo?
Za sedaj pa bodo morali v svetniški skupini DeSUS počakati na odgovor na vprašanje o uresničevanju zakona o uravnoteženju javnih financ na področju šolstva v MO Ptuj, v katerem so se zanimali za višino izpada sredstev na področju šolstva in vrtcev ter posledice na položaj osnovnih
šol in zaposlenih v vzgojno-iz-obraževalnih zavodih v bodoče. Informacijo o predlogih ukrepov in realizaciji zakona v MO Ptuj bodo mestni svetniki dobili po uveljavitvi nove zakonodaje. Predlogi za uveljavitev novih normativov so zamrznjeni, ostale določbe zakona o uravnoteženju javnih financ na področju racionalnejše organizacije vzgojno-izobraže-valnega dela, ki predvidevajo za občine 80 milijonov evrov manj kot leta 2012, pa ostanejo. Do 15. marca naj bi bili podani konkretni predlogi glede določitve skupnega šolskega okoliša, števila vpisanih učencev (24) in povečanja skupin v vrtcih enega do dva otroka, racionalizacije vodenja šol in vrtcev, vprašljiv je obstoj šol
z manj kot devetimi oddelki, določitve za statusne in organizacijske spremembe, združevanja šol in podobno. Marjan Kolarič (SDS) pa je imel več vprašanj glede druge faze projekta Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polj:. ali se bo tudi ta projekt iz ko-hezijskih sredstev financiral po enakih merilih kot I. faza, v kateri je bilo 65 odstotkov sredstev iz EU, 25 iz države in 10 odstotkov iz občine. Prav tako ga je zanimalo, ali je res, da II. faze naj ne bi bilo, da je celotni projekt tako države kot EU v bistvu I. faza. V Il.fazi je projekt evidentiran kot projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode Ptujskega polja - kanalizacijski sistem 5 v MO Ptuj, je odgovor strokovnih
služb. Glede na investicijski projekt, ki ga je mestni svet MO Ptuj potrdil 26. septembra leta 2011, je predvideno sofinanciranje EU v višini 58,7 odstotka, države 10,4 odstotka in MO Ptuj 14,3 odstotka in DDV 16,7 odstotka, ki pa je vračljiv. Vloga na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki razpolaga že tudi z vso razpisno dokumentacijo, še ni potrjena. Potekajo intenzivne aktivnosti, da bi projekt uvrstili med projekte, sofinancirane v programskem obdobju 2007/2013. MO Ptuj odgovor glede te investicije pričakuje v kratkem, o tem, ali bo uvrščena v programsko obdobje 2007/2013 ali pa v naslednje 2014/2020. V tem trenutku pa tudi še ni mogoče odgovoriti na vprašanje,
kolikšen bo prispevek krajanov za priklop na kanalizacijo, ker še ni izdelan program opremljanja zemljišč. Marjan Kolarič pa je tudi vprašal, zakaj se MO Ptuj »slabo« prijavlja na javne razpise za pridobitev evropskih ali državnih sredstev. Kljub temu da MO Ptuj ni upravičena do vseh sredstev EU v okviru vseh skladov oziroma operativnih programov, ji je v obdobju od leta 2005 do leta 2012 uspelo pridobiti skoraj 19,3 milijona evrov evropskega denarja.
Od novembrske seje mestnega sveta pa mestni svetniki čakajo na odgovor Veolie Transport Štajerska glede avtobusnega postajališča Ptuj, ker po njihovi odločitvi Ptuj kot središče MO Ptuj z okrog 24 tisoč prebivalci in deklarirano turistično in zgodovinsko mesto nima več avtobusne postaje, temveč le še avtobusno postajališče, s čimer bi se morali pričeti ukvarjati tudi inšpektorji. Zagotovo pa je avtobusna postaja tisti javni objekt, ki bi ga to mesto moralo imeti že po zakonodaji, ker sedaj je postal navadno podeželsko postajališče, kjer prav tako kot na ptujskem postajališču ni treba poskrbeti za javno stranišče, čeprav gre v tem primeru za neprimerno večjo frekvenco potnikov. Zagotovo pa je to vprašanje, ki bi mestne oblastnike moralo še kako zaposlovati. Potniki se morajo vendarle nekje »olajšati«.
MG
Kidričevo • Informativni dan o trasi daljnovoda Cirkovce-Pince
Največ pripomb zaradi nedokončanih postopkov komasacije
Predstavniki Elesa Slovenije nadaljujejo z informativnimi dnevi o trasi načrtovanega daljnovoda Cirkovce-Pince. V občini Kidričevo je informacije o trasi daljnovoda iskalo prek 100 občanov.
Med drugim smo izvedeli, da bo dvesistemski daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince dolg 80,5 kilometra in bo imel 263 stebrov, v zaščitno vrv pa bodo vgrajena optična vlakna.
V	okviru omenjenega projekta bo v obstoječi RTP 220/110 kV Cirkovce rekonstruirano 110 kV stikališče in v razširjenem delu zgrajeno novo stikališče 400/110 kV z novo komandno stavbo ter izvedeno kablira-nje obstoječih 110 kV daljnovodov pred razširjeno RTP. Daljnovod Cirkovce-Pince in stikališče RTP Cirkovce bosta omogočila povezovanje s prenosnim omrežjem Madžarske. S tem se bo povečala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema.
V	primeru obratovalnih težav bo omogočena tudi dodatna
pomoč preko madžarskega prenosnega omrežja. Nova RTP Cirkovce pa bo hkrati razbremenila sedanjo RTP Maribor.
V septembru in oktobru lani je družba ELES v desetih občinah na trasi daljnovoda obveščala župane o nadaljnjih postopkih; na podlagi že omenjene uredbe je namreč vodenje projekta prešlo iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor na investitorja projekta - družbo Eles, ki v februarju in marcu organizira dneve odprtih vrat v vsaki od desetih občin na trasi DV. Na dnevih odprtih vrat lahko občani dobijo odgovore na vsa odprta vprašanja, povezana z gradnjo že omenjenega daljnovoda.
Po tem, ko so informativna dneva izvedli v občini Videm
pri Ptuju in občini Beltinci, kjer so lastniki imeli možnost vpogleda v katastrske podlo-
ge, razmestitev daljnovodnih stebrov in ostale grafične podloge poteka predvidene-
ga daljnovoda, seznanjeni pa so bili o poteku in obsegu cenitev ter načinu sklepanja slu-
Na informativnem dnevu v občini Kidričevo so okoli 100 občanom predstavniki Elesa (desno) predstavili tudi predvideno traso daljnovoda Cirkovce-Pince.
žnostnih pogodb za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda, so v sredo, 20. februarja, pripravili informativni dan v občini Kidričevo. Kot so pojasnili na Elesu, je bil odziv med občani presenetljivo dober, saj se je informativnega dneva udeležilo prek 100 lastnikov. To predstavlja okoli 70 odstotkov parcel v lasti fizičnih oseb v tej občini. Med številnimi vprašanji lastnikov jih je bilo največ o tem, kje natančno naj bi stala stojna mesta bodočega daljnovoda in kje se, glede na predviden potek trase, nahajajo njihova zemljišča. Ob tem je bilo najpogosteje slišati pripombe zaradi nedokončanih postopkov komasacije, vendar pa to področje ni v pristojnosti družbe Eles.
-OM
torek • 26. februarja 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Preventivna akcija ugotavljanja kršitev lastnikov psov
Kdaj in kje tudi park za pse?
V četrtek, 21. februarja, je bila na območju Ljudskega vrta na Ptuju in širše izvedena ena od preventivnih akcij ugotavljanja kršitev vodnikov (lastnikov) psov na javnih površinah, skladno z odlokom o javnem redu in miru v MO Ptuj, ki so jo skupaj izvedli Majda Murko, medobčinska inšpektorica SOU v Spodnjem Podrav-ju, medobčinski redar Miha Emeršič SOU v Spodnjem Podravju in veterinarska inšpektorica iz veterinarske inšpekcije Branka Kosenburger.
Kot je povedala Majda Murko, so tudi tokratni nadzor izvedli zaradi spremljanja ravnanja vodnikov psov in njihovega ravnanja, ne pa izključno z namenom ugotavljanja kršitev le-teh. Podobne akcije skupnega nadzora nad pasjimi iztrebki, cepljenjem psov proti steklini ter fizičnega varstva bodo v medobčinski inšpekciji in medobčinskem redarstvu, skupaj z veterinarsko inšpekcijo, izvajali skozi vse letošnje leto. Kljub temu da je bilo doslej izvedenih že nekaj podobnih preventivnih nadzorov, je na javnih površinah v MO Ptuj še pogosto najti pasje iztrebke, ki predstavljajo tveganje za okužbo glede na vsebnost različnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, kot tudi pse, ki se prosto gibajo. Gre za dejanja oziroma ravnanja, ki ogrožajo zdravje in premoženje drugih ter kazijo okolje. Še posebej pa bode v oči uporaba starega mestnega pokopališča za sprehajališče za
Foto: Črtomir Goznik
Preventivno akcijo ugotavljanja kršitev vodnikov (lastnikov) psov so skupaj izvedli Medobčinska inšpekcija, medobčinsko redarstvo in veterinarska inšpektorica.
pse brez povodcev in za prosto iztrebljanje, in to kljub temu da je pse voditi na to območje izrecno prepovedano. V parkih na Ptuju in na otroških igriščih
teh napisov oziroma prepovedi (še) ni.
Medobčinsko inšpektorico in medobčinskega redarja je pri lastnikih psov zanimalo, ali
Turčija • Svetovno srednješolsko debatno prvenstvo v Turčiji
V ekipi Slovenije
tudi ljutomerska gimnazijca
Na 25. svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v turški Antalyi je že šestnajstič sodelovala ekipa Slovenije, v sestavi petih dijakov pa sta bila tudi Živa Antolin in Zoran Fijavž iz ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.
ima vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov. Veterinarska inšpektorica pa se je pri lastnikih psov zanimala za podatke o lastniku psa oziroma o njegovi registraciji, nato pa je v centralnem registru preverila, ali je cepljen proti steklini ali ne. Še vedno se najdejo ljudje, zlasti v okolici Ptuja, ki se na vso moč izogibajo cepljenja svojih ljubljenčkov, kot se tudi ne zavedajo vseh hudih posledic, ki jih lahko prinese takšno neodgovorno ravna-
Ptuj • Po seji nadzornega sveta
Nadzorniki zadovoljni s poslovanjem PP
Nadzorni svet (NS) Perutnine Ptuj se je na svoji seji v petek popoldne seznanil s poslovanjem Skupine in soglasno sprejel poročilo o poslovanju, ki ga je nadzornikom predstavil predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser.
Kot sodnica je točke na prvenstvu delila Liana Miholič, mentorica debatnega kluba iz Ljutomera. Slovenija je osvojila petnajsto mesto, za vstop v če-trtfinale so naše debaterje premagali Singapurci, zagotovo pa gre za najpomembnejše in najprestižnejše mednarodno srednješolsko debatno tekmovanje na svetu. Debate potekajo v angleškem jeziku svetovnega srednješolskega debatnega formata - vsaka ekipa nastopa s tremi govorci, vsak govor pa traja osem minut. Dijaka četrtega letnika ljutomerske gimnazije Antolinova in Fijavž sta povedala, da je vsaka ekipa za štiri debatne trditve izvedela dva meseca pred prvenstvom, preostale debatne trditve pa so jim bile znane šele eno uro pred debato. Debatne trditve prvih osmih krogov predtekmovanja letošnjega prvenstva so bile: o pomembnih medicinskih odločitvah, ki se tičejo otrok, bi morali odločati zdravniki in ne starši; medijem bi morali prepovedati poročati o zasebnosti javnih osebnosti; ZDA bi morala povečati vojaško
prisotnost v vzhodni Aziji; obsojeni na dosmrtno ječo bi se lahko odločili za smrtno kazen namesto na dosmrtno prestajanje kazni; prepovej-mo vsa izkoriščanja naravnih virov na Arktiki; v šole uvedi-mo predmet verstva; suvereni odpis dolgov je za države legitimna ekonomska strategija ter mladi bi se po zaključeni univerzitetni izobrazbi obvezno morali zaposliti v svoji državi. Zmagovalci so postali Avstralci, Živa Antolin pa je bila v kategoriji angleščina kot tuji
jezik izbrana za šesto najboljšo govorko na svetu. Naslednje svetovno prvenstvo bo avgusta prihodnje leto na Tajskem, naši debaterji pa bodo od 21. do 23. marca letos nastopili na mednarodnem turnirju, ki ga bo gostila ljutomerska srednja šola. Hkrati bo turnir veljal kot državno tekmovanje v angleški debati. Pričakujejo se debaterji iz Anglije, Češke, Slovaške, Romunije, Singapurja, Hrvaške, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.
NŠ
Glaser je po končani seji povedal, da je PP kljub zahtevnim poslovnim razmeram utrdila razvojni cilj tržnega voditelja v širši regiji na segmentu perutninskega mesa. Tako so ptujski perutninarji uspeli realizirati prodajo v višini 261,8 milijona evrov. „Pomembno pa je poudariti, da je bil EBlTDA dosežen v višini skoraj 25 milijonov evrov, kar je 30 odstotkov več kot leto poprej. To kaže na stabilnost in robustnost Skupine Perutnina Ptuj, še zlasti če povzamemo dejstvo, da je EBITDA-marža porasla na 9,5 odstotka, kar Perutnino Ptuj uvršča v sam vrh svetovnih proizvajalcev mesa. Rezultate mora sicer pregledati še redna revizija, vendar je zdaj že jasno, da smo poslovanje v lanskem letu končali pozitivno in skla-
nje. Na javnih površinah, kjer se odvija kakršen koli promet, je prepovedano puščati živali brez nadzorstva, vodi pse brez povodca ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na le-teh ali zasebnih površinah. Globa v tem primeru je za posameznika, ki krši ta določila odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj 200 evrov. Polovico manj pa bo voditelja psa oziroma njegovega lastnika stalo njegovo vodenje oziroma vodenje druge domače živali na zelenice dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča. Sto evrov pa znaša tudi globa za iztrebke domačih živali na javnih površinah. Po odloku o javnem redu in miru v MO Ptuj mora imeti vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo medobčinskega redarja ali medobčinskega inšpektorja, ki sta pooblaščena za izvajanje nadzora nad odstranjevanjem pasjih iztrebkov, tudi pokazati.
Prejšnji četrtek so akterji preventivne akcije bolj ali manj naleteli na ozaveščene lastnike oziroma vodnike psov, ki vedo, da morajo iztrebke za svojimi ljubljenčki počistiti in imajo vrečke za pasje iztrebke tudi vedno s seboj. V skrbi za gibanje svojih ljubljenčkov pa so včasih tudi popustljivi in jih spustijo s povodcev, kar pa je po odloku prekršek, ki se kaznuje z globo. Tokrat so jo odnesli z opozorilom, sicer pa v vseh primerih omenjenih kršitev odloka o javnem redu in miru, ki se nanaša na neodstranjene pasje iztrebke in prosto gibanje psa, uvede prekrškovni postopek, kot tudi v primeru, da se ugotovi, da pes ni cepljen proti steklini. Celovita in odgovorna skrb za domačo žival, psa, zahteva tudi
dno z načrti,« je še povedal Glaser in razložil, da so izhodišča za boljše poslovanje, ki se kaže zdaj, pripravili že leta 2010, po opravljeni analizi in reorganizaciji skupine. PP je sicer lani na 22 trgih prodala za skoraj 84 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov, kar
dovolj gibanja. Glede na to, da odlok o javnem redu in miru v MO Ptuj prepoveduje prosto gibanje oziroma gibanje brez povodcev, si tudi ptujski ljubitelji psov želijo, da bi mesto imelo park za pse, v katerem bi se lahko ti prosto gibali, ker psi v park, kjer se igrajo otroci, ne spadajo, ker vsi lastniki domačih živali dosledno ne skrbijo za pobiranje iztrebkov svojih ljubljenčkov. Kot pravi veterinarska inšpektorica Branka Kosenburger, bi tudi psom in njihovim lastnikom morali nameniti primerno ograjeno površino, kar pa lahko dosežemo preko MO Ptuj, četrtne skupnosti. Površine glede psov so zakonsko natančno določene. Pes potrebuje gibanje, zdaj ga nimajo kam prosto »spustiti«. S parkom za pse, je prepričana, bodo pridobili vsi, okolje, ker bo lahko še bolj čisto, psi bodo bolj socializirani, lastniki bodo bolj mirni, pes pa se bo dovolj razgibal. V pasji druščini, ki prihaja v Ljudski vrt, jih je včasih do petnajst, rednih je devet, pove ena od lastnic psa, ki se v poletnem času, kot pravi, nezakonito zadržujejo na veliki zeleni površini. So pa še kako zainteresirani, da bi se ta ali kakšen drug prostor zagra-dil, na njem pa postavili koši za pasje iztrebke in klopi.
Svet MO Ptuj, ki je najbolj odgovoren za to, da jim prisluhne, doslej takšnega predloga še ni dobil. V glavnem so se doslej pogovarjali le o ureditvi azila za zapuščene in poškodovane živali, vprašanje, ki postane aktualno z vsakimi lokalnimi volitvami, nato pa znova potihne, vsako leto najmanj enkrat pa je o tem razprava tudi v Društvu proti mučenju živali Ptuj.
MG
je največ doslej.
Za letos v PP ambiciozno napovedujejo 12-odstotno rast prihodkov, ob pričakovanju novih podražitev surovin, ocenjujejo pa tudi, da se bo nadaljevala kriza na področju nakupnega odločanja potrošnikov.
SiM (vir: Dialog)
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 26. februarja 2013
MO Ptuj • Poplave 2012
Prizadeti ljudje niso in ne bodo ostali sami
Novembrske poplave 2012 so v MO Ptuj najbolj prizadele območje Krčevine pri Vurbergu in Orešja, 18 družin s 54 družinskimi člani. Med prvimi so prizadetim pomagali s sredstvi državne pomoči preko RK in Karitasa, s sredstvi MO Ptuj, Elektro z dobropisom za energijo, Pošta Slovenije z brezplačno poštnino in veliko darovalcev oblačil iz cele Slovenije.
V gasilskem domu na Ptuju je pristojna občinska služba ustanovila zbirni center za pomoč prizadetim, skrbela pa je tudi za koordinacijo njegovega dela. Za prevzem blaga je skrbelo PGD Ptuj, za namensko porabo pa MO RK Ptuj s predsednico Roziko Ojsteršek. Posebno pismo je prizadetim namenil ptujski župan, ki jih je pozval, da čim prej sporočijo svoje najnujnejše potrebe za ublažitev posledic poplav.
Ob aktivistih RK Ptuj so prizadetim v njihovih najtežjih trenutkih pomagali Območno združenje RK Ptuj s prehrambnimi paketi in jabolki, kmetija Vogrinec z jajci, Tames Ptuj, d. o. o., s popravili gorilnikov in peči za centralno kurjavo, Mlekarska zadruga Ptuj, Monika Grmovšek, Frenk Štih, Marija Frenk, Emica Grah, Srečko Tement, podjetje Haberkorn iz Maribora, ki je z denarjem pomagalo prizadetim tudi v občinah Markovci in Gorišni-ca, ter Petrol z denarjem, KO SLS (Mihael Žitnik) in občina
Izpolnjevanje je tudi letos obvezno elektronsko, vlagatelji pa imajo možnost samostojne oddaje elektronsko podpisane zbirne vloge preko interneta, vnos vlog pa je organiziran tudi na lokacijah Kmetijske svetovalne službe. Na ptujskem KGZ vlagateljem svetujejo, naj prinesejo s seboj tudi lanske zbirne vloge, podatke o bančnem računu, ob uveljavljanju različnih KOP-ukrepov pa tudi register živali in urejen kolobar na njivah.
„Letošnja kampanja ne prinaša večjih vsebinskih novosti. Letos je sicer začela veljati nova uredba o navzkrižni skladnosti, ki pa temelji na že sprejeti zakonodaji in samo povzema nekatere njene zahteve. Bistvena novost je le, da so krajinske značilnosti oz. posebnosti (npr. zaščitena drevesa ali manjši ribniki) postale obvezen element navzkrižne skladnosti v okviru preverjanja standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje," so sporočili iz Agencije za kmetijske trge, ki je lani za
Kidričevo z okrog 1600 kg krompirja, 60 kozarci vložene zelenjave, drugimi živili (oljem, zaseko, mastjo ... ) in nakazilom na Mlin Korošec, vas Motovilec, občina Grad v Prekmurju, katere krajani so darovali kombi živil, zelenjave, sadja in kombi lesnih briketov ter hrane, mizar Sto-pajnik iz vasi Motovilec, ki je daroval 36 vreč lesnih brike-tov, strojni krožek Žetalanec (Igor Štajnbaher) je podaril 60,5 m3 kakovostnih drv v 16 prevozih, Ivan Ber iz Žetal je podaril šest zabojev jabolk, Lions klub Ptuj je pomagal z denarjem, razvlažilniki, pre-hrambnimi paketi in čistili, prehrambne pakete in čistila je darovala Karitas, nadžupni-ja sv. Jurija Ptuj, prehrambne pakete in živila pa tudi ptujski Mercator. Ob materialni pomoči v MO RK Ptuj so skupaj zbrali tudi 7200 evrov denarne pomoči, v katero pa niso všteta dodatna sredstva Območnega združenja RK Ptuj in MO Ptuj, katerih poraba poteka zelo transparentno in nadzorovano. Namenjena je za nakup potrebnega ma-
ukrepe skupne kmetijske politike izplačala 39 milijonov evrov več kot v letu 2011, in sicer 336,7 milijona evrov (od tega 70,5 milijona slovenskih in 266,2 milijona evropskih sredstev).
Agencija je v lanskem letu največ sredstev izplačala za zahtevke iz zbirnih vlog za površine in živali, skupno 140,4 milijona evrov, za kmetijsko okoljske ukrepe OMD in KOP 94,4 milijona evrov, za investicijske ukrepe razvoja podeželja 77,6 milijona evrov, za ukrepe ribištva 5 milijonov evrov, za ukrepe promocije
teriala za obnovo prizadetih objektov in nakup gospodinjskih aparatov. Pri razvozu pomoči so aktivistom MO RK Ptuj pomagali v PGD Ptuj in PGD Grajena.
»Prizadete so glede na razmere na terenu predstavniki
1,4 milijona, za 'de minimis' ukrepe pomoči okrog en milijon, vrednost ukrepa dobave hrane ogroženim pa je znašala 2,5 milijona evrov. Agencija pa je sofinancirala tudi zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje v višini 4,4 milijona evrov.
V okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 je Agencija v letu 2012 izdala 1.360 odločb z odobrenimi sredstvi v višini 85 milijonov evrov, izplačala pa dobrih 77 milijonov evrov za okrog 830 zahtevkov.
SiM
MO RK lahko prvič obiskali 7. novembra, do ene hiše pa tega dne še nismo mogli, ker je odneslo cesto,« je povedala predsednica MO RK Ptuj Rozika Ojsteršek. »Pomembno je bilo, da ljudi oskrbimo z najnujnejšim, da ne bi po nepotrebnem še bolj trpeli. Glede na cono prizadetosti, območje poplav smo razdelili na dve coni, na prvo in drugo, smo potem tudi ukrepali, poskrbeli za izvajanje najnujnejših ukrepov in delitev pomoči. V prvem trenutku smo jim pomagali s prehrambnimi izdelki iz skladišča Območnega združenja RK Ptuj. Tudi v novembrskih poplavah 2012 so pomembno vlogo odigrali mediji, zlasti še Radio Ptuj. Pomoč so ponudili številni posamezniki, pod-
Kmetje so kot prednostno opozorili na nesprejemljivo odkupno ceno mleka, ki ga preko zadrug dostavljajo v Pomurske mlekarne, slabo voljo povzroča tudi poslovna odločitev Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer-Kri-ževci, da se kmetom mleko plačuje v dveh obrokih. Prva polovica za decembrsko dostavo mleka je tako bila izplačana 15. februarja, druga polovica naj bi bila nakazana v zadnjih dneh februarja. Direktor SKZ Ljutomer-Križevci Jože Štuhec je kot vzrok za spremembo načina plačila mleka navedel dolžnike z odprtimi obveznostmi do zadruge. SKZ Ljutomer-Kri-ževci je lansko leto od kmetov
jetja in institucije, potem ko so slišali, kakšno je stanje na terenu. Ljudje so ostali brez ozimnice, ker so bile poplavljene kleti, zato so v prvem trenutku najbolj potrebovali hrano. Uživanje poplavljenega krompirja, jabolk in druge ozimnice bi lahko ogrozilo njihovo zdravje, zato sem jim kot zdravstvena delavka odsvetovala uporabo teh pridelkov,« je povedala Ojsterškova. Ojsterškove se je osebno najbolj dotaknila pomoč iz ene najmanjših vasi v Sloveniji, Motovilec v Prekmurju, ki šteje le okrog dvajset hiš, ki so pomoč pripeljali z dvema kombijema, različna živila, veliko vložene zelenjave in veliko lesnih briketov. V eni od hiš imajo probleme z vodo v kleti še tretji mesec po popla-
odkupila okoli devet milijonov litrov mleka, decembrska cena pa je znašala med 29 in 33 centov za liter. Po besedah Štuheca je bila z nekaj slabšo kakovostjo nižja tudi cena in ob tem je povedal, da bi se s povečano mero higiene v čredi zvišala tudi kakovost mleka, kar bi kmetom navrglo nekaj centov za liter mleka več, ta cena pa bi bila primerljiva z italijanskim trgom. Zanimivo, da so prav Italijani tisti, ki so v preteklosti dokaj agresivno nastopili tudi v prekmursko-prleški regiji in številne kmete z višjo ceno prepričevali, naj mleko pričnejo oddajati k našim zahodnim sosedom. Dejstvo je, da bo treba zadr-
vi. Prizadeti po novembrskih poplavah bodo pomoč potrebovali tudi pri sanaciji posledic, ki se bodo lahko pričele spomladi, potem ko se bodo z vodo prepojene stavbe izsušile, od stavbnega pohištva do gospodinjskih aparatov. Poplave so razkrile tudi veliko socialno stisko družine, ki je do takrat niso poznali, ki se skozi življenje prebijajo le s 380 evri na mesec. Praktično so ostali brez vsega. Poskušali jim bodo pomagati po najboljših močeh.
»Ob koncu dobro izvedene akcije prve pomoči je prav, da se zahvalimo aktivistom RK z Roziko Ojsteršek, vsem, ki so s svojimi prispevki v materialu in denarju vlili vsaj malo optimizma tistim, ki so bili prizadeti ob poplavah novembra leta 2012. Tokratne poplave se sanirajo, rane prav tako, hkrati pa naj ne bo odveč misel na jutri. Prva preventiva je, da se na poplavnem območju ne najdemo. Naslednja pa, da naredimo vse, kar je v lastni in družbeni moči, da do poplav ne pride oziroma da zmanjšamo morebitne posledice,« je ob zaprtju zbirnega centra in ob zaključku osrednjih aktivnosti za pomoč prizadetim krajanom ob novembrskih poplavah povedal Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj, ko se je zahvalil vsem tistim, ki so pomagali. Veliko angažiranja ne samo prizadetih, temveč tudi države in pristojnih, pa bo zahtevala tudi sama sanacija škode.
MG
žati količino mleka, pa tudi Pomurske mlekarne bodo morale poskrbeti za dostopno raven cene, ki bo pomenila konkurenčnost. Direktor Pomurskih mlekarn Dušan Lan-ščak je na zboru dejal, da ima njihova družba likvidnostne težave, tudi zaradi nekaterih nepravilnih odločitev iz preteklostih, ter prisotne nagovoril z besedami: »Vi, proizvajalci mleka, ste ne le naši najzve-stejši partnerji, pač pa tudi najpomembnejši v celotni mlekarski verigi.« Lanščak je kot dolgoročni cilj napovedal predelavo 100 milijonov litrov mleka, ki bi jih v celoti odkupili od pomurskih kmetov.
NŠ
Foto: SM
Slovenija • Kampanja se začenja
Novost: krajinske značilnosti so element vloge
Letošnja kampanja pošiljanja subvencijskih vlog za leto 2013 se začenja danes, v torek, 26. februarja, trajala pa bo do 8. maja oz. do 31. maja, ko se izteče še zamudni rok.
Prlekija • Kmetje nezadovoljni s ceno mleka
Ugodnejši pogoji v Italiji?
Razprava na rednem letnem občnem zboru Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer-Križevci je postregla s številno aktualno problematiko v govedoreji.
torek • 26. februarja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 7
Slovenija • Na odločbe o štipendiranju čakajo tudi več mesecev
Spet štipendija tudi za mladoletne dijake?
Ker je področje štipendij potrebno korenitih sprememb, sta se pojavila dva predloga Zakona o štipendiranju. Enega so pripravili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, drugega pa v Študentski organizaciji Slovenije. V Slovenski demokratski mladini (SDM) pa sedaj predlagajo, da se iz teh dveh predlogov sestavi nov zakon, ki bo v korist šolajoče se mladine in bo vzdržen tudi za državni proračun.
Foto: Črtomir Goznik
SDM predlaga, da se iz dveh predlogov sestavi nov, dober Zakon o štipendiranju.
Potem ko so 1. 1. 2012 z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je opredelil tudi štipendije, mladoletni dijaki izgubili možnost štipendiranja, polnoletni pa otroške dohodke, saj po zakonu ta dva transferja skupaj ni bilo več mogoče prejemati, se je socialni položaj šolajoče se mladine bistveno poslabšal. Čeprav so ob sprejetju tega zakona pisci trdili, da se to v denarnicah dijakov, študentov in njihovih staršev, ne bo poznalo, je realnost povsem drugačna.
Zato so tako dijaki kot študentje že pred letom dni pričeli opozarjati, da je to področje treba na novo opredeliti in Zakon o štipendiranju spremeniti tako, da bo prijaznejši za šolajočo se mladino.
Po dobrem letu dni sta nova predloga Zakona o štipendiranju sedaj na mizi, enega so pripravili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, drugega na Študentski organizaciji Slovenije.
Ker gre za dokaj različna in neusklajena predloga, pa v SDM predlagajo, da se sestavi
predlog zakona, ki bo povzemal dobre strani tako enega kot drugega predloga, bo finančno vzdržen in dober za šolajočo mladino doma in v tujini.
»V Slovenski demokratski mladini spodbujamo spremembe predloga Zakon s strani ŠOS-a, ki gre v smer možnosti kombiniranja oz. prejemanja več štipendij hkrati ter omogoča ponovno podeljevanje štipendij mladoletnim dijakom in tujim študentom. Strinjamo se, da je večmesečno čakanje na odločbe v zvezi s štipendijami prava katastrofa. Hkrati pa pozivamo k premisleku o krčenju pojma 'nadarjenosti', saj menimo, da imamo v Sloveniji tudi že v srednjih šolah športnike, na katere smo lahko ponosni,« pojasnjuje predsednik SDM in poslanec DZ Andrej Čuš.
Tudi predlog Zakona o štipendiranju, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ima po mnenju Čuša in SDM dobre točke, saj med drugim predvideva univerzalno štipendijo v višini 100 evrov za vse posa-
meznike, ki se izobražujejo za deficitarne poklice in ob tem pojasnjuje, da njihov predlog predlaga tudi transparentno urejanje vseh dodatkov k štipendijam ter ureja področje štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije Ad Futura.
To so stvari, ki se Čušu in članom SDM v obeh predlogih zdijo ključne in bi jih bilo treba povezati v nov predlog zakona. Zato pravi, upajo, da bo v toku sprejemanja zakona izpeljanih čim več sestankov med ministrstvom in ŠOS, saj
se bodo le tako sprejele najboljše rešitve, zadovoljive za šolajočo se mladino in državni proračun.
Čuš: »Ta Zakon bi lahko imenovali za kriminalno dejanje ministra Svetlika«
Kot pojasnjuje Čuš, predstavlja Zakon o štipendiranju prvi sistemski zakon s področja štipendiranja, ki ureja državne, Zoisove in kadrovske štipendije. Prvi sistemski zakon o štipendiranju je sicer bil sprejet leta 2007, a že po nekaj mesecih izvajanja se je pokazalo, da je bilo dodeljenih
manj državnih štipendij, kot je bilo načrtovano. »Zato je bilo že v letu 2009 s spremembo nekaterih členov odpravljenih nekaj pomanjkljivost, kar je privedlo do povečanja števila prejemnikov štipendij v višini 6000 prejemnikov,« pojasnjuje Čuš.
Je pa štipendije s 1. 1. 2012 opredelil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). To pa je dijakom in študentom prineslo bistveno več slabosti kot koristi. Med drugim je bila ukinjena pravica do državne štipendije za mladoletne dijake in tuje študente.
»Pri sprejemanju omenjenega Zakona je bivši minister Ivan Svetlik zavajal javnost, češ da bodo otroški dodatki nadomestili izgubo štipendije mladoletnim, a je praksa pokazala, da to ne bo držalo. Višji otroški dodatek ni v nobenem primeru niti približno nadomestil izgubljene štipendije. ZUPJS je odvzel tako štipendijo 10.823 mladoletnim dijakom in 195 tujim študentom. Ta Zakon bi lahko imenovali za kriminalno dejanje mini-
stra Svetlika,« je strog Čuš, ki pravi, da so zato spremembe nujne.
Ob tem dodaja, bi tudi sam kot bivši športnik pozval k premisleku o krčenju pojma 'nadarjenosti', saj meni, da imamo v Sloveniji tudi že v srednjih šolah športnike, na katere smo lahko ponosni.
»Verjamem, da se vsi prisotni zavedamo težke javnofi-nančne situacije v Republiki Sloveniji. A Vlada RS je kljub tej situaciji na področju mladine izvedla vrsto ukrepov, ki so izboljšali vsakdan šolajoče se mladine, predvsem se je povečal krog upravičencev do subvencionirane prehrane, novela zakona o prevozih v cestnem prometu pa je prav tako pomembna za finančno razbremenitev mladih pri prevozih na kraj izobraževanja,« dodaja poslanec.
Kljub temu pa je prepričan, da je treba področje štipendij urediti, predloga ministrstva in ŠOS povezati in pripraviti novega, skupnega, ki bo ustrezal večini in bo v prvi vrsti v korist mladih.
Dženana Kmetec
Gorišnica • Športniki leta 2012
Naj športnik 2012 je rokometaš Jaka Lozinšek
V občini Gorišnica so tudi letos, že tradicionalno, pripravili prireditev Naj športnik leta, na kateri so razglasili najboljše športnike in športne delavce v različnih kategorijah. Titula najboljšega športnika minulega leta pa je pripadla rokometašu Jaku Lozinšku.
V kategoriji najboljšega športnika sta bila ob Lozinšku, ki je član Rokometnega društva Moškanjci-Gorišnica, nomini-rana še Denis Rus (Judo klub Gorišnica) in Aleksander Oz-mec (Konjeniški klub Borl). Po točkovniku, ki velja v Športni zvezi Gorišnica, je naziv osvojil Jaka, ki je registriran igralec rokometnega kluba že več kot 16 let. Igral je v vseh selekcij ah, zadnja leta pa je nepogrešljiv v članski ekipi. Je izredno delaven, prisoten na vsaj 95 odstotkov treningov, kar pomeni v enem letu okrog 200 treningov. Poleg tega še odigra v sezoni 30-35 tekem. Njegov odnos do športa in soigralcev je lahko v vzor vsem mlajšim igralcem. Zaradi njegovega deleža pri preboju rokometnega društva iz 2. lige v 1. B državno ligo, menimo, da si je zasluži naziv najboljšega športnika občine Gorišnica," je bilo slišati v obrazložitvi, pokal pa sta mu ob čestitkah izročila predsednik ŠZ Gorišnica Dušan Jan-žekovič in podžupan občine Gorišnica Jože Petek.
Sicer pa je bilo na krajši slovesnosti podeljenih še več priznanj. V kategoriji šolskega
športa so jih prejeli Dea Kova-čec (članica rokometne ekipe mlajših deklic), Gašper Vese-njak (aktualni državni prvak in rekorder v metu vorteksa v svoji kategoriji) in rokometna ekipa starejših dečkov (območni prvaki).
V kategoriji perspektivnih mladih športnikov so priznanja prejeli: Tomas Bedrač (rokomet), Rok Veselič (judo), Tomi Golob (ribištvo), Matej Krajnčič (ribištvo), Žan Zamuda Horvat (nogomet) in Aljaž Sok (rokomet).
Priznanje za najzaslužnejša delavca na področju športa v občini sta prejela Anton Prav-dič ml. in Jože Vajda, priznanje za posebne športne dosežke pa mladi padalec Matevž Cestnik ml., član slovenske padalske reprezentance, ki je v svetovnem pokalu „paraski" (združitev alpskega smučanja in padalskih skokov, op. a.) zasedel tretje mesto. Prav tako je lani ponovno osvojil naslov mladinskega državnega prvaka v padalskih skokih, na svetovnem prvenstvu v Dubaju pa je
med hudo konkurenco 1400 padalcev iz 59 držav zasedel 13. mesto. Priznanje za najboljšega trenerja leta 2012 je prejel Sebastijan Oblak, ki je uspel rokometno ekipo ponovno popeljati v 1. B državno roko-
Prejeli smo
Ormoški župan A. Sok v svojem odgovoru na moj poziv, da javno predstavi očitano mi soglasje, ki bi ga naj jaz izdal lastniku parkirišča v Sodincih ali pa se opraviči za lažno izjavo navaja vse mogoče, le o spornem dokumentu ali opravičilu ni ne duha ne sluha. Prizna sicer obstoj dveh soglasij v zvezi z omenjenim parkiriščem, ki jih je izdala ormoška občinska uprava za časa njegovega županovanja. Namesto pogumnega priznanja neresničnega podtikanja in posledičnega opravičila, se poskuša neuspešno izviti iz zadrege ter zavesti javnost s sklicevanjem
metno ligo za moške, kar je bil tudi njegov cilj.
Za naziv najboljše ekipe občine sta se potegovala Judo klub in Rokometno društvo Moškanjci-Gorišnica; ekipa leta pa so postali rokometaši.
na gradbeno dovoljenje iz leta 1993 in se neresno skriti za zaigrano dilemo ali sem v letu 1993 opravljal funkcijo župana ali predsednika izvršnega sveta?
Za osvežitev spomina mu sporočam , da je bila funkcija župana uvedena z uveljavitvijo lokalne samouprave 1. 1. 1995 oziroma z istim dnem kot njegova funkcija takratnega predsednika občinskega sveta. V letu 1993 pa je obstajala družbeno politična skupnost s svojo skupščino katere delegat je bil prav tako tudi A. Sok in izvršnim svetom kot kolektivnim izvršilnim organom ka-
Predsednik ŠZ Janžekovič je ob koncu prireditve poudaril, da so veseli in ponosni, ker je v občini izjemno veliko zelo dobrih športnikov, trenerjev in podmladka.
SiM
terega predsednik pa ni imel nobenih pooblastil v zvezi z upravnimi postopki za katere so bili izključno odgovorni načelniki pristojnih upravnih organov. Zaradi navedenega A. Sok zaman išče alibi za svoje neresnične izjave v gradbenem dovoljenju iz daljnega leta 1993 in ga ne more najti niti v lokacijskem dovoljenju, ki je vsekakor pomembnejši dokument glede na v članku omenjeno problematiko.
Vsekakor bi bilo bolje, da prizna svojo napako in zbere pogum za opravičilo.
Vili Trofenik
Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna (3)
Naziv najboljšega športnika občine Gorišnica za leto 2012 je pripadel rokometašu Jaku Lozinšku, ob njem sta predsednik SZ Dušan Janžekovič in podžupan občine Gorišnica Jože Petek).
Foto: SM
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 26. februarja 2013
Foto: en.wikipedia.org
Bruselj • Evropska komisija sprožila postopek
Slovenija zaradi železniške zakonodaje na Sodišče EU
Evropska komisija bo proti Sloveniji sprožila postopek pred Sodiščem EU, ker je še ni obvestila o nacionalnih ukrepih za prenos direktive o intero-perabilnosti železniškega sistema, čeprav se je rok za prenos iztekel konec decembra 2011. To je sicer že drugi primer napotitve Slovenije na sodišče zaradi železniške zakonodaje.
Komisija bi lahko v skladu z novimi evropskimi pravili, ki so začela veljati po uveljavitvi lizbonske pogodbe, zaradi nepre-nosa evropske zakonodaje zahtevala tudi denarno kazen za Slovenijo, vendar se za ta ukrep ni odločila. Direktiva o inte-roperabilnosti spreminja opis železniških sistemov in določa postopke za njihovo preverjanje. Cilj te zakonodaje je izboljšati konkurenčnost železniškega sektorja. Vzpostavlja regulativni okvir za tehnično uskladitev evropskih železnic ter odpravlja tehnične in upravne ovire, na primer s skupnimi postopki izdaje dovoljenj za začetek obratovanja opreme železnic. Neizvajanje te direktive po navedbah komisije pomeni, da nacionalni organi, imenovani za izvajanje postopkov preverjanja, ne uporabljajo istega pravnega okvira. To pa ovira prost pretok železniških komponent in opreme na trgu EU.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so dejali, da so zaradi implementacije evropske direktive pripravili predlog novele zakona o varnosti v železniškem prometu. Zakonski predlog bo vlada obravnavala prihodnji teden.
Evropska komisija je sicer v mesečnem svežnju postopkov proti članicam EU zaradi kršitev evropske zakonodaje sprejela 151 odločitev, od tega je pripravila 15 obrazloženih mnenj, 13 zadev pa je predložila sodišču. Komisija je kot varuhinja pogodb EU pristojna, da sproži sodni postopek proti članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.
Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije, kar je prvi ali uradni opomin. Članica mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih.
Če komisija z odgovorom ni zadovoljna, ji pošlje drugi opomin ali v bruseljskem žargonu obrazloženo mnenje, s katerim članico pozove, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih. Če država kljub drugemu opominu ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko komisija odloči, da proti njej sproži postopek na sodišču.
Če članice direktiv niti ne prenesejo v svojo zakonodajo v določenem roku, lahko komisija že pri prvi napotitvi na sodišče zahteva, da to članici naloži denarno kazen.
Današnja odločitev za Slovenijo sicer ni prva napotitev na sodišče zaradi železniške zakonodaje. Komisija jo že toži na sodišču zaradi neustreznega izvajanja prvega železniškega svežnja, katerega cilj je odpreti trg konkurenci. Lani decembra je v povezavi s tem primerom generalni pravobranilec ugotovil, da Slovenija krši pravo EU. Njegov predlog sicer ni zavezujoč, vendar praksa kaže, da sodišče v 80 odstotkih presodi v skladu z njegovim mnenjem. (sta)
Bruselj • Evropska komisija je v danes objavljeni zimski napovedi poslabšala napovedi gibanja BDP za tri največja gospodarstva v območju evra. Nemško gospodarstvo naj bi se letos okrepilo za 0,5 odstotka, francosko le za 0,1 odstotka, italijansko pa naj bi se skrčilo za en odstotek. Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo naj bi po lanski 0,7-odstotni rasti letos zabeležila 0,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,3 odstotne točke manj od novembrske napovedi. Prihodnje leto naj bi se rast pospešila na dva odstotka. Pariz • Francosko-nizozemska letalska skupina Air France-KLM je lani zabeležila 1,2 milijarde evrov čiste izgube, kar je še slabši rezultat kot leta 2011, ko je druga največja evropska letalska skupina ustvarila 809 milijonov evrov izgube. Prodaja se je povečala za 5,2 odstotka na 25,6 milijarde evrov, so danes sporočili iz družbe. Izguba iz poslovanja je lani znašala 300 milijonov evrov, leta 2011 pa 353 milijonov evrov. Znižanje izgube iz poslovanje gre predvsem na račun ukinitve 3300 delovnih mest. Velike težave jim je - kot tudi drugim letalskim družbam -povzročalo drago gorivo. Zanj so morali lani odšteti skoraj 900 milijonov evrov več, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zagreb • Hrvaška skupina Atlantic Grupa je lani ustvarila 55,2 milijona kun (7,3 milijona evrov) čistega dobička, kar je 18,5 odstotka več kot predlani. Prihodki so se povečali za 4,8 odstotka na pet milijard kun, so ob objavi nekonsolidiranih rezultatov za lani sporočili iz družbe. Lani so uspešno izvedli drugo fazo integracije Droge Kolinske v skupino. »Z rezultati smo zelo zadovoljni,« je povedal prvi mož skupine Emil Tedeschi. Atlantic Grupa je po njegovih besedah izpolnila načrte pri organski rasti prihodkov in izboljšanje dobičkonosnosti. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se je lani zvišal za 14,9 odstotka na 575,7 milijona kun, neto dobiček po manjšinskih interesih pa je bil s 55,2 milijona kun višji za 18,5 odstotka.
New York • Ameriška zavarovalnica AIG je v svojem zadnjem poslovnem četrtletju pridelala štiri milijarde dolarjev izgube, vendar le zaradi stroškov v zvezi s prodajo enote za posojanje letal. Dobiček iz poslovanja AIG pa je znašal 290 milijonov dolarjev. AIG je v četrtek objavila prvo poslovno poročilo, odkar več ni v lasti države. Zvezna vlada, ki je leta 2008 zavarovalnici pomagala s 182 milijardami dolarjev, je namreč decembra lani dokončno prodala vse deleže. Izguba AIG je v zadnjem četrtletju lanskega leta znašala štiri milijarde dolarjev oz. 2,68 dolarja na delnico. V enakem četrtletju pred letom dni je beležila 21,5 milijarde dolarjev dobička, vendar je bil tako visok zaradi 19,2 milijarde dolarjev nižjih davkov. Chicago • Ameriška letalska družba United Airlines se je odločila, da svojih boeingov 787 ne bo pošiljala v zrak najmanj do junija. Prav tako je preložila odprtje nove proge od Denverja do Tokia na Japonskem, na kateri bi leteli novi »dreamlinerji«, ki se soočajo s tehničnimi težavami. Preiskovalci v ZDA in drugje po svetu še vedno skušajo ugotoviti, kaj je bil točen vzrok požara v akumulatorju in zasilnega pristanka letal v Bostonu in na Japonskem. Letalske družbe na svetu so od 16. januarja naprej prizemljile vseh 50 boeingov 787 v njihovi lasti. Madrid • Španska letalska družba Iberia in njeni zaposleni bodo spor zaradi odpuščanja in plač, ki je vodil v serijo stavk, poskušali razrešiti z mediacijo, je napovedala španska ministrica za infrastrukturo Ana Pastor. Kot mediator bo deloval profesor prava Gregorio Tudela, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sindikati pri Iberii protestirajo zaradi načrtov, da bodo v družbi, ki se je leta 2011 združila z britansko British Airways, ukinili 3800 delovnih mest. Danes poteka četrti dan skupno petdnevne stavke, zaradi katere je bilo odpovedanih okoli 280 poletov. V marcu sta sicer napovedani še dve seriji petdnevnih stavk. (sta)
Moskva • Hitra sanacija
V Rusiji popravili polovico škode zaradi padca meteorita
Foto: worldchrunch.com
Teden dni po padcu meteorita v osrednji Rusiji so v milijonskem mestu Če-ljabinsk pri Uralu odstranili in popravili že polovico škode. Samo v zadnjem dnevu je bilo odstranjenih 28 ton razbitega stekla, je danes povedal viceguver-ner Viktor Murog.
Silovit udarni val ob padcu
meteorita pred tednom dni je povzročil škodo na približno 7500 poslopjih. Pri tem je bilo ranjenih približno 1500 ljudi, večinoma zaradi razbitega stekla.
Medtem pa je ruski minister za civilno zaščito Vladimir Pučkov zatrdil, da padca meteorita ni bilo mogoče preprečiti, saj za to še ni razvita ustrezna tehnologija. »Menili smo, da bo človeštvo s čim takšnim soočeno šele čez nekaj tisoč let, vendar se je zgodilo drugače,« je dejal Pučkov.
Ruski znanstvenik Aleksander Devjatkin pa je predlagal mednarodni nadzorni sistem, ki bi ga sestavljalo najmanj 12 observatorijev po vsem svetu. S tovrstnim sistemom bi bile možnosti, da se pravočasno odkrije Zemlji nevarna nebesna telesa, veliko večje, je poudaril Devjatkin.
Ruski premier Dmitrij Med-vedjev je padec meteorita označil za »nauk za arogantno človeštvo« in dodal, da se mora zdaj izboljšati mednarodno sodelovanje na tem področju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (sta)
Bruselj • Evropski komisar Olli Rehn:
Za Slovenijo cilj glede primanjkljaja nedosegljiv, nadaljnje reforme nujne
Znižanje javnofinanč-nega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v letošnjem letu je za Slovenijo na tej točki nedosegljiv cilj, je danes v Bruslju ocenil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Poudaril je tudi, da obstaja »nujna potreba po nadaljnjih globokih strukturnih reformah«.
Cilj za znižanje primanjkljaja v letu 2013, ki ga je EU Sloveniji določila kot rok ob sprožitvi postopka zaradi prekomernega primanjkljaja, je po Rehnovih besedah za Slovenijo »na tej točki realistično nedosegljiv«, predvsem zato, ker ukrepanje v podporo bančnemu sektorju zelo bremeni javne finance. Evropska komisija bo sicer razmere v Sloveniji v prihodnjih mesecih še podrobneje analizirala, a že sedaj je mogoče reči, da so »nujne nadaljnje globoke strukturne reforme«, sploh za spodbujanje investicij, ki se bodo po napovedih v tem in prihodnjem letu še krčile, je poudaril komisar. »Podaljševanje čiščenja bančnih bilanc podaljšuje šibkost gospodarstva, recesija bremeni javne finance in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji,« je še dejal Rehn v povezavi s Slovenijo.
V postopku zaradi prekomernega primanjkljaja je trenutno 20 od 27 članic unije. Leto 2013 je na primer rok za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP tudi za Francijo, ki naj tega cilja prav tako ne bi dosegla, zato se sedaj na veliko ugiba o tem, ali bo Bruselj spet pogledal skozi prste, kot je že v preteklosti v primeru Grčije, Španije in Portugalske. Rehn danes ni želel govoriti o tem, češ da bo o sankcijah govora spomladi. »Sankcije -to bo glasba za spomladanski čas,« je dejal. (sta)
Zagreb • V 13 letih našli 28 turpel
V morju pri Dubrovniku se vrstijo neidentificirana trupla
Foto: gulettrader.com
Potem ko so prejšnjo soboto v morju pri Dubrovniku našli truplo neznanega moškega, so na Hrvaškem ugotovili, da so v morju južne Dalmacije od leta 2000 našli skupaj
28 trupel. Le tri so doslej identificirali, danes poroča Slobodna Dalmacija. Največ trupel, pet, so v morju nedaleč od Dubrovnika našli leta 2008.
Leta 2000 so v morju pri otočku Obljak nedaleč od Korčule našli prvega mrtveca, zatem pa so se vsako leto, praviloma proti koncu zime, vrstila trupla, ki so jih našli pri Elafitskih otokih zahodno od Dubrovnika - Šipanu, Lopudu in Koločepu - ali ob obalah otokov Mljet in Lastovo ter polotoka Pelješac.
Dubrovniško-neretvanska policijska uprava je na svoji spletni strani nazadnje sporočila, da so prejšnjo soboto v morju pri otočku Trstenik nedaleč otoka Korčule našli truplo neznanega moškega.
Tako kot v večini podobnih primerov tudi v najnovejšem patologi niso odkrili sledi nasilne smrti, je bilo na truplu videti spremembe, ki so značilne za dolgotrajno nahajanje v morju. Splitski časnik poroča, da je bila večina trupel, ki so jih našli v preteklih letih, v morju med 40 in 50 dni.
Na jugu Dalmacije so v povprečju našli dve trupli letno, praviloma potem, ko je več dni pihal močan južni veter. Zato strokovnjaki domnevajo, da gre večinoma za albanske državljane, ki so končali v morju med tihotapljenjem ljudi in mamil proti Italiji, še navaja časnik.
Doslej so uspeli ugotovili identiteto treh oseb. Med njimi je najbolj znana avstralska turistka, 21-letna Britt Laph-torne, ki so jo našli v morju pri Dubrovniku septembra 2008. Pogrešali so jo 18 dni, hrvaška policija pa še išče njenega morilca. Pri ostalih dveh truplih, ki so ju uspeli identificirati, je šlo za turista iz Nemčije in ribiča iz Albanije.
Splitska policija medtem še preiskuje primer razkosanega trupla starejšega še neidenti-ficiranega moškega. Dele njegovega telesa so namreč oktobra in novembra lani odkrili na plaži Žnjan in v mestnem pristanišču Zenta. (sta)
Rim • Volitve v teku
V Italiji poleg novega premiera tudi nov predsednik države
Foto: romanoprodi.it
Italijani bodo letos poleg novega parlamenta in vlade dobili tudi novega predsednika republike. Predsedniku Giorgiu Na-politanu se namreč 15. maja izteče sedemletni mandat in Napolitano se, kot zatrjuje, za nov mandat ne namerava potegovati. Nov parlament, ki se bo konstituiral 15. marca, bo o novem predsedniku republike predvidoma odločal 15. aprila.
Med kandidati za novega predsednika republike za zdaj najbolj resno omenjajo nekdanjega italijanskega premiera in nekdanjega predsednika Evropske komisije Romana Prodija, ki se je v zadnjih letih umaknil iz javnosti in politike, kot kandidata pa ga je predstavila Demokratska stranka.
Dolgoletni italijanski premier Silvio Berlusconi je doslej kot možnega kandidata omenjal Giannia Letto, novinarja z izkušnjami vse od italijanske tiskovne agencije Ansa do Berlusconijeve televizije in politika, ki je igral pomembne vloge v vseh Berlusconijevih vladah. Berlusconi je Letto že predlagal za predsednika republike leta 2006, vendar je izgubil proti Napolitanu. Letta sicer nikoli ni postal član katere od desnosredinskih strank.
Berlusconi je kot kandidata predlagal tudi aktualnega predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Dra-ghija, ki pa mu je že odvrnil, da se mu mandat v ECB izteče šele leta 2019.
Odhajajoči tehnični premier Mario Monti je nedavno dejal, da bi želel videti še en mandat Napolitana, podpira pa tudi idejo o ženski kandidatki, ki je po poročanju italijanskih medijev blizu tudi Napolitanu. Od imen je omenil Emmo Bonino, trenutno senatorko iz vrst Italijanskih radikalcev, ki se že vso svojo politično kariero bori za človekove pravice.
V gibanju Pet zvezd, ki bi utegnilo v parlamentu osvojiti med 15 in 18 odstotkov mandatov, so kot svojega kandidata predstavili Daria Foa, ki je leta 1997 dobil Nobelovo nagrado za književnost.
Predsednika republike volijo poslanska zbornica, senat in predstavniki regij na tajnem glasovanju. V prvih treh krogih glasovanja je za zmago potrebna dvotretjinska večina, v vseh nadaljnjih pa absolutna večina. Mandat italijanskega predsednika traja sedem let, ponovna izvolitev pa ni omejena. (sta)
torek • 26. februarja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Majšperk • Svetniki kritični zaradi slabega izvajanja zimske službe
Za plačilo položnic brez provizij predlagali uvedbo občinske blagajne
Svet občine Majšperk je prejšnji teden sprejel tri pomembne pravilnike, med drugim so potrdili letošnja programa kulture in športa ter se dogovorili o praznovanju letošnjega 17. občinskega praznika; kritični so bili zaradi slabega izvajanja zimske službe, za plačilo položnic brez provizij pa so predlagali uvedbo občinske blagajne.
Na 21. redni seji občinskega sveta so minuli četrtek, 21. februarja, majšperški svetniki uvodoma prisluhnili Aleksandri Pivec, direktorici ptujskega ZRS Bistra, ki jim je predstavila dosedanje delovanje, prireditve, promocijski material in dosežke regionalne destinacijske organizacije. V njej je trenutno povezanih že več kot 50 partnerjev, ki so združili moči, da bi v tej regiji čim bolj učinkovito predstavili in tržili turistične danosti in produkte. V dveh letih, odkar RDO obstaja, je po besedah Pivčeve napredek na tem področju očiten, saj so prepoznavni v širšem okolju, poleg promocijskega materiala in lastnih spletnih strani, ki so promocijsko-prodajnega značaja, pa so prejšnji mesec odprli tudi prodajno mesto v hotelu Primus. V letu 2012 so bili napori RDO usmerjeni predvsem v vzpostavljanje in odpiranje prodajnih poti ter oglaševanje pa tudi v gradnjo partnerstva in krepitev zaupanja z gospodarstvom, s civilnim sektorjem, turističnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi društvi. Okrepili so aktivnosti na področju odpiranja prodajnih in promocijskih poti na tujih trgih ter se tako pričeli intenzivno povezovati s partnerji v Italiji, na Hrvaškem in v Avstriji. Ponudbo so pripravili za ciljne trge ter izhajali iz izhodišča inovativne, doživljajske ponudbe za ciljne skupine gostov. V ta namen so tekle tudi promocijske aktivnosti, ki so bile v preteklem obdobju izvajane, pričela pa so se tudi intenzivnejša sodelovanja s partnerskimi mesti ter turističnimi centri v bližnji okolici, katerim ponujamo storitve destinacije kot dodatno ponudbo za njihove goste.
Sicer pa so na omenjeni seji z nekaterimi popravki in dopolnitvami sprejeli predlog pravilnika o uporabi dvoran v lasti občine Majšperk. Kot je pojasnil predsednik odbora za gospodarstvo Zlatko Žnidar,
velja pravilnik za vse dvorane na območju občine, pri čemer so se držali osnovnega pravila, da so za domača društva najemnine za polovico nižje, najvišje so najemnine za komercialne prireditve, cenik pa bo pričel veljati šele 1. aprila. Z manjšim popravkom 19. člena so sprejeli tudi pravilnik o oddaji zemljišč v lasti občine Markovci v najem ali zakup, saj do sedaj še niso imeli nobenega akta, ki bi urejal oddajo nezazidanih stavbnih zemljišč v najem ali kmetijskih zemljišč v zakup. V smislu gospodarnosti pa je sestavni del tega odloka tudi cenik za najem ali zakup občinskih zemljišč. Na predlog odbora za infrastrukturo so zaradi uskladitve z zakonodajo in dejanskimi razmerami potrdili tudi spremembe pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v lasti Občine Majšperk v najem. V prvi obravnavi so soglašali tudi s spremembami odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, ker je tudi občina Majšperk soustanovitelj tega zavoda, pa so soglašali tudi s predlogom, da se za direktorico Lekarn ponovno imenuje Darja Potočnik Benčič, in sicer za mandatno obdobje pet let.
Po krajšem pojasnilu županje Darinke Fakin, da
delitev sredstev temelji na dosedanjem, že uveljavljenem principu, so sprejeli letni program športa v občini Majšperk za leto 2013, s katerim občina zagotavlja, da bo za programe športa letos namenila 23.000 evrov. V višini 1000 evrov pa bodo sofinancirali tudi materialne stroške za prostore društev, točkovanje pa poteka v skladu z Merili za vrednotenje športnih programov v občini Majšperk. Brez pripomb pa so potrdili tudi letni program kulture v občini Majšperk za letošnje leto, s katerim Občina zagotavlja nekaj čez 19.000 evrov za ljubiteljsko kulturo, največ, okoli 35.000 evrov, naj bi namenili za knjižnično
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: M. Ozmec
Majšperški svetniki so bili tokrat kritični zaradi slabega izvajanja zimske službe, za plačilo položnic brez provizij pa so predlagali uvedbo občinske blagajne.
Pa brez zamere
dejavnost, okoli 3.600 evrov za nabavo opreme na podlagi razpisa, okoli 2100 evrov pa za javni sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi služnostne pravice v javnem interesu na območju Doklec, pri čemer smo slišali, da gre za izgradnjo Telekomovega elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture na nepremičnini. Zaradi prilagoditve zakonodaji, oziroma zahtevam za vpis v zemljiško knjigo, pa so potrdili še nekaj predlogov o grajenem javnem dobru na območju občine Majšperk. Nepremičnine, za katere se predlaga ureditev statusa grajenega javnega dobra, v naravi predstavljajo dele javnih cest, dele javnih poti in zapuščene odseke poti, ki pa niso kategorizirane z odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini, zemljišča pa so v zemljiški knjigi opredeljena kot javno dobro. S predlaganim sklepom pa so uredili lastništvo Občine Majšperk z zaznambo javnega dobra.
Poleg tega pa so na četrtkovi seji potrdili tudi sklep o pripravah na praznovanje letos že 17. občinskega praznika, v okviru katerega se bodo prireditve vrstile od 23. avgusta naprej, osrednja slovesnost z zaključno prireditvijo pa bo nato 14. septembra. V ta namen so imenovali tudi poseben sedemčlanski pripravljalni odbor, ki mu predseduje županja Darinka Fakin. Na prošnjo krajevne splošne zdravnice dr. Lilijane Jovano-vič pa so s sklepom prenesli koncesijo za opravljanje zdravniške dejavnosti na njeno podjetje Lilimed, d. o. o.
Med pobudami in vprašanji
je bil Vekoslav Širec kritičen zaradi slabo opravljene zimske službe, predvsem v hribovitem območju občine, saj so bili nekateri odseki cest zaradi obilnih snežnih padavin nekaj časa dobesedno odrezani od sveta. Pri tem so se mu pridružili tudi nekateri drugi svetniki, županja pa je pojasnila, da so pri izvajanju zimske službe v odročnih krajih žal odvisni le od domačih pogodbenih izvajalcev in njihove strojne opreme. Janez Vedlin pa je dal pobudo, da bi podobno, kot to opravljajo v nekaterih drugih občinah, tudi v občini Majšperk uvedli možnost, da bi lahko občani plačevali del položnic na občinski blagajni, in to brez provizije. Na predlog županje Darinke Fakin so potrdili tudi predlog o širitvi območja stavbnih zemljišč za kmetijska zemljišča na območju občine Majšperk. Kot smo slišali, gre za okoli 3100 kvadratnih metrov zemljišč, vsa pa so na območju k. o. Lešje Majšperk. Na predlog županje pa so z večino glasov sprejeli tudi sklep, da bo tudi občina Majšperk pristopila k podpisu pisma o nameri, s katerim naj bi skupaj s sosednjima občinama Makole in Poljčane zagotovili pogoje za razvoj in trženje izdelkov domače obrti in dopolnilnih dejavnosti. Cilj tega projekta je, da naj bi na tem področju razvojno povezali vse občine v dolini reke Dra-vinje, od Slovenskih Konjic do občine Videm. Sicer pa se občina Majšperk s podpisom pisma o nameri zavezuje tudi, da bo zagotovila svoj finančni prispevek za delovanje projekta, ki znaša 1 evro na prebivalca, to pa pomeni za občino Majšperk okoli 4200 evrov.
M. Ozmec
Kura
Prijeten zapis o deja vu osnovne šole
Zadnjič sem se počutil kot osnovnošolec. Pa ne kot tile moderni osnovnošolci, ampak kot osnovnošolec iz moje mladosti, ko smo bili še priča zadnjim izdihljajem pionirskega ter mladinskega duha, kakopak tudi rajnke države. Tole moje počutje kljub temu, da sem se ovedel tudi teh spominov, ni izviralo iz kakšne izkušnje ali dogodkov, povezanih s pionirskimi in mladinski ceremonijami, ampak iz povsem navadnega in vsakodnevnega pripetljaja, ki se pa sicer resda ne zgodi vsak dan; a to mu še ne jemlje značaja vsako-dnevnosti.
Namreč, doma imam eno kuro. Pa ne tako navadno kuro, ki bi nesla jajca, kokodakala in krempljala po gnoju, kompostu ali, kot se to danes moderno reče, bioloških odpadkih. Ne, moja kura ne počne ničesar od omenjenega. Zato ima tudi zelo dober in prepričljiv razlog - je namreč iz gline. Glinenih kur, še posebej takih z gumijastim čepom na spodnjem delu trebuha, namreč ne vidite prav pogosto, da bi po kurje dirjale naokoli, mar ne? Tudi kaj prida kokodakajo take glinene kure ne. Tako tudi moja kura samo nemo čemi tam na kuhinjskem pultu in s poudarjeno izbuljenimi očmi gleda v svet. S tistimi drugimi, živimi kurami, ima moja skupno le to, da jo, tako kot to počnemo z onimi drugimi, pitam. A ne z navadno kurjo hrano. Nak. Tale kokoška namreč nima samo gumijastega čepa na spodnji strani trebuha, ampak ima tudi podolgovato odprtino na hrbtu, ki je ravno dovolj široka in dolga, da vanjo lahko brez velike muke spustiš tudi kovanec za dva evra. Točno - namesto glinenega pujsa ima jaz doma šparovček, ki je kura.
V ta kurji šparovček tako mečem drobiž, ki ostane v denarnici, največkrat kar cente, redko tudi evre (konec koncev nisem tako premožen). A tudi centov se slej ko prej nekaj nabere in tako je bila prejšnji teden tudi moja kura nabito polna, da ni šel noter niti en cent več. Pa sem jo odrešil muk in ji skozi čep na spodnji strani spustil drobovino v dve plastični vrečki (nekaj teže je pa vseeno bilo, tako da bi se ena lahko kaj hitro strgala) ter vse skupaj odnesel na banko in vrgel v mašino, narejeno prav za štetje tovrstne prašičje in kurje drobovine, in ki ji pač moramo zaupati, da b svoje delo opravila profesionalno in korektno. Profesionalno in korektno sem se potem, ko je le-ta odklenketala svoje delo, s pridobljenim izpiskom odpravil k bančnemu okencu ter tistih slabih petintrideset evrov položil na račun. Minus provizija v znesku enega evra, ki jo je pobrala banka, seveda.
In tako sem se tistega dne po dolgem času počutil kot da bi spet bil v osnovni šoli ter prinašal tiste fičnike za sladoled ali dobro spričevalo v šolsko hranilnico (mislim, da se je celo imenovala Pionirska hranilnica, nisem pa povsem prepričan). Nostalgičen, a dober in prijeten občutek je to bil.
Kar se pa kure tiče, pa mislim, da mi je prav hvaležna, da ni več tako naphana. Čeprav sem jo, kakopak, spet začel pitati. Pa saj zato je tam, mar ne?
Gregor Alič
Te domače viže z Natalijo Škrlec. Vsako nedeljo po 12. uri, ponovitev v četrtek ob 19.30.
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 26. februarja 2013
Ptuj • Arsana med prejemniki oljenke
»Mestu smo vrnili, kar mu pripada!«
Med prejemniki oljenk, ki jih za posebne dosežke podeljuje Mestna občina Ptuj, se je zapisalo tudi društvo Arsana. Kljub temu da gre za mlado društvo, ustanovljeno leta 2006, je to doseglo izjemno veliko uspehov in v mesto preko različnih koncertov in festivalov pripeljalo več deset tisoč obiskovalcev in množico uveljavljenih glasbenikov z vseh koncev sveta.
Foto: arhiv Arsane
Arsana vsako leto ponudi množico projektov, koncertov, delavnic ...
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kaj pa alternativa, torej civilna družba, protestniki in večina državljanov?
Naš politični prostor in mediji so polni strankarskega iskanja izhoda iz politične in krize nasploh. Do potankosti naj bi vedeli, kdo je komu kaj rekel, koga predčasno imenoval za mandatarja, zakaj eni ne želijo oditi in vztrajajo, eni bi in ne bi, pa o predčasnih volitvah, skratka, popolna strankokracija. V vsakem primeru gre za strankarske interese, ki jih želijo zaviti v nacionalne, oziroma dobrobiti državljanov. Takojšnje predčasne volitve želijo tisti, ki jim ankete kažejo najbolje, drugo vlado tisti, ki jim ne kaže dobro, vsi pa bi radi zaobšli zahteve protestnikov in predvsem želje državljank in državljanov po korenitih spremembah. Torej spremembe z nami, ker brez nas ni nič! Naj torej slabih deset odstotkov prebivalcev Slovenije, ki so člani strank, še naprej obvladuje vse in odloča o vsem? Iz te baze, ki se po osamosvojitvi ni izkazala, zlasti pa ne v času krize, se kadruje za vse pomembne in pomembnejše funkcije in mesta v državi! Najodgovornejši za vse pa so seveda poslanci in vodilni politiki. Zato so zahteve ljudi po odhodu te politike in politikov upravičene in zaslužijo izvedbo, ne samo podporo pri merjenju javnega mnenja. In pri izvedbi se še kako zatika in se še bo! Mediji smo polni uradnih ali uveljavljenih strank, zlasti parlamentarnih, ki dobivajo proračunski denar in imajo vso potrebno podporo za delovanje, logistiko torej. In medijsko podporo seveda. Kaj pa vstajniki in druga civilna družba? Malo ali nič. Pri protestih je najpomembnejši podatek za medije število udeležencev in če so mirni. Ob tem pa še nekaj zapisov s transparentov. Torej zmanjševanje pomena in vpliva, kar je pri tem glavni interes strank na oblasti ali v opoziciji, ki se seveda ne bodo pustile kar tako. In mediji jim pri tem pomagamo, žal. Če smo tudi v medijih za spremembe, ki so nujne in zelo potrebne, če želimo boljšo družbo, uspešnejšo državo in njene prebivalce, večjo pripadnost narodu in državi, več pravega domoljubja, potem moramo zahteve ljudi podpreti. In to brez pogojevanja o formalnih oblikah dela vstajni-kov, protestnikov, civilne družbe ali kakorkoli že se imenujejo ali jih imenujemo. Sedaj pa te podpore, razen izjem, kot so Studio City, Mladina in občasno dnevniki, nimajo. Prej nasprotno. In kakšne možnosti imajo potem na volitvah? Takšne kot do sedaj tisti, ki niso kandidirali na strankarskih listah. Majhne ali pa nobenih. Ali to hočemo? Stranke in nekateri njihovi mediji zagotovo. Zato pa novo in novi ljudje ne morejo na vidne vloge in oblast.
In o domoljubju. Največje je tisto, ki ga ljudje čutimo do domovine. To ne more biti naučeno, zapovedano, predstavljeno, zaigrano. Ljudje na protestih in njihovi podporniki so neprimerno večji domoljubi od tistih, ki o tem na veliko govorijo, v praksi pa so daleč od tega. Ljudje na protestih želijo domovino, v kateri bo lepo živeti in za katero se bodo borili, z delom ali drugače. Zato politiki in politikanti, ne ovirajte jih na tej poti!
Ptuj • Kaj imajo skupnega knjige in vino?
Huda pokušnja!
Z novim letom se je po nekajmesečnem premoru dogajanje v Domu kulture Muzikafe ponovno razživelo. Najprej so izpeljali nekaj odmevnih koncertov in organizirali pustni ples, tokrat pa vabijo na avtorske večere v družbi izbranih knjig in vin.
»Oljenka nam pomeni lokalno potrditev našega dela in vložka v mesto ter ljudi, ki v njem živijo. Ne glede na to, da je naša organizacija pridobila mednarodno prepoznavnost, je domača pohvala včasih vredna celo več. Ptuj je sedež in baza našega delovanja in od tukaj rastejo vsi projekti, ki se potem pojavljajo drugod po Sloveniji in svetu. Zato to priznanje razumemo kot spodbudo za naprej,« o občutkih po prejetju oljenke pravi Mladen Delin, predsednik društva Ar-sana.
Ustanovitev društva, katerega idejni vodja in predsednik vse od samih začetkov do danes je ravno Delin, je bila zanj edina možnost, da ostane in ustvarja na Ptuju, saj kot pravi, sicer profesionalni glasbenik v tako majhnem kraju nima kaj iskati. »Še posebej, če do-živiš izkušnjo študija v velikih večmilijonskih mestih, kjer je pretok umetnosti in multi-kulturnosti del vsakdanjika. Iz tega istega razloga se tudi vedno več mladih odloča za tujino, saj je Slovenija pravzaprav ena majhna vasica,« pojasnjuje Delin, a ob tem dodaja, da ima Ptuj zgodovinsko vrednost in mistično moč, ki jo prestolnice velikokrat ne premorejo.
Arsana je tako nastala iz osebnih ambicij Delina, ki se je povezal s somišljeniki, ter kulturniških potreb mesta. Skozi svoje projekte namreč lepoto in moč umetnosti delijo s ptujsko publiko, pa tudi privrženci z vseh koncev države, vedno pogosteje tudi iz tujine.
Ob ustanovitvi je bilo v Ar-sani dejavnih 10 članov, v letu dni so to številko podvojili, nato pa so, pravijo, nehali šteti. Imajo veliko simpatizerjev in ljubiteljev, ki jih na njihovi poti podpirajo in jim pomagajo. Kot poudarja vodja Arsane, so njihova vrata vedno odprta za vsakršne ideje, predloge in pobude od ljudi različnih profilov, ne samo umetnikov. Upajo, da bodo nekega dne postali velika organizacija, ki promo-vira glasbeno umetnost, s tem pa tudi naše mesto.
Za zdaj so na zelo dobri poti, kar potrjuje tudi oljenka. Organizirajo koncerte znotraj letnega abonmaja in poletnega festivala, nudijo neformalno glasbeno izobraževanje za vse generacije, za ljudi s težavami v duševnem zdravju izvajajo glasbene terapije, ustvarjajo lastne avtorske produkcije (TANGO STORY, VOX ARSANA, KURENTOVA SVATBA, ŽIVALSKI KARNEVAL ...), vsako leto organizirajo mednarodno poletno glasbeno akademijo .
Na vprašanje, kako jim uspeva organizirati toliko dogodkov in ali je bilo težko doseči tak uspeh v tako kratkem času delovanja, Delin odgovarja: »Že v začetku smo projekte poimenovali Eksplozija umetnosti. Če želiš v današnjih časih izstopiti in preživeti, moraš biti nekaj posebnega. Ptuj ima neverjetno bogato zgodovino, ki pa je pred našim nastankom imela večletno glasbeno umetniško in splošno ustvarjalno sušo. To vrzel smo morali intenzivno zapolniti in vrniti mestu, kar mu pripada. V le šestih letih smo uspeli ustvariti utrip evropskega stičišča umetnosti. Sam sem veliko časa študiral in se izpopolnjeval v tujini in skušal prenesti nekatere primere dobre prakse in ideje, istočasno pa je naša osnovna usmeritev bila povezovanje z vsemi, ki na kulturnem področju ustvarjajo, tako na Ptuju kot v celotni Sloveniji in Evropi. Zadovoljni in ponosni smo vsekakor, vendar je to posledica vsakodnevnega garanja, intelektualnega in fizičnega vložka, ki daleč presega osemurne delovnike, ki smo jih navajeni v javnih zavodih pri nas v Sloveniji. Od ustanovitve avgusta 2006 do danes obsega naš ustvarjalni opus deset avtorskih projektov, organizacijo 200 koncertov, štirih poletnih festivalov, sedem abonmajskih koncertnih sezon in drugih dogodkov, kjer smo gostili več kot 2000 umetnikov iz celega sveta in privabili okrog 100 000 obiskovalcev«.
Kljub temu da gre za trdo in zahtevno delo, bodo člani društva Arsana vztrajali tudi v prihodnje. Planov imajo veliko. Nameravajo izvajati vse dosedanje projekte, in sicer na visoki umetniški ravni, pripravljajo pa tudi nove avtorske produkcije.
Ostaja tudi organizacija koncertov za mladino in odrasle, želijo pa si, da bi poletni festival postal mednarodna blagovna znamka mesta. »In seveda, da se vse naše delovanje smiselno umesti in dobi ustrezno organizacijsko obliko znotraj neke institucije oz. zavoda, kjer bomo za to, kar počnemo že šest let prostovoljno, odslej tudi plačani,« še izpostavlja Delin.
Letos poleti nameravajo izpeljati že peti mednarodni glasbeni festival ARSANA -ART PTUJ 2013. Potekal bo 10 dni, od 24. 7. do 2.8, ponovno pa se bo na njem zvrstilo veliko koncertov, delavnic, seminarjev, kulinaričnih večerov, pouličnega dogajanja ... Poskrbljeno bo za vse glasbene okuse in generacije. Ker se sredstva za kulturo krčijo, pa bo letošnje dogajanje nekoliko manj pompozno. O tem predsednik društva Arsana pravi: »Ker nam je letos za izvedbo le-tega namenjeno zelo malo sredstev, svetovnih vrhuncev, kot smo jih bili vajeni v preteklih dveh letih, žal ne bo. Smo
Vsako zadnjo sredo v mesecu bosta v Domu kulture Muzikafe na sporedu knjiga in vino. Cikel druženj so poimenovali Huda pokušnja, gostili pa bodo priznane pisatelje in vrhunske vinarje ter s tem združili pesniško in enološko umetnost.
Vsa druženja pa bodo imela skupno točko: ena izbrana knjiga in eno izbrano vino,
se pa odločili, da zato nekoliko bolj podpremo slovenske umetnike in domače projekte, čeprav tujih imen prav tako ne bo manjkalo. Več o samem programu pa v začetku aprila.«
Sicer pa Delin ugotavlja, da je kulturno-umetniškega dogajanja v mestu vedno več in da imamo neverjetno veliko umetnikov, ki ustvarjajo v Sloveniji ali tujini. »Žal je večina profesionalnih glasbenikov moralo iskati svoj kruh drugje, kar je po eni strani logično. Vseeno pa si želim, da bi mesto nudilo čim več možnosti za ustvarjanje vrhunskih produkcij, kot je KURENTOVA SVATBA, TANGO STORY ali podobne zgodbe, ki bi ponesle glas mesta po svetu. Upam, da bo nov kulturno kongresni center skupaj s kadrom ponujal predvsem nove povezovalne priložnosti, ki jih do sedaj nismo imeli. Umetnost, festivali ter drugi kulturni dogodki so namreč vsebine, ki jih mesto za svoj kulturni, turistični in gospodarski razvoj nujno potrebuje,« zaključuje Delin.
Dženana Kmetec
oboje vrhunske kakovosti.
„Cilj cikla večerov bo raz-vneti duha, ga dvigniti v višave in odpeljati v kraje, kamor ne zaide vsak dan. Vsak od povabljenih pisateljskih gostov bo o vinu, o katerem bo ta večer tekla beseda, napisal besedilo. Po dveh letih bodo besedila izšla v skupni knjigi," pojasnjujejo organizatorji dogodkov, ob ptujskem Domu kulture so to
še Zavod TO Ptuj, Študentska založba Ljubljana in Ptujska klet.
Dogajanje na sredinih večerih bo koordiniral Ptujčan, pisatelj, pesnik, učitelj in literarni mentor David Bedrač, ki se bo pogovarjal s pisatelji, medtem ko bo sommelier, vinski publicist Jože Rozman predstavil vinarja Bojana Kobala in vino večera iz Ptujske kleti.
Prvi gost cikla Huda poku-šnja - ta bo na sporedu jutri -bo slovenski pisatelj Vlado Ža-bot, ki bo govoril o svoji zadnji knjigi Sveta poroka.
Prihodnje Hude pokušnje pa bodo 27. marca, 24. aprila in 29. maja.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv
Rokomet
Z odlično predstavo do pomembne zmage
Stran 12
Rokomet
Odpor Cola strt v drugem polčasu
Stran 12
Odbojka
Vodilna ekipa premočna za Ptujčanke
Stran 13
Košarka
V Sevnici pokazali svojo moč
Stran 13
Nino Kouter
»Z Zavrčem se želim izkazati tudi v 1. ligi«
Stran 14
Boks
Od ringovcev zmagal Nejc Nedeljko
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Smučanje • Tina Maze
Veliki globus pod streho
Tina Maze je nesporna kraljica letošnje zimske sezone, njena pot prek Triglava na Mt. Everest pa ni bila tako gladka in premočrtna, kot je videti po vseh letošnjih lovorikah in rekordih. Sredi prejšnjega desetletja je že trkala na vrata svetovnega vrha, na katerega pa je po dveh letih nazadovanja povzpela s svojo ekipo.
Ko je Tina Maze 18. marca 2011 zmagala v slalomu na finalu pokala v švicarskem Len-zerheideju in kot prva Slovenka dosegla skupno tretje mesto v skupnem seštevku, je že dosegla velik podvig. A je tedaj le nadgradila svojo izjemno sezono, v kateri je pred tem v Gar-misch-Partenkirchnu osvojila naslov svetovne veleslalomske prvakinje, srebrna pa je bila tudi v superkombinaciji.
Uspehi so prinesli Mazeje-vi, ki je tudi zelo fotogenična, že leta 2011 zvezdniški status, tudi v tujini. »Ko zmagaš, je pozornost večja, vendar če nisi na vrhu, ljudi ne zanimaš. Sama sem sicer doma na snegu, druge stvari pridejo zraven,« je ta del 'cirkusa' označila Mazejeva. Potem ko je leta 2009 na prireditvi Športnik leta, ko je bila druga, takratni zmagovalki Petri Majdič ob njenem rojstnem dnevu zaigrala na klavir, je svoj glasbeni talent svetovni javnosti predstavila letos. Na velikem odru v okviru zaključne prireditve SP v Schladmingu je nastopila z nekaterimi slovenskimi glasbeniki in zapela svojo glasbeno uspešnico My Way is My Decision (Moja pot je moja odločitev), ki jo je posnela poleti, nato pa z zimzeleno rock uspešnico We Are the Champions britanske skupine Queen še dodatno označila svojo športno pot.
Leta 2010 in 2011 je bila najboljša slovenska športnica, prvič med drugim za dve srebrni olimpijski medalji, drugič pa za naslov svetovne veleslalomske prvakinje in srebrno odličje v superkombinaciji. Športnica leta je bila že leta 2005, potem pa je imela nekaj sezon krizo ter se iz nje do še višjih dosežkov izkopala s svojo ekipo.
Pred sedmimi leti je kot dva-indvajsetletnica štirikrat v veleslalomih ugnala vso svetovno elito, zato se je na svetovnem prvenstvu v Bormiu leta 2005 znašla v vlogi velike favoriti-nje, odstopila že na prvi progi in doživela grenko športno in tudi življenjsko izkušnjo. Te je niso zaobšle niti v naslednjih letih.
Potem ko se je z desetim (2005) in 14. mestom (2006) v skupnem seštevku pokala pri-
Foto: Martin Ozmec
Tina Maze je že devet tekem pred koncem svetovnega pokala osvojila veliki kristalni globus.
bližala svetovnim zvezdnicam s prek 500 osvojenimi točkami v tistih zimah, sta sledili leti krepkega nazadovanja, ko ni presegla 300 točk in bila skupno 30. (2006) in 28. (2007). Razmišljala je celo o koncu kariere, ki bi jo končala podobno predčasno kot pred njo že Mateja Svet, druga slovenska zvezdnica alpskega smučanja.
Črnjanka, ki je v začetku maja dopolnila 29 let, se je odločila za samostojno pot in s svojo ekipo, ki jo vodi njen življenjski partner Andrea Mas-si, med drugim osvojila dva naslova svetovne prvakinje in olimpijske podprvakinje. V prejšnji zimi je drugič zapored presegla skupno 1000 osvojenih točk v sezoni, v tej pa lahko ta zbir skoraj podvoji, saj lovi rekordnih 2000 točk.
Skupno zmago v pokalu je že dosegla, manjka pa ji še naslov olimpijske zmagovalke. Lanska predolimpijska tekmovanja v ruskem Sočiju so ji prinesla nekaj dobrih, še nekoliko več pa slabih občutkov. Z drugim mestom na tretjem treningu smuka, ko je zaostala le za Von-novo, je dokazala, da ji olimpijska proga v Sočiju leži. Toda v cilju jo je podrl snemalec in jo na srečo le lažje poškodoval. Dan pozneje je bila na smuku
12. Prihodnja sezona bo olimpijska, o Sočiju pa Mazejeva še ni govorila, saj želi do konca zime še zmagovati in osvajati male kristalne globuse.
Veleslalomskega že ima, priborila pa si ga je že na mariborskem Pohorju, kjer je izjemno vzdušje in veliko število vznesenih navijačev obudilo zlate čase slovenskega alpskega smučanja. V čast Tine Maze so 27. januarja v Mariboru zaigrali slovensko himno, ko je s tedaj sedemnajstimi stopničkami v zimi prvič doslej zmagala v seštevku dvodnevnega tekmovanja za Zlato lisico ter se pridružila Mateji Svet (1988 in 1990) ter Urški Hrovat (1997), ki sta bili doslej edini Slovenki s tem dosežkom.
sta
Nogomet • NK Aluminij
Novinca želita pripomoči k obstanku
V prestopnem roku so pri Aluminiju v svoje vrste privabili tudi Emirja Hodžurdo in Zorana Milutinoviča. Oba
prihajata iz Bosne in Hercegovine, a sta povsem različna igralca: prvi je visoki igralec, ki se najbolje znajde na mestu centralnega branilca, drugi je ofenzivni vezist, nižje rasti, ki mu je bližje napadalna vrsta. Oba že imata izkušnje z igranjem v tujini, saj je Hodžurda igral v Romuniji, Milutinovič pa na Češkem. Zoran bo čez nekaj dni, 1. marca, praznoval 25. rojstni dan, Emir je novembra dopolnil 22 let.
Emir Hodžurda -»otrok« Železničarja
Kakšna je bila tvoja nogometna pot?
Emir Hodžurda: »Nogometno pot sem začel v sarajevskem Željezničarju; tam sem bil celotno obdobje nogometne šole. Ko bi moral prestopiti v člansko vrsto, so me poklicali iz romunskega Otelula Galatija in z 18 leti sem z njimi podpisal štiriletno profesionalno pogodbo. A moram iskreno priznati, da se kot mlad igralec tam nisem dobro znašel. Po letu in pol smo na mojo pobudo prekinili pogodbo, nakar sem odšel nazaj v Bosno. Ker sem zamudil prestopni rok, sem igral v 2. ligi. V sedanjem zimskem prestopnem roku sem prišel na preizkus v Kidričevo in očitno pokazal dovolj za sklenitev pogodbe.«
Kako si se znašel v Kidričevem?
Emir Hodžurda: »Pred dvema letoma sem že bil v Sloveniji, pri velenjskem Rudarju, tako da mi Slovenija ni bila povsem neznana. Zaenkrat je vse lepo: tukaj sem že mesec in pol, soigralci so me odlično sprejeli. Veseli me tudi to, da igram na vseh tekmah.«
Foto: Črtomir Goznik
Emir Hodžurda (prvi z leve) je eden izmed novincev v ekipi Aluminija, ki bo poskušal pomagati pri zagotovitvi obstanka v 1. ligi.
To je za novinca zelo pomembno.
Emir Hodžurda: »Predvsem zaradi pomanjkanja obrambnih igralcev sem se znašel med tistimi, ki stalno igrajo na prijateljskih tekmah. Z Dorijanom Ožvaldom sva prišla na preizkus, oba sva ostala in sedaj skupaj igrava na položaju centralnih branilcev. Zaenkrat je na prijateljskih tekmah zadnja vrsta delovala solidno, trener je zadovoljen s prikazanim, mislim pa, da lahko odigramo še veliko bolje. Pravi pokazatelj pripravljenosti pa bodo prvenstvene tekme, v katerih se bo dejansko videlo, kako ekipa funkcionira. Sam se že zelo veselim začetka spomladanskega dela.«
Z Dorijanom sta skupaj na položaju centralnih branilcev šele mesec dni. Kako sta se ujela?
Emir Hodžurda: »Glede
Nogomet • Prijateljska tekma
ALUMINIJ - ŠMARJE PRI JELŠAH 0:0
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Hod-žura, Ožvald, Medved, Bingo, Blou-dek, Milutinovič, Črnic, Rešek, Kurež. Igrali so še: Lipovac. Žagar, Pečovnik, Jovanovič, Lonzarič, Spahič, Petek, Panikvar. Trener: Bojan Flis.
Kljub obilici novozapadlega snega so se v Kidričevem potrudili in ga odstranili z igrišča z umetno travo, tako da so imeli igralci dobre pogoje za igranje. Pri domačih zaradi lažjih poškodb niso nastopili Marko
Drevenšek, Denis Rešek in Gorazd Zajc, zato pa je v drugem polčasu za Aluminij zaigral Leon Panikvar, ki je blizu prestopa v Aluminij. Nogometaši vodečega moštva v 3. SNL - vzhod so po besedah trenerja Neskiča nastopili v popolni postavi.
Domačini so bolje pričeli in že v 7. minuti imeli priložnost za vodstvo, vendar najprej Mitja Rešek in nato še Kurež nista bila dovolj zbrana, da bi zadela prazno mrežo. Gostje so odgovorili v 20. minuti, ko so domačini pozabili na nekdanjega soigralca Žiga Vraničarja; njegov močan
na ta kratek čas mislim, da funkcionirava super. A to je šele začetek, pred nami pa je veliko izzivov. Jasno je, da imamo še veliko možnosti za napredek v igri. Prihajajo težke tekme, v katerih bova morala z Dorijanom pokazati pravo vrednost. Vsi skupaj imamo osnovni cilj, to je obstanek v ligi. To je ena od želj, druga je povezana s pokalnim tekmovanjem, kjer si želimo v finale. Zakaj pa ne?«
Zoran Milutinovič -bogate češke izkušnje
24-letnik iz Prijedorja (1. marca bo dopolnil 25 let, op. a.) je igralec, ki je doslej večino svoje kariere nastopal na Češkem, zadnja leta je bil član praške Slavije.
strel je končal v prečniku. Do konca polčasa je igra potekala med obema kazenskima prostoroma in ni prinesla spremembe rezultata.
V nadaljevanju so bili domačini boljši in so imeli pobudo, vendar so se gostje branili borbeno in organizirano. Nogometaši Aluminija nikakor niso uspeli prebiti te zgoščene obrambe, čeprav so se precej trudili. Vsekakor pri Aluminiju šepa realizacija, saj enostavno ni napadalca, ki bi lahko kaj storil v gostujočem kazenskem prostoru.
Danilo Klajnšek
Kakšna je bila tvoja dosedanja nogometna pot? Zoran Milutinovič: »Nekaj
let sem preživel na Češkem. Po igranju v Pribramu sem se vrnil v Bosno, v klub Laktaši. Tam sem igral eno leto, nato pa sem odšel v Slavijo Praga, kjer sem bil tri leta in pol. Češka liga je kar močna, veliko se teče, precej je tudi igranja na moč, dvoboji so trdi.«
Kako si se znašel v Aluminiju?
Zoran Milutinovič: »V
Kidričevo sem prišel preko menedžerja iz Ljubljane; tukaj so potrebovali ofenzivnega vezista, kar je moje igralno mesto, in smo se dogovorili. Ko dobim žogo, se rad usmerim proti golu tekmeca. Tukaj sem približno dva tedna, zaenkrat mi je zelo lepo. Doslej sem tukaj odigral tri prijateljske tekme: znašel sem se kar dobro, pravo vrednost pa bodo pokazale prvenstvene tekme. Vsekakor upam, da si bomo z Aluminijem uspeli zagotoviti obstanek.«
Jože Mohorič
Olimpija - Maribor v sredo
Nogometaši Olimpije in Maribora bi morali v soboto odigrati zaostalo srečanje četrtfi-nala Pokala Slovenije, a je bila tekma po slabih 20. minutah prekinjena zaradi močnega sneženja. Srečanje bo odigrano v sredo, 27. 2., ob 18.30.
12 Štajerski
Šport
torek • 26. februarja 2013
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Z odlično predstavo do pomembne zmage
Foto: Črtomir Goznik
Anže Kljajič (Jeruzalem Ormož) je predvsem v drugem polčasu odigral zelo dobro.
1. A SRL (m): Jeruzalem - Izola IP 32:22 (16:9)
JERUZALEM: Žuran (+2), Belec (+16), Mavric 1, Rajšp 1, Bogadl 5, Žmavc, Radujkovic, Čudič 6 (3), Gregorc 5, Hrupič, Topolovec, Ši-šmanovič 4, Kljajič 5, Mesaric 5, Kirič. Trener: Saša Prapotnik
IZOLA IP: Ti. Ponikvar (+4), Kevič (+3), Jurič 1, Jelovčan 3, Dolenc, Gorela, Božič 4 (2), Bubnič, Čosic 4, Koštric, Fidel 4 (2), Smolnik 6, To. Ponikvar, Slobodnik, Kojič.Trener: Borut Hren
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4 (3), Istrabenz Plini Izola 6 (4); IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10 minut, Istrabenz Plini Izola 12; IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Trdnjava Hardek je gostila derbi začelja med Ormožani in Izolčani, kjer so točke štele dvojno. Ekipi sta imeli pred tekmo na svojem računu po 12 točk in štiri točke prednosti pred najbližjim zasledovalcem Sevnico.
Primorci so z dvema zadetkoma krožnega napadalca in bivšega reprezentanta v
1 A SRL (m)
REZULTATI 21. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 32:22 (16:9), Trimo Trebnje - Ci-mos Koper 32:32 (17:17), Gorenje - Krško 36:21 (17:9), Krka - Ribnica Riko hiše 32:25 (18:11), Sevnica - Sviš Pekarna Grosuplje 26:30 (14:15). Srečanje Celje Pivovarna
Laško - Maribor Branik bo				odlgra-	
na v sredo.					
1. GORENJE	21	20	0	1	40
2. CELJE PIVO. LAŠKO 20		17	1	2	35
3. CIMOS KOPER	21	14	3	4	31
4. MARIBOR BRANIK 20		14	2	4	30
5. TRIMO TREBNJE	20	9	3	8	21
6. KRKA	21	8	5	8	21
7. SVIŠ GROSUPLJE	21	8	1	12	17
8. RIBNICA RIKO H.	21	7	2	12	16
9. JERUZ. ORMOŽ	21	6	2	13	14
10. ISTRABENZ PI	20	5	3	12	13
11. SEVNICA	21	4	0	17	8
12. KRŠKO	21	1	1	19	3
DOL TKI Hrastnik -Velika Nedelja Carrera Optyl 34:25 (14:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 4, Majcen 2, Kovačič, Hanželič 4, Bezjak 1, Veselko 1, Bračič 2, Preac, Ivančič 11, Špin-dler, Dogša, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda.
Serija porazov rokometašev Velike Nedelje Carrera Optyl se nadaljuje; s sobotnim v Hrastniku so padli na zadnje mesto prvenstvene razpredelnice.
Gostje so v prvem delu odigrali povsem drugače, kot smo jih bili navajeni gledati v prvih dveh tekmah tega dela prvenstva. Po začetnem vodstvu domačih so vajeti igre prevzeli v svoje roke in vodili vse do 26. minute, ko so domači izenačili na 12:12. V zaključku polčasa so storili dve tehnični napaki in domači so to izkoristili in na odmor odšli z vodstvom 14:12.
Na začetku drugega polčasa sledi mini serija gostov 0:4
mlajših selekcijah Jelovčana povedli z 2:0, ob tem so domačini zapravili sedemmetrovko (Čudič). Slab začetek ni zme-del Ormožanov, ki so z goloma Mesarica in kapetana Čudiča izenačili na 2:2. Po zadnjem izenačenju na tekmi (5:5) v 11. minuti je Jeruzalemu uspel delni izid 6:0 in prevzem vodstva z 11:5. Obramba gostiteljev je bila čvrsta, na golu je posledično briljiral vratar Belec, ki je do odmora zbral izjemnih 13 obramb. Zasedba Jeruzalema kar 8 minut ni prejela zadetka. V napadu so bili pri domačinih nevarni prav vsi igralci in prednost je kmalu narasla že na +8 (16:8). Izolčani so v zadnjih sekundah 1. polčasa zapravili sedemmetrovko preko Čosiča in zamudili priložnost, da na odmor odidejo s šestimi točkami zaostanka.
Gostje so zlo dobro unovčili izključitvi Rajšpa in Žmavca ter se Ormožanom po golih Smolnika, Juriča in Božiča približali na pet golov zaostanka
in vodstvo 14:16. Domačini so vzeli minuto odmora, ki je povsem preobrnila potek tekme. Domači so naredili serijo 6:0 in ponovno prešli v vodstvo za štiri zadetke. V tem obdobju se je igra gostov zelo spremenila in domači so brez težav branili priigrano razliko. V igri varovancev Bojana Munda ni bilo
1. B SRL (m)
REZULTATI 14. KROGA: Grosuplje - Moškanjci Gorišnica 29:20, Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl 34:25, Slovan - Damahaus Cerklje 34:29, Grča Kočevje - Slovenj Gradec 28:27, Šmartno - Mokerc Ig 33:28, Dobova - Škofljica 24:19.
1.	ŠMARTNO 14 12 2 0 26
2.	SLOVAN	14 11 1 2 23
3.	DOL TKI HRASTNIK 14 9 2 3 20
4.	SLOVENJ GRADEC 14 9 1 4 19
5.	DAMAH. CERKLJE 14 8 1 5 17
6.	DOBOVA 14 6 1 7 13
7.	MOKERC IG 14 3 5 8 11
8.	GROSUPLJE 14 4 1 9 9
9.	MOŠKANJCI - GOR. 14 4 0 10 8
10.	ŠKOFLJICA 14 3 2 9 8
11.	GRČA KOČEVJE 14 3 2 9 8
12.	V. NEDELJA C. O. 14 2 2 10 6
(17:12 in 18:13). Za pet točk so gostje zaostajali tudi v 45. minuti (23:18), nato pa je domači ekipi znova uspel delni izid 6:0 za visoko vodstvo v 53. minuti z enajstimi točkami (29:18). Tudi tokrat Ormožani osem minut niso prejeli zadetka. Ekipa Jeruzalema je na koncu lovila zmago s šestimi točkami, ki prinaša prednost, če bi ekipi po rednem delu imeli enako število točk. Izola je namreč v domači dvorani Kraški slavila z rezultatom 30:24. Zaradi tega mladinci in kadeti pri Ormo-žanih tokrat niso dobili večje minutaže od štirih minut, kar pa je bilo dovolj Mavriču, da se je še tretjič v tej sezoni vpisal med strelce na članski tekmi. S podobnimi predstavami v prihodnosti bi si Ormožani morali hitro zagotoviti obstanek v ligi, kar je njihov edini cilj v tem prvenstvu. Trener Saša Prapotnik je svojim varovancem po zmagi nad Izolo privoščil štiri dni počitka.
UK
več moči za igro v obrambi, niti za igro v napadu. Največ težav v obrambi so imeli z navezo Klepej - Lesjak, ki jim je zabila kar 13 zadetkov. V zadnjih minutah so pri gostih zaigrali vsi igralci s klopi, kar so izkušeni domačini izkoristili in si do konca tekme priigrali najvišje vodstvo in tekmo končali z rezultatom 34:25. Nedeljčani bodo morali za napredovanje na lestvici čim prej pričeti zmagovati, saj tudi njihovi neposredni konkurenti (Grča Kočevje) pridno osvajajo točke.
Grosuplje -Moškanjci Gorišnica 29:20 (14:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 4, Zorli 1, M. Be-drač 4, Valenko 1, Arnuš 2, Balas 2, Lozinšek, Kovač, Lukaček, Vincek 2, Anderluh, Preac 1, Firbas 1, T, Bedrač, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so doživeli še tretji zaporedni poraz. Medtem ko sta bila prva
1. A SRL (ž): Krimovke pričakovano brez težav: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 49:18 (21:8)
ŽRK MERCATOR PTUJ: Križan, Pušnik, Mateša 4, Kac 3, Ivančič 1, Borovčak 2, Bolcar, Zorec, Tumpej 4, M. Selinšek 1, B. Selinšek 3. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice v nadaljevanju prvenstva še naprej spremljajo številne težave, saj ima Nikola Bistrovič na voljo iz tekme v tekmo manj rokome-tašic, kar pred nadaljevanjem prvenstva vsekakor ni dobra napoved. Če k temu dodamo še številne težave s treningi, ki so okrnjeni zaradi službenih in študijskih obveznosti, obenem pa Ptujčanke zaradi težav v dvorani Ljudski vrt še nekaj časa ne bodo mogle nastopati v matični dvorani, potem situacija edinega ptujskega kolek-
dva, proti Slovenj Gradcu in Šmartnemu, pričakovana, saj gre za ekipe iz vrha prvenstvene razpredelnice, pa je slednji, proti Grosuplju, zelo boleč, saj gre za ekipo, ki je neposredni konkurent v borbi za obstanek. Srečanje je bilo do sredine prvega polčasa dokaj izenačeno. Domačini so imeli do izida 10:9 le minimalno vodstvo, v zadnjih minutah prvega dela pa so z delnim izidom 4:1 prišli do prednosti štirih zadetkov. Gostje so v tem delu naredili preveč napak v napadu , nezbrano pa so zaigrali tudi v obrambi.
Ta rezultat je kljub vsemu dajal upanje gostujočim igralcem, ki pa žal niso uspeli spremeniti poteka tekme. Pri vodstvu domačinov 19:16 so popustili in se nikakor niso mogli več vrniti v igro. V preveliki želji po zmanjšanju zaostanka so storili preveč tehničnih napak in novemu porazu se ni bilo mogoče izogniti.
Sedaj imajo rokometaši Go-rišnice na voljo dva tedna za počitek in treninge, v katerih bo treba nivo igre dvigniti za kakšno stopnjo višje. Brez tega se bodo težko rešili iz čedalje težjega položaja, v katerega drsijo s porazi.
Danilo Klajnšek
tiva v ekipnih športih v 1. ligi resnično ni rožnata.
V takšnih razmerah so morale mlade Ptujčanke v 18. krogu na gostovanje v Ljubljano, kjer so se pomerile z domačim Krimom. Ta v letošnji sezoni spet spominja na zlate čase, saj imajo dvakratne evropske prvakinje ponovno povsem realne možnosti za preboj v polfinale evropske lige prvakinj. Gostujoča vrsta, za katero je nastopila tudi Mateševa, ki je kljub poškodbi stisnila zobe, je pričela dobro in vse do 15. minute držala korak z domačinkami, ki niso ušle na več kot štiri zadetke. Pri izidu 10:5 pa so varovanke Toneta Tislja naredile serijo 10:1 in praktično odločile srečanje.
Oslabljene gostje, ki so v prestolnico dopotovale brez Moč-nikove in Prapotnikove, ki sta imeli delovne obveznosti, in poškodovane Kolednikove (za nameček se je v 20. minuti poškodovala še Borovčakova), v nadaljevanju pričakovano niso zmogle držati koraka s favori-ziranimi domačinkami, kljub temu pa so pustile soliden vtis, ki je bil neprimerno boljši kot na zadnjem domačem srečanju z Logatcem. Končni izid srečanja je bil 49:18, ob tem pa velja omeniti, da so Krimovke nastopile v zelo močni postavi, s skoraj vsemi najboljšimi.
Col - Drava Ptuj 22:27 (14:13)
RK DRAVA PTUJ: Grm, Bedenik, Bezjak 4, Sabo, Fridrih, Pukšič 4, Požar, Janžekovič 8, Lesjak 3, Ver-denik 2, Maroh 3, Žuran, Reisman
1,	Čeh 2. Trener: Tomi Matjašič
Po suverenem začetku nadaljevanja prvenstva so se rokometaši Drave v 17. krogu podali na težko gostovanje k ekipi Cola. Morda ne tako težko z vidika samega tekmeca, ampak zaradi dolžine poti, ki so jo nedavne obilne snežne padavine še dodatno začinile. Že pot v Ajdovščino, kjer svoje domače tekme igra Col, je bila sila naporna, na Štajersko pa so se Ptujčani zaradi meteža in burje vračali kar slabih šest ur.
Verjetno se je dolga pot gostom poznala tudi na parketu, saj je bila Drava v prvem polčasu neprepoznavna in daleč od tiste, ki si jo želijo navijači. Začetek je bil sicer nadvse spodbuden, saj so modri hitro povedli z 1:3, toda nato je šlo vse navzdol.
2.	SRL - moški
REZULTATI 17. KROGA: Col -
Drava Ptuj 22:27, Nova Gorica - Mi-tol Sežana 29:30, Loka 2012 - Ajdovščina 36:26, Rudar - Črnomelj 33:29, Radeče MIK Celje - Alples Železniki 30:24, Arcont Radgona -
1. LOKA 2012	16	14	1	1	9 2
2. DRAVA PTUJ	16	13	1	2	27
3. RUDAR	16	11	2	3	24
4. RADEČE MIK CELJE 15		11	1	3	23
5. APLES ŽELEZNIKI	16	8	2	6	18
6. BREŽICE	15	7	2	6	16
7. MITOL SEŽANA	16	6	2	8	14
8. ARCONT RADGONA 16		6	1	9	13
9. ČRNOMELJ	15	5	0	10	10
10. AJDOVŠČINA	15	4	1	10	9
11. NOVA GORICA -1	14	4	1	11	8
12. COL	16	3	2	11	8
13. POMURJE	16	2	0	14	4
1 A SRL (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 49:18 (21:8), Zelene doline Žalec - Piran Marina Portorož 36:25 (17:13), Antrum Sežana - Zagorje GEN I 14:48 (6:22), Adria Logatec Transport - Mlinotest Ajdovščina 29:33 (17:19), Celjske mesnine - Esercito 20:22 ( 7:11). Zaostalo srečanje: Antrum Sežana - Krim Mercator 18:52 (9:23). Srečanje Veplas Velenje - Naklo Peko Tržič bo 7. 3.
1. ZAGORJE GEN -1 16	15	0	1	30
2. KRIM MERCATOR 15	14	0	1	28
3. ZELENE D. ŽALEC 16	12	0	4	24
4. KRKA 15	11	0	4	22
5. VEPLAS VELENJE 15	9	1	5	19
6. PIRAN PORTOROŽ 16	8	1	7	17
7. MLIN. AJDOVŠČINA 16	6	0	10	12
8. CELJSKE MESNINE 16	4	1	11	9
9. MER. TENZOR PTUJ 16	4	1	11	9
10. A. T. LOGATEC 17	4	0	13	8
11. NAK PEKO TRŽIČ 14	3	0	11	6
12. ANTRUM SEŽANA 16	0	0	9	0
IZVEN KONKURENCE				
ESERCITO 9	6	0	3	12
V naslednjem krogu se bodo varovanke Nikole Bistroviča v gosteh pomerile z Zagorjanka-mi. Po tem sledijo tekme, na katerih bodo Ptujčanke morale osvojiti kakšno točko, če bodo želele brez posebnih pretresov obstati v ligi. Sedaj je najpomembneje sanirati poškodbe, saj bo v polni postavi ta cilj nedvomno lažje izvedljiv.
tp
Varovanci Tomija Matjašiča so delali osnovnošolske napake in prvi polčas tekme proti Colu mora iti čim prej v pozabo. Domačini so težave gostov izkoristili in v 14. minuti povedli 8:5, njihova najvišja prednost pa je v 20. minuti znašala 11:7. Slabi začetki ali slabša obdobja v igri se Ptujčanom pojavljajo že kar nekaj časa in to kot po pravilu proti »slabšim« tekmecem. Očitno so težave psihološke narave, kar pa je naloga za strokovni štab. Do konca prvega dela so gostje svoje vrste le strnili toliko, da so ob polčasu zaostajali za »le« en zadetek (14:13).
Očitno je moški pogovor v slačilnici Drave med polčasom zalegel, saj je bila igra gostov v nadaljevanju neprimerno boljša, tako da so dravaši vknji-žili dve pomembni točki. Izid 14:14 je bil tudi zadnje izenačenje na srečanju, vse ostalo je bilo nato le še vprašanje razlike. Ptujska obramba je zaigrala tako, kot zna, steklo je tudi v napadu in v 48. minuti je bilo na semaforju 17:24, kar je bila najvišja prednost Drave na srečanju in je pomenila, da je tekma odločena. Gostje so v drugem delu igre prejeli le osem zadetkov, kar mora biti izhodišče pred naslednjimi preizkušnjami. Končni izid je bil 22:27, z osmimi zadetki pa se je v četi Tomija Matjašiča najbolj izkazal Janžekovič.
Naslednjo soboto bodo Ptuj-čani doma gostili ekipo Nove Gorice. Tekma bo v dvorani Center, pričela pa se bo ob 17. uri. Po srečanju s Primorci pa sledi trenutek resnice, saj se bodo modri po tednu dni premora v seriji pomerili z Loko, Rudarjem in Radečami, torej ekipami, ki poleg Drave kotirajo najvišje in so kandidati za 1. B-ligo.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Niz porazov se nadaljuje
Rokomet • 2. SRL (m)
Odpor Cola strt v nadaljevanju
torek • 26. februarja 2013
Šport
Štajerski	13
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
V Sevnici pokazali moč
Posavje Sevnica -Ptuj 72:115
14:38, 14:27, 13:30, 31:20
PTUJ: Sevšek, A. Kotnik 8, Br-kič 6, Žnidarič 10, Marin 4, Holc 39, M. Kotnik 16, Tratnik 11, Vo-dušek 10, Pleskonič 11. Trener: Matjaž Damiš
Ptujski košarkarji so se po tesni zmagi, ki so jo prejšnji teden dosegli proti fenomenom, tokrat v Sevnici »razleteli« po igrišču in na koncu zmagali z visoko razliko 43 točk.
Tekmo si je ogledalo malo gledalcev, videli pa so pravo moč mlade ptujske ekipe, ki je proti skromnemu tekmecu odigrala zelo dobro partijo.
Ekipa Matjaža Damiša je domačine popolnoma ustavila z gibljivo obrambo po celem igrišču. Posledica je bila veliko število ukradenih žog in lahkih košev ptujskih igralcev. Seba-stjan Holc in Rok Vodušek
4. SKL vzhod (m)			
REZULTATI 13. KROGA: Posav-			
je Sevnica - Ptuj 72:115, Ruše			
- NONA Lenart 69:61, Ilirija - Fe-			
nomeni 77:69, Ivančna Gorica -			
Posavje Podbočje 63:54.			
1. RUŠE	13	11	2 24
2. IVANČNA GORICA	13	9	4 22
3. PTUJ	13	8	5 21
4. FENOMENI	13	7	6 20
5. NONA LENART	13	7	6 20
6. ILIRIJA	13	7	6 20
7. POSAVJE SEVNICA	13	3	10 16
8. POSAVJE PODBOČJE	13	0	13 13
sta bila na začetku tekme najbolj razpoložena, sicer pa so gostujoči košarkarji zadevali tako od daleč kot tudi od blizu. Dobra realizacija jim je že po uvodnih desetih minutah prinesla skorajda neulovljivo prednost 14:38. Trend čvrstega pokrivanja in zadevanja iz vseh položajev se je nadaljeval tudi v 2. četrtini, tako da je bil rezultat polčasa kar 28:65.
Ptujčani so tudi po odmoru »mleli« naprej in so s conskim presingom še naprej osvajali žoge, ki so jih iz nasprotnih napadov spremenili v lahko dosežene koše. Tik pred koncem tretjega dela je bila razlika v njihovo korist že 54 točk. Ekipa KK Ptuj je v zadnjih desetih minutah malo popustila, domačini pa so nekoliko ublažili poraz. Po poškodbi gležnja se je v ekipo vrnil Valentin Tratnik, sicer pa so priložnost za igranje dobili vsi igralci.
Matjaž Damiš, trener KK Ptuj: »Mislim, da smo srečanje odigrali na nivoju 3. lige, saj je obramba delovala brez napak, v napadu pa smo bili nevarni iz vseh pozicij.«
V zadnji tekmi rednega dela tekmovanja se bodo Ptujčani v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj predvidoma ob 20. uri pomerili z Ilirijo. Za uvrstitev v končnico tekmovanja štejeta le zmaga in ugoden razplet na ostalih tekmah.
David Breznik
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Vodilna ekipa premočna za Ptujcanke
Braslovče-ŽOKAC Prstec Ptuj 3:0
25:11, 25:14, 25:22 ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Intihar, Vahen, T. Miliče-vič, M. Miličevič, Zajšek, Stanet, Islamovič. Trener: Iztok Novak
Vodilna ekipa 2. lige vzhod je na tekmi proti Ptujčankam potrdila svojo kakovost. Ne glede na dejstvo, da je večina odbojkaric še srednješolk, se v njihovi igri vidi sistematično delo skozi daljše časovno obdobje. To avtomatsko pomeni, da so Braslovčanke izredno uigrano moštvo, ki je letos že potrdilo svojo kakovost, potem ko so se uvrstile na tako imenovani »Final four« - zaključni turnir Pokala Odbojkarske zveze Slovenije.
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Bra-slovče - AC Prstec Ptuj 3:0, Mi-slinja - Swaty Comet Zreče 0:3, Nova KBM Branik II. - Prevalje 3:0, Kostman Slovenj Gradec -Benedikt 3:0, Murska Sobota -Aliansa II. 3:0.
1.	BRASLOVČE	15 15 0 45
2.	KOST. SLOVENJ GRADEC 15 13 2 38
3.	BENEDIKT	15 10 5 30
4.	ALIANSA II.	15 9 6 27
5.	AC PRSTEC PTUJ 15 7 8 23
6.	NOVA KBM BRANIK II. 15 7 8 20
7.	PREVALJE	15 6 9 18
8.	MURSKA SOBOTA 15 6 9 17
9.	SWATY COMET ZREČE 15 2 13 7
10.	MISLINJA	15 0 15 0
<D
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
V Beltincih odličen »blatni« trening
Mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj so sezono nastopov začeli s preizkušnjo v ciklokrosu v Beltincih. V ozadju je trener Jernej Finšgar.
Kljub temu da pri nas vladajo zimske razmere, ki bodo glede na dolgotrajnost verjetno vpisane v zgodovino, kolesarji Perutnine Ptuj ne mirujejo. Pisali smo že o treningih na osnovnih šolah in v klubskih prostorih, in kljub temu da letos pravih pogojev za kolesarjenje na cesti pri nas zaenkrat praktično ni, so se dečki A preteklo nedeljo (17. 2.) že podali na dirko v Beltince. Tam so preizkusili pripravljenost, ki so jo nabirali od novembra in se pomerili v ciklokrosu. Ciklokros je zvrst kolesarstva, pri kateri kolesarji vozijo po krožni progi, dolžina enega kroga
se ponavadi giblje od 2 do 3 kilometre. Na stezi je mnogo naravnih ovir, v obliki voda, blatnih delov steze in ostalih barier, kar dela dirko še dodatno zanimivo.
Ciklokros v režiji Kolesarskega kluba Tropovci je bil zanimiva preizkušnja, obenem pa lepa popestritev zimskih treningov. Konkurenca je bila zaradi obilice snega okrnjena, organizator pa se je kljub temu izjemno potrudil in pripravil progo v zelo dobrem stanju. Dirka je potekala v parku (makedam, cesta, travnik), zelo razmočena proga pa je še dodatno otežila tekmovanje. Če se po jutru dan pozna,
potem je pred kolesarji Perutnine Ptuj ponovno uspešna sezona, saj je slavil Luka Sa-gadin, ki je v zadnjem krogu (skupaj 3 krogi) uspel za nekaj metrov prehiteti domačina Žiga Horvata in je v cilj pripeljal z dvema sekundama prednosti. Ptujski uspeh je s 3. mestom dopolnil Blaž Furjan, s 6. mestom pa se je izkazal novinec v ekipi Aljaž Mohorič. Tudi ostali fantje (Denis Draškovič, Rene Gomilšak in Jernej Pal) so tekmovali solidno.
Sezona dirk na cestah se sicer začne 1. aprila s prvo dirko na Hrvaškem v Varaždinu.
tp
i
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so se vodilni ekipi lige resno upirale le v tretjem nizu.
Ena najbolj talentiranih odbojkarskih sredin v tem trenutku v Sloveniji je proti ŽOK AC Prstec na koncu zmagala 3:0. Predvsem v prvih dveh nizih je igrala vrhunsko: imele so odličen sprejem in servis, medtem ko so v obrambi polovile mogoče in nemogoče žoge. Hkrati so imele v svojih vrstah fantastično podajalko, ki je razigrala svoje soigralke, ki so nato dosegale točke iz natančno izigranih napadalnih akcij. Rezultat prvih nizov je bil 25:11 in 25:14, a je bila razlika v toč-
kah - ne glede na dejstvo, da so Braslovčanke odigrale skorajda brez napak - previsoka. Ptujčanke so naredile kakšno napako več kot običajno, vendar so imele predvsem težave v zaključku akcij. To prvino so bistveno izboljšale v tretjem nizu, v katerem so celo pove-dle in nudile dostojen odpor Braslovčankam. Te so delale manj napak od ptujskih odboj-karic in so bile ves čas korak pred njimi. Z boljšim servisom in bolj odločnim napadom se je ekipa ŽOK AC Prstec držala
»v igri« skoraj ves tretji set, ki so ga na koncu domačinke dobile 25:22.
Ekipa Braslovč je tudi na tekmi proti Ptujčankam dokazala, da je v tej sezoni daleč najkakovostnejša ekipa vzhodnega dela 2. lige, medtem ko ptujske igralke trdno vztrajajo na sredini prvenstvene lestvice. V prihodnjem krogu se bodo Ptujčanke v soboto ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z zadnjeuvrščeno Mi-slinjo.
David Breznik
Namizni tenis
Cirkovcani v derbiju ugnali Slovan
3. SNU (m)
PRELOŽENA TEKMA 6. KRO-
GA: Kajuh Slovan	-	Šternmatik		
Cirkovce 2:5				
1. ŠTERNMATIK CIRKOVCE	12	11	1	22
2. KAJUH SLOVAN	11	10	1	20
3. BRANIK MARKEZIT	12	7	5	14
4. GORICA	12	7	5	14
5.LOGATEC	12	7	5	14
6. VESNA ZALOG	12	3	9	6
7. ROYAL B. ŠKOFJA LOKA	12	2	10	4
8. ŽOGICA	11	0	11	0
KAJUH SLOVAN - STER-NMATIK CIRKOVCE 2:5
Stankovič - Napast 2:3, Peper-ko - Hergan 3:0, Najdič - Piljak 0:3, Peperko - Napast 3:1, Stankovič - Piljak 0:3, Najdič - Hergan 1:3, Peperko - Piljak 1:3.
Namiznoteniški igralci iz Cirkovc so v preloženem srečanju šestega kroga gostovali v Ljubljani pri vodeči ekipi Kajuh Slovan. Derbi srečanje je bilo za obe ekipi izjemno pomembno, še posebej za goste, saj so za točkovno izenačitev s Kajuhom Slovanom nujno potrebovali zmago. V Cirkovcah so namreč slavili igralci Kajuha Slovana s 5:3, v primeru enakega števila točk pa bi na koncu odločala boljša razlika v medsebojnih srečanjih.
Tokrat je Cirkovčanom šlo vse po načrtih: tri točke je ponovno osvojil Danilo Piljak, ki v tej konkurenci močno izstopa, medtem ko sta mlada Žan Napast in Darko Hergan dodala vsak po točko. Vse skupaj je bilo dovolj za pomembno zmago, s katero so
Foto: Črtomir Goznik
Zan Napast (Šternmatik Cirkovce)
Cirkovčani postavili dober temelj v borbi za naslov prvaka. Če bodo do konca prvenstva slavili na preostalih dveh sre-
čanjih, potem si bodo priigrali vstopnico za igranje v 2. slovenski ligi.
DK
2. OT za igralce U-21: Krušič peti
V	organizaciji NTK Fužinar Interdiskont je na Ravnah na Koroškem potekal 2. odprti turnir sezone za igralce in igralke do 21. leta starosti. Udeležba je bila tokrat precej skromna, saj so nekateri najboljši nastopili na mednarodnem turnirju na Češkem, ki je potekalo istočasno. V konkurenci devetih fantov in sedmih deklet so se organizatorji odločili za sistem igranja vsak z vsakim.
V	tej konkurenci se je dobro znašel Luka Krušič. Član NTK Ptuj je bil v osmih partijah polovično uspešen - dosegel je štiri zmage in doživel štiri poraze. S tem dosežkom se je uvrstil na končno 5. mesto. Zmagovalec je postal Tomaž Pelcar, ki je slavil v vseh osmih dvobojih, pri tem pa je oddal le štiri nize. Enega je proti njemu osvojil tudi Luka, rezultat tega izenačenega dvoboja je bil 12:10, 4:11, 9:11, 9:11. Pri dekletih sta prvi mesti osvojili sestri Veronik, Zala in Nika.
Končni vrstni red, moški: 1. Tomaž Pelcar (Kema Puconci) 8:0, 2. Tilen Novak (Krka) 7:1, 3. Gorazd Horvat (Kema Puconci) 6:2, 4. Denis Pintar (Ilirija) 5:3, 5. Luka Krušič (Ptuj) 4:4, 6. Črt Urbančič Grm (Olimpija) 3:5, 7. Žan Korelec 2:6, 8. Matevž Peterka (oba Vesna Zalog) 1:7, 9. Miha Černe (Kajuh Slovan) 0:8.
JM
14 Štajerski
Šport
torek • 26. februarja 2013
Nogomet • NK Zavrč
»Z Zavrčem se želim izkazati tudi v 1. ligi
«
Zavrču bo pri visokih ciljih v 2. ligi skušal pomagati tudi Prekmurec Nino Kouter. Nogometaš sredine igrišča, ki se dobro znajde tudi na boku, je v klub prišel skupaj z Leonom Srešem iz soboške Mure 05. Tam ni videl prihodnosti, čeprav velja za »otroka« črno-belih. 22-letnik bo predstavljal pomembno osvežitev za ekipo Viktorja Trenevskega, njegovi cilji pa so - tako kot cilji Zavrča - povezani s 1. ligo.
Zakaj ste se odločili za prestop iz Mure, ki je prvo-ligaš, v Zavrč, ki je drugoli-gaš?
N. Kouter: »Pri Muri je bila situacija kar težka, nisem imel veliko možnosti izkazati se na igrišču, bili smo na repu lestvice in se je videlo, da se bo težko prebiti v sredino. Moral sem poskrbeti za svoje indi-
Foto: Črtomir Goznik
Nino Kouter (črni dres) je nogometno kariero začel v Muri, od letošnje sezone bo branil barve Zavrča.
Z ZTE-jem v sredo
Nogometaši Zavrča bi morali v soboto odigrati prijateljsko tekmo z madžarskim drugoligašem iz Zalaeger-szega, toda zaradi velike količine snaga, s katerim imajo težave tudi naši vzhodni sosedje, sta se kluba sporazumela in tekmo prestavila na sredo. Če ne bo novih vremenskih nevšečnosti, bo vodilna ekipa slovenske 2. lige tekmo z nekdanjim madžarskim prvoligašem odigrala v sredo, 27. 2., s pričetkom ob 15. uri. Tekma bo odigrana v Zalaegerszegu na igrišču z umetno travo.
vidualno napredovanje v igri in sem pri Zavrču videl dobre možnosti za napredovanje in nadgradnjo svoje igre. Kot pravi slovenski pregovor, je boljše narediti en korak nazaj, da lahko potem narediš dva koraka naprej, saj se bomo z ekipnim duhom in borbenostjo skušali prebiti v 1. ligo.«
Zavrč je sila ambiciozen. Kako se boste na najboljši možen način zoperstavili temu pritisku?
N. Kouter: »Tega pritiska sem že malo vajen, saj smo z Muro igrali v Ligi Evropa. Menim, da smo dobra ekipa in se dobro razumemo, tako da
lahko pritisk premagamo in ga obrnemo sebi v prid.«
Kje se vidite v moštvu Za-vrča in kako ste bili sprejeti v ekipo? Kaj je vaša prednost v nogometu, kaj je vaša slabost?
N. Kouter: »V ekipi so me sprejeli zelo dobro, s fanti se razumem več kot odlično, kar mislim, da je najpomembneje za uspešno igro. Kot prednost bi lahko izpostavil svojo borbenost in vztrajnost, kot slabost pa mogoče to, da še nimam veliko izkušenj, saj sem mlad igralec.«
Kratka napoved za spomladanski del. Kaj priča-
Boks • 1. in 2. slovenska liga
Od ringovcev zmagal Nejc Nedeljko
V Ljudskem domu v Šentvidu v Ljubljani je bil v soboto na sporedu 5. krog tekmovanja v 1. in 2. slovenski boksarski ligi. Organizator tekmovanja je bil klub Golden Gloves, ki se je zelo potrudil z organizacijo, vendar je bilo tokrat na sporedu le sedem dvobojev. V njih so sodelovali boksarji in boksarske iz osmih slovenskih klubov.
Boks klub Ring iz Ptuja je prijavil kar nekaj mladih tekmovalcev, vendar so v ring tokrat stopili štirje. V 2. ligi je v kategoriji do 60 kg drugič uradno boksal Niko Gjurasek, ki se je pomeril s trenutnim državnim kadetskim prvakom Tomom Žumerjem (BK Kranj). Slednji je prevladoval predvsem v prvih dveh rundah, medtem ko je bila tretja zelo enakovredna. Glede na prvi uradni dvoboj, ki ga je imel 16-letni Gjurasek na Ptuju, je tokrat naredil viden napredek, prav tako pa je pokazal veliko znanja in dobro fizično pripravljenost. To pripravljenost že lep čas izkazuje tudi Nejc Nedeljko, ki je bil v velterski kategoriji do 69 kg absolutno premočan tekmec za domačina Bojana Stoilova, za katerega so gledalci v dvorani bučno navijali. Nedeljko je z nekaj čistimi udarci, predvsem dolgimi direkti, povsem nad-vladal Stoilova in je zasluženo zmagal. Vedno bližje zmagi je tudi Monika Božičko, ki v kategoriji do 51 kg že lep čas napada trenutno najboljšo slovensko boksarko Matejo Rajte-rič. Tokratni dvoboj je bil sila
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj)
izenačen in Rajteričeva ga je dobila le zaradi malenkosti. Zagotovo pa prihaja čas, ko bo v dvoboju teh tekmic prvič slavila vedno boljša Božičkova. Tretji predstavnik BK Ring v 1. ligi je bil tokrat Marcel Gojkošek, ki zadnjega pol leta ni tekmoval. Po odsotnosti se je tokrat pomeril s Tadejem Mernikom. Član BK Slovenska Bistrica je veliko izkušenejši tekmovalec in je bil boljši tekmec, a je tudi Gojkošek s svojim nastopom
pozitivno presenetil; nevaren je bil predvsem iz hitrih nasprotnih napadov z levim di-rektom.
V 5. krogu je tako ptujski klub vpisal eno zmago in tri poraze. Ptujčani so krog pred koncem tekmovanja uvrščeni med prve tri v obeh ligah in bodo ob koncu napadli z vsemi silami, da bi prišli čim višje oz. bi morda tudi obranili državni ekipni naslov.
David Breznik
kujete od Zavrča, kako komentirate tekmece?
N. Kouter: »Drugi del bo zelo težek, ampak ne smemo se nikogar bati, saj imamo zelo dobro ekipo. Z njo lahko obdržimo prvo mesto in se uvrstimo v 1. igo. Mislim, da sta dve najbližji ekipi, Dob in Krka, nekoliko bolj resna tekmeca, ampak to za nas ni nič zastrašujočega.«
Vaše nogometne ambicije?
N. Kouter: »S svojo igro želim pomagati svoji ekipi, da bi se uvrstili v 1. ligo in se tudi tam izkazali karseda najboljše.«
Tadej Podvršek
Tenis • TK Terme Ptuj
Tamara Zidanšek na Bavarskem do četrtfinala
Foto: Črtomir Goznik
Tamaro Zidanšek je na Bavarskem izločila kasnejša zmagovalka turnirja.
Pretekli teden je v nemškem Cadolzburgu potekal mladinski ITF-turnir 4. kategorije z imenom Bavarian Junior Championships (mladinsko prvenstvo Bavarske). Na njem je skupno nastopilo pet mladih slovenskih igralcev, med njimi je bila tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). Pri fantih sta Matic Špec (11. nosilec) in Dorian Tomaž Janežič izgubila v uvodnem krogu, pri dekletih pa je podobna usoda doletela Manco Pislak (8.) in Evo Zago-rac (3.).
Edina Slovenka, ki je preskočila prvo oviro, je bila tako Tamara, ki je 6:2, 6:3 ugnala domačinko Hanno Luco Stiller. Tudi v 2. krogu se je merila z
Nogomet • Prijateljski tekmi
NS DRAVA PTUJ -CIRKULANE 7:1 (1:1)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Le-tonja, Nikolaj, Horvat, Rumež, Krajnc, Ljubec, Zagoršek, Arsič. Antolič, Wagner; igrali so še: Ne-žmah, Fridl, Marinič, Frangež. Trener: Franc Fridl
CIRKULANE: T. Kelc, Belšak, Mrčinko, Žumbar, Žuran, Horvat, Krajnc, Kozel, Milošič, Klajderič. Pompe; igrali so še: Bombek, S. Kelc. Trener: Damjan Bezjak
Na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju sta se v soboto sešli vodilna ekipa Super lige NŠ Drava in vodilna ekipa 2. razreda lige MNZ Ptuj Cirkulane. Gostje so v prvem polčasu presenetili, saj so se solidno borili proti favorizirani
domači ekipi, ki jo je z najlepšim zadetkom na tekmi popeljal v vodstvo Antolič. Drava je bila veliko več pri žogi in je imela še nekaj solidnih priložnosti, vendar so igralci Cirkulan tik ob koncu polčasa po dobro izvedenem nasprotnem napadu izenačili preko Milošiča na 1:1. V nadaljevanju so Ptujčani še bolj stisnili, medtem ko se je gostom poznalo, da so šele pred kratkim pričeli trenirati in so trenutno veliko slabše pripravljeni. Tudi v tehničnem in taktičnem znanju je ekipa Drave veliko boljša, kar se je pokazalo skozi šest doseženih zadetkov. Med strelce so se vpisali Marinič (2), Antolič, Arsič, Fridl in Horvat.
V tem tednu ima članska ekipa NŠ Drava Ptuj napovedani dve pri-
Nemko Marleen Tilgner, ki se je na glavni turnir prebila skozi kvalifikacije. Dokaj izenačeno srečanje je na koncu z rezultatom 7:5, 3:6, 6:1 dobila naša igralka, ki trenutno na mladinski lestvici ITF zaseda 478. mesto. Naključje žreba je Tamari tudi v četrtfinalu prineslo nasproti domačo igralko, tokrat je to bila Katharina Hobgarski (433. na ITF). Slednja je bila uspešna in je članico ptujskega kluba premagala v dveh nizih, rezultat je bil 2:6, 2:6. Nemka se je na koncu presenetljivo veselila tudi skupne zmage na turnirju, saj je v finalu ugnala 1. nosilko, Bolgarko Julio Ter-ziysko (163.).
JM
pravljalni tekmi; proti Ljutomeru in Marles hišam.
David Breznik
PODVINCI BETONARNA KUHAR - AVTO RAJH LJUTOMER 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 T. Vogrinec (38.), 0:2 Grizold (53.), 0:3 T. Vogrinec (57.), 0:4 D. Vogrinec (80.)
PODVINCI: Fras, Šebela, Toplak, Lah, Belšak, Juršek, Bru-men, Osterc, Požegar, Vindiš, Mulej. Igrali so še: Orovič, Arnuga, Topolovec, Kuserbanj. Trener: Miran Ljubec.
AVTO RAJH LJUTOMER: Mlina-rič, Žinko, Smolkovič, Bertalanič, Majerič, D. Vogrinec, Grizold, Kardinar, T. Vogrinec, Panič, Novak. Igrali so še: Kuzmanovski, Kirstl, Jelen, Oletič. Trener: Boštjan Ze-mljič.
NŠ
Šah • Mladinsko državno prvenstvo
V Murski Soboti nastopa tudi devet mladih Ptujčanov
Minulo soboto se je v Murski Soboti pričelo jubilejno, 20. mladinsko državno šahovsko prvenstvo za kategorije od 8 do 18 let. Iz 33 slovenskih šahovskih klubov in društev se za šahovnicami meri skoraj dvesto mladih, med njimi tudi devet članov Šahovskega društva Ptuj. Glavna sodnica prvenstva je velemojstrica Ana Srebrnič.
Prva tri kola so pokazala, da favoriti v posameznih kategorijah računajo na najvišja mesta, kar jim bo zagotovilo možnost
nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu. V konkurenci deklet do 14 let ptujske barve zastopa Alja Janžeko-vič, do 18 let Lara Carli, pri fantih do 14 let Tomaž Šuta, do 16 let pa jih je kar šest, in sicer Matija Črešnik, Klemen Kovačec, David Murko, Andraž Šuta, David Zagoršek in Matjaž Zupanič. S po točko in pol sta najboljša Andraž Šuta in David Murko, enkrat pa so zmagali Alja Janžekovič, David Zagoršek in Tomaž Šuta.
Seveda je bilo v konkurenci fantov do 16 let kar nekaj »ptujskih« dvobojev, kar se bo nadaljevalo tudi v naslednjih kolih.
V torek bosta na sporedu dve koli, v sredo in v četrtek bosta na sporedu 7. in 8. kolo, zadnje, 9. kolo pa bo v petek ob 14. uri, ko bo tudi svečan zaključek prvenstva. S tem pa še ne bo konec druženja mladih šahistov, saj bodo v soboto, 2. marca, odigrali še posamezno državno prvenstvo v pospešenem šahu.
Silva Razlag
torek • 26. februarja 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Strelstvo • DP veteranov, Ljubljana 2013
Rokomet • Borovčakova in Zorčeva v kadetski reprezentanci
V minulih dneh sta se na mini pripravah s kadetsko reprezentanco mudili dve članici Mercatorja Tenzorja, in sicer Barbara Borovčak in Sindi Zorec. Priprave so potekale v Novem mestu, sledijo pa še »finalne« priprave v Slovenj Gradcu. Kadetsko reprezentanco namreč od 21. do 25. marca čaka kvalifikacijski turnir za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Turnir bo potekal v Moskvi, naša dekleta pa so v izjemno težki skupini, saj se bodo pomerila z domačinkami, Hrvaticami in Švicarkami. Na prvenstvo vodi le 1. mesto, kar selektorju Milanu Ramšaku predstavlja težak izziv. Vodja reprezentance je sicer Marjan Valenko, pomočnik Nikole Bistroviča pri ŽRK Mercator Tenzor.
tp
Nogomet
Pokal v Kidričevo
Mladi nogometaši Aluminija, ekipa U-9, je nastopila na turnirju malega nogometa v Miklavžu. Nastopilo je deset ekip, ki so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Mladi Kidričani so prepričljivo zmagali, saj so premagali vse svoje tekmece. Najprej so v skupini ugnali Jarenino - Pesnico 4:1, Rače 6:1, Tezno 2:1 in z enakim rezultatom še domačina
- Miklavž Dobrovce I. V polfinalu so 2:0 premagali še drugo ekipo domačih, v finalu pa so bili mladi nogometaši Aluminija z 2:1 boljši od Rudarja iz Trbovelj.
NK ALUMINIJ: Žan Jevšenak, Vid Kovačec, Tibor Knaus, Domen Zajšek, Tai Kmetec, Alen Ahec, Miha Galun, Nejc Medved. Trener: Sašo Gajser.
Danilo Klajnšek
Mladi nogometaši Aluminija so slavili na turnirju v Miklavžu.
Kegljanje
Do keglja natančno
Petnajsti krog v kegljaških ligah je bil za ptujski klub polovično uspešen. Dekleta so si priigrala visoko zmago in tako še enkrat uspešno ubranila vodeče mesto na prvenstveni razpredelnici. Začetek ni bil najboljši, saj so izgubile prvi dvoboj, zato pa so v nadaljevanju dosegle pet zmag in odnesle pomembni točki iz tega gostovanja. Kljub visoki zmagi pa je bila razlika v podrtih ke-gljih mala, in sicer 21 kegljev, kar kaže na tesne obračune.
Moški del ekipe je nesrečno izgubil proti sosedom iz Pre-polj. Dvoboj je bil zelo izenačen, končni rezultat podrtih kegljev pa je bil celo povsem enak! Domačini so slavili v štirih posamičnih dvobojih, Ptujčani v dveh, ekipi sta si točki razdelili za enak dosežek skupnih podrtih kegljev, zato je končna zmaga v tem dvoboju ostala doma. Če bi gostje iz Ptuja podrli en kegelj več, bi osvojili točko, ki bi jim veliko pomenila v borbi za obstanek.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Rudar
-	Drava Deta Center 1:7, Ceršak
-	Nafta 6:2, Lanteks III. - Radlje 7:1, Ruše - Komcel 6:2.
1.	DRAVA DETA CEN. 14 11 1 2 23
2.	CERŠAK	14 11 0 3 22
3.	LANTEKS III. 13 9 0 4 18
4.	RUDAR	14 7 1 6 15
5. RADLJE 13	6	2	5	14
6. GAŠPER KOROTAN 13	6	2	5	14
7. KOMCEL 13	2	1	10	5
8. NAFTA 13	2	1	10	5
9. RUŠE 13	2	0	11	4
RUDAR - DRAVA DETA CENTER 1:7 (3099-3120)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 495, Krušič 523, Pavlič 486, Ko-lar 536, Bombek 549, Kramber-ger 531
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 15. KROGA: Prepo-lje - Drava Deta Center 5:3, Konjice - Rile servis 4:4, Radenska
- Pergola 6:2, Ruše -			Ceršak 4:4.		
1. RADENSKA	15	11	0	4	22
2. PERGOLA	15	10	1	4	21
3. PREPOLJE	15	9	2	4	20
4. CRERŠAK	15	7	1	7	15
5. RUŠE	15	7	1	7	15
6. KONJICE	15	4	5	6	13
7. GAŠPER KOROTAN 15		6	0	8	12
8. RILE SERVIS	15	4	3	8	11
9. DRAVA DFETA CEN. 15		5	0	10	10
10. KRŠKO	14	4	0	10	8
PREPOLJE - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3115 -3115)
PREPOLJE: Konjuvci 542, Dre-melj 478, Brezner 237 - Ogrizek 263, Gerečnik 521, F. Kirbiš 549, Ornik 516
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 112 - Čuš 375, Golob 499, Murko 528, Premzl 503, Čeh 572
Danilo Klajnšek
Trstenjak in Simonič posamična prvaka
Minulo soboto je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo veteranov, vrhunec domače sezone veteranskega strelskega športa. Na prvenstvu so znova zelo uspešno nastopali strelci iz Spodnjega Podravja, ki so osvojili dva posamična naslova državnih prvakov, velik uspeh pa dopolnili še z dvema drugima, tremi tretjimi mesti in ekipnim srebrom.
Simonič do prvega naslova
V kategoriji veteranov starejših od 60 let s pištolo je drugi zaporedni naslov državnega prvaka osvojil miklavški strelec Jožeta Kerenčiča Alojz Trstenjak, ki je zmagal s 178 krogi in premagal ptujska strelca Milana Stražišarja in Stanislava Golca s 176 in 175 krogi na 2. in 3. mestu. Veteranski prvak iz leta 2011, Ptujčan Zvonko Hajduk, je s 159 krogi osvojil 8. mesto. V ekipni razvrstitvi so le Ptuj-čani uspeli sestaviti ekipo in s 510 krogi dosegli najboljši ekipni rezultat dneva s pištolo. V starejši kategoriji veteranov s pištolo nad 70 let je velik uspeh dosegel predsednik ptujskega strelskega kluba Franc Simonič, ki je s 177 krogi osvojil naslov državnega prvaka. Naslovu prvaka pa vrednost dodatno dviguje tudi dejstvo, da je prvi med ptujskimi strelci bil prepričljivo, za 9 krogov, boljši od svojih kolegov, še najmanj je zaostal večkratni državni prvak Roman Kajtna, s takšnim rezultatom pa bi Simonič le za krog zaostal za najboljšim Trstenjakom v mlajši kategoriji veteranov nad 60 let.
Ptujčani ekipno drugi
Ptujčani so imeli svoje predstavnike tudi v najmlajši veteranski kategoriji strelcev s pištolo nad 50 let, kjer so v
Foto: Simeon Gonc
Spodnjepodravski strelci so na veteranskem državnem prvenstvu v Ljubljani nanizali številne uspehe, z leve strani Franc Bedrač, Dragoljub Poledica, Kristina Pšajd, Franc Simonič, Vesna Mele in Borut Sagadin.
Foto: Simeon Gönc
Ptujski veterani nad 60 let s pištolo so s 510 krogi postavili najboljši ekipni rezultat dneva, posamično odličje pa sta si priborila Stanislav Golc in Milan Stražišar, državni prvak iz leta 2011, Zvonko Hajduk, je bil osmi.
ekipni razvrstitvi s 497 krogi osvojili 2. mesto. Tudi v letu 2012 so Ptujčani, po štirih zaporednih zlatih lovorikah osvojili ekipno srebro, ko so morali premoč priznati ekipi iz Kranja, tokrat pa so presenečenje pripravili novinci iz Grosuplja in slavili s pičlo prednostjo treh krogov. Med posamezniki sta Ptujčana Franc Bedrač in Borut Sa-gadin s 167 krogi osvojila 6. in 8. mesto, tretji ptujski stre-
lec Dragoljub Poledica pa je s 163 krogi pristal na 11. mestu. Drugič zapored je naslov državnega prvaka osvojil turniški strelec Štefan Bala-ško, še najbližje posamičnemu odličju pa je bil Dragoljub Poledica, ki je v trenutku nezbranosti pozabil vstaviti diabolo v pištolo, ustrelil v prazno in si prislužil zgrešen strel, kar ga je stalo vsaj 9 krogov.
Zelo uspešen dan je ptujski predsednik strelcev, Franc
Simonič, zaokrožil še z enim posamičnim odličjem, saj je tretje mesto osvojil tudi v drugi disciplini veteranov s puško, kjer je v preteklosti že osvajal odličja. Zmagal je večkratni državni prvak Roman Kajtna s 177 krogi, z enakim dosežkom kot Simonič pa je s 169 krogi 2. mesto osvojil Jeseničan Franci Bizjak. V korist slednjega je odločila šele boljša zadnja serija s 86:84 krogi. V mlajši kategoriji veteranov nad 60 let je slavil Trzinčan Franc Brečko s 184 krogi, ki-dričevska predstavnika Ludvik Pšajd in Marjan Gajzer pa sta s 177 in 169 krogi osvojila 6. in 16. mesto.
Meletova znova do dvojnega odličja
Med ženskimi predstavnicami se je uspešno borila tudi ormoška strelka Tovarne sladkorja Vesna Mele, ki je v disciplini s pištolo s 164 krogi osvojila 2. mesto, v svoji močnejši disciplini s puško pa je bila s 178 krogi tretja. Zelo aktivna ormoška strelka, ki je v preteklih mesecih uspešno sanirala poškodbo kolka, je imela veliko smole predvsem s puško, ko ji na začetku nikakor ni steklo, s skromno prvo serijo z 82 krogi pa se je zdelo, da je priložnost za zmago že usahnila. Kot običajno v takšnih primerih se je Meletovi v drugi seriji odprlo, dosegla je najboljšo serijo dneva vseh strelcev s puško, z odličnimi 96 krogi, in za zmago zaostala le za 2 kroga. Zmagala je Slava Lugarič iz Impola Slovenska Bistrica s 180 krogi pred Štefko Aš iz Novega mesta s 179 krogi. V isti kategoriji je edina ptujska predstavnica in na številnih področjih aktivna Kristina Pšajd s 162 krogi osvojila dobro 5. mesto. V pi-štolski konkurenci je Meleto-va zaostala le za Leopoldino Črešnik iz Mislinje, ki je zmagala s 174 krogi.
Simeon Gonc
Počitniške dejavnosti
Akcija Hura, prosti čas namenjena mladim
Mestna občina Ptuj in Zavod za šport Ptuj sta v torek
in sredo izvedla tradicionalno akcijo Hura, prosti čas.
Gre za posebne športne programe, ki so se izvajali v
Foto: Črtomir Goznik
Aktivnosti v tokratni akciji Hura, prosti čas so bile tokrat v glavnem namenjene otrokom ptujskih vrtcev.
športni dvorani Mladika na Ptuju.
Tokrat so bile aktivnosti v glavnem namenjene otrokom ptujskih vrtcev. Tokratne, malo manj obsežne akcije (v prejšnjih letih so pripravili veliko aktivnosti tudi za otroke ptujskih osnovni šol, op. a.) se je udeležilo vsaj 150 otrok, ki so se igrali in vadili pod vodstvom Žana Benedikta. Ta je pripravil zanimive poligone, igre z žogami in druge športne aktivnosti - te so za otroke Vrtca Ptuj potekale v glavnem skozi igro. S programom Hura, prosti čas so želeli organizatorji mladim ponuditi kakovostno športno vadbo, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pestrost športnih vsebin. V sklopu te tradicionalne akcije so različne športne dejavnosti izvajali tudi na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuju.
David Breznik
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, bralci pišejo
torek • 26. februarja 2013
Ptuj • Na obisku pri Tarok društvu Ptuj
Prva turnirska zmaga v letu 2013 v rokah Ptujčana
Tekmovanja v taroku v Sloveniji potekajo že dobrih deset let. Organizira jih Tarok zveza Slovenije. Tekmujejo lahko posamezniki in ekipe, vsi tekmovalci pa morajo imeti licenco za igranje, ki jo pridobijo na predlog določenega tarok društva. V tarok društvu Ptuj ima licenco devet igralcev, kar ga uvršča med manjša društva, ki se udeležujejo državnega prvenstva. Vseh podeljenih licenc za leto 2013 je 267. Tarok društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2010, sedež ima na Potrčevi cesti 53. Ustanovili so ga Peter Starkl, ki je predsednik, Samo Cobel in Andrej Forstnerič.
Na 2. turnirju uspešni Ormožani
V soboto, 16. 2., je v hotelu Galaksija v Trebnjem potekal 2. turnir za državno prvenstvo v taroku za posameznike. Na njem je nastopilo tudi šest igralcev iz Ormoža. Člani Ormoškega tarok kluba Štraus Ormož so v konkurenci 167 igralcev posegli po 1. in 2. mestu! Prvo mesto je osvojil Domagoj Šutalo, drugi pa je bil Samo Medved. Tudi ostali igralci Ormoža so dosegli zmerne rezultate. Naslednji, 3. turnir državnega prvenstva v taroku bo čez 14 dni v Kopru.
Pred dnevi je bilo opravljeno žrebanje predtekmovanja za pokal Slovenije v taroku. Ormož bo nastopal v konkurenci 51 ekip z dvema ekipama, in sicer pod nazivom Cobra Ormož in Šalabajzerji Ormož. Predtekmovanja se bodo igrala že v torek, 26. 2., in sicer bodo prvi gostovali v Mežici, drugi pa v Celju. Vse rezultate lahko sledite na internetni strani Tarok zveze Slovenije ali na internetni strani tarok kluba Štraus Ormož.
Foto: Črtomir Goznik
Na prvem turnirju za državno prvenstvo v taroku v letu 2013 je zmagal Ptujčan Fredi Hasemali.
Foto: Črtomir Goznik
Tarok je na Ptuju priljubljen, igrati ga je mogoče na več mestih. Na fotografiji Fredi Hasemali, Lidija Tušek Korošec in Peter Starkl, predsednik Tarok društva Ptuj, ki pričakuje, da se jim bodo pridružili novi igralci amaterskega in tekmovalnega taroka.
Letošnji prvi turnir za državno prvenstvo v taroku je potekal 12. januarja v Laškem. Na njem je nastopilo 186 tekmovalcev iz 19 društev oziroma klubov. Ptujska ekipa je dosegla četrto mesto glede na povprečno število doseženih točk na igralca po klubih. Vse pa je presenetil Fredi Hasemali, ki je postal zmagovalec prvega turnirja v taroku za državno prvenstvo v letu 2013. Tarok igra že več kot 25 let, tekmuje od vsega začetka prirejanja turnirjev. »Igranje na turnirju je zelo naporno, psihično in fizično, igra se dejansko celi dan. Začneš zjutraj, končaš pozno popoldne. Ob znanju moraš imeti tudi nekaj sreče, da se igra obrne tebi v prid. Taroka, ki je ena najbolj zanimivih iger s kartami, sem se naučil igrati pred dobrimi 25 leti, sicer pa vaja dela mojstra. Nikoli ni isto, nikoli se ne ponavljajo iste figure, vedno je drugo ozadje. Moj mentor pri taroku je bil Branko Cvetko, ki ob taroku zelo dobro igra tudi šah. Škoda, da mu čas ne dopušča, da bi na tekmovanjih lahko zastopal Tarok društvo Ptuj, ki je bilo ustanovljeno pred dobrima dvema letoma in ima 32 članov. Veseli pa bomo tudi vsakega novega člana. Prevladujejo moški, ženski članici sta trenutno le dve, ki tudi redno igrata v ligi, to sta Lidija Tušek Korošec in Jolanda Šoštarič,« je povedal Fredi Hasemali, po poklicu strojni tehnik, zmagovalec
Zberejo se kmetje na okrogli mizi, da bi dobili odgovore, dobijo pa politično mrmranje in grožnje tistih, ki bi morali za njih nekaj narediti. Trnovska vas v petek 15. 2. 2013 ob 15.00 - boj kmetov in kmetijske zbornice proti politični eliti, ki je samovšečna in na kolenih pred Evropsko unijo z grožnjami do lastnih državljanov nasičena. Kmetje ne dobijo odgovorov, zato hitro zapuščajo dvorano, kajti govori se le o evropski direktivi, njihovem zaostrovanju kmetovanja, ne pa o izhodu kmetijstva iz krize. Zbornica je vrhu le v napoto, saj z njo kmetje lažje pridemo do sredstev, katere nam država pobira (krade) ob prodaji pridelkov. V časih so rekli »če ti ni za delat na kmetiji, se pojdi učit za politika,« a ti ne znajo drugega kot prepisovat pravila Evropske unije in doktorskih nalog, nekateri poslanci celo ne vedo,
prvega turnirja na državnem prvenstvu v taroku v letu 2013. Zmage je bil zelo vesel. Ko greš v tako igro, nikoli ne moreš pričakovati takšnega rezultata, kajti gre za kruto igro, pet kol po 18 iger, v kateri moraš biti vedno zmagovalec. Doseči to med 186 tekmovalci je zavidanja vredno, še dodaja Hasemali, ki tudi pove, da so si v Tarok društvu Ptuj zastavili resne cilje, kar zadeva tekmovalni tarok. Na Ptuju bodo izvedli tudi turnir v taroku, da bi privabili nove igralce, ker je dobrih igralcev veliko, zakaj ne bi zastopali Ptuja na liga-ških in državnih tekmovanjih, pravi. V svoje vrste sicer vabijo vse ljubitelje taroka, ki ga želijo igrati tekmovalno ali amatersko. V letu 2012 je bilo Tarok društvo Ptuj organizator 11. turnirja za državno prvenstvo, potekalo je v restavraciji Gastro, udeležilo
da je na kmetih potrebno plačevat položnice.
Menim, da bi ministrstvo moralo skrbeti za lastno državo, svoj narod, ne da se mečejo na kolena Evropski uniji, domačim kmetom in posledično tudi delavcem v prehranski industriji pa jemljejo osnovni vir preživetja. Če ne bo kmetov bodo sigurno ostali lačni, saj delajo tako ali tako nič, to se vidi, potem kaj so povedali nekateri iz te elite.
Sklad si naj pogleda, kako je z ambrozijo ob jarkih, zamulje-nostjo le-teh in z vzdrževanjem njihovih gozdov, katere napada lubadar in druge bolezni, ki jih povzroča človeška malomarnost in ne očiščenje. Dalje pa raje ne bom našteval kaj se širi na okrog.
Koliko denarja se odvrže proč, ko inšpektorji hodijo k starim babicam od 2- do 3-krat letno preverjat, če ima svinjo
pa se ga je 111 igralcev. Na njem je bilo vse tako, kot je treba, udeleženci so bili zelo zadovoljni, najbolj pa seveda v Tarok društvu Ptuj, da jim je uspelo pridobiti turnir, kar ni lahko, in ga tudi uspešno izvesti. Konkurenca je velika, saj je ob 29 tarok društvih na voljo samo 12 terminov za državno prvenstvo. Na vsaki tekmi sodeluje od 160 do 200 tekmovalcev. Po vseh odigranih kolih državnega prvenstva ima prvih 60 tekmovalcev že možnost igranja na mastersu.
V Sloveniji po nekaterih ocenah zna tarok igrati več kot 300 tisoč ljudi vseh starostnih skupin. Tarok je priljubljena družabna igra s kartami. Igra se s 54 kartami, vsak igralec drži v roki 12 ali 16 precej velikih kart, odvisno od tega, ali poteka igra za štiri ali tri igralce. Kot pojasnjuje Lidija Tušek Korošec,
oštevilčeno in štet drevesa, če je morda na hektar katera preveč in mogoče kakšen cvet več za čebele (med drugim smo prej podirali sadna drevesa, zdaj zakoni Evropske unije nalagajo drugače), po drugi strani pa si ne upajo pogledati vseh teh stvari »tistim velikim« kot so sklad, tam kjer so vodilni politiki ali pa velike družbe, nekateri posamezniki, ki imajo vpliv na njihovo delo.
Naletel sem še na na eno izredno zanimivo stvar. Ena izmed slovenskih občin zelo drago zaračunava deževnico, ki teče s strehe. Je to normalno? Mar mislite to uvest povsod, tudi nam kmetom? V tem primeru je bolje, da že zdaj obupamo, kajti brez dežja predvsem poljedelstvo ne more delovati.
Govornica je govorila o najrazličnejših aferah v živinorejski in prehranski industriji, ki je namreč v večini v tuji lasti in
članica Tarok društva Ptuj, je pri toliko kartah kombinacij delitev veliko, zato je vsaka partija edinstvena, v tem pa je tudi največji čar te igre. Najbolj priljubljen je tarok za štiri, medtem ko se tekmuje samo s tremi igralci. Pri taroku za tri igralec, ki prevzame igro, igra vedno proti dvema
omenila je čuden stavek, da je lahko kakšna afera »že jutri« pri nas in ob tem me močno prešinilo, da nimajo morda zrežirane kakšne afere brez epiloga in natanko to se je zgodilo že v nekaj dneh. To nam da jasno vedeti, da se je nadzor lahko vrši nad malimi slovenskimi kmeti in babicami, veliki pa so njihovi. Afere nam dajo vedeti, da si inšpekcijske službe same zrežirajo delo in oškodujejo državo in davkoplačevalce v tej krizi ne najdejo pa ključnega krivca in ga ne kaznujejo za nastalo afero. Zraven tega, da v Sloveniji nimamo kmetom podporne politike in tudi ključa do uspeha v kmetijstvu, so še nekateri politiki v državi nestrpni do drugih narodnosti, v parlamentu namreč sprejemajo zakone, ki so nasprotju z kulturo in veroizpovedjo teh narodov ( Zakon o omamljanju živali pred zakolom). Kmetje,
igralcema. Igra je tako težja, uspeh pa je bolj odvisen od znanja in izkušenj posameznega tekmovalca. Dobri igralci znajo tudi s povprečnimi kartami narediti dober rezultat. Tekmovanja v taroku so naporna, zahtevajo veliko koncentracije. Igra se pet ciklusov po 18 iger, kar
ki poznamo sistem, kako težko je priti do sredstev, vemo, da so pogoji zelo zaostreni, kar pomeni, da sredstva, ki niso razdeljena kmetom, sami zapravijo za plače, saj jih dela na ministrstvu mnogo preveč. Podpirajo velike firme, ki so na slovenskem, a so v tuji lasti ali pa jih vodijo njim všečni direktorji. A ta denar konča v velikih vrečah, ki nimajo dna, od teh lastnikov ali direktorjev, kajti delavci v teh obratih trdo delajo za minimalne plače in doživljajo pravo nasilje. Izdelujejo projekte, kako čim manj dati kmetom in kako biti bolj papeški od papeža.
Govorilo se je o mladih kmetih, kje sploh so, saj številke in dejstva govorijo drugače kot govorice: 30% kmetij dobi manj kot 1000€ subvencij; to so bodoči kmeti, ki te subvencije zapravijo za papirje in hojo od vrat do vrat, saj je ministrstvo uvedlo namerno politiko in jo znova in znova spreminja glede administracije. Nekaj je velikih kmetij, ki jih bodo direktive Evropske unije, pomanjkanje
pomeni, da celotno tekmovanje traja približno osem ur. »Pri miselni igri, kot je tarok, pri kateri je treba vedo znova sestaviti strategijo in zbrano spremljati igro od začetka do konca, je lahko to kar precej naporno,« pravi Koroščeva, ki je igro tarok spoznala že v srednji šoli. Potem ko dolgo časa ni igrala, ker ni imela s kom, je lani izvedela za ljubiteljske tarok turnirje v kavarni ptujskih študentov, ki potekajo vsak četrtek zvečer ob 19. uri. Po novem se ljubitelji taroka dobivajo tudi v hotelu Mitra, ob petkih pa se člani Tarok društva Ptuj srečujejo v gostišču Savaria. Peter Star-kl, predsednik Tarok društva Ptuj, pove, da so veseli, da se jim je pridružila Lidija, da se jim je pridružilo nekaj gospodarstvenikov. Upajo tudi na podporo lokalnega okolja pri svojem delovanju. Državnih turnirjev je letno dvanajst, potekajo po celi Sloveniji, za udeležbo in prijavnino moraš imeti denar. Tarok je lepa igra, kdor jo pozna, uživa v njej, pravi Starkl. Jože Bregar, ki tarok igra že 60 let, pa ob tem še pove, da je treba razlikovati med tekmovalnim in amaterskim tarokom, med obema je velika razlika. Pri tekmovalnem taroku, kjer v enem dnevu odigraš 90 partij, moraš biti do konca koncentriran, skrajno pozoren in previden glede na zelo stroga pravila. Sicer pa je tarok ena najlepših iger s kartami, igra za razvedrilo in druženje.
MG
zemlje in tako naprej, močno okrnile. Ostali pa smo ne vem, najbrž tisto kar sem izbral za naslov. Grožnje, hoja od vrat do vrat, računovodstva na kmetiji, nimaš pogojev, nimaš gradbenega (saj lahko na to čakaš več 10 let), nimaš izobrazbe, nisi politik, plačuješ vse davke, položnice in skratka nimaš več za osnovno preživetje.
Mar je to vzpodbudno, da še kdo dela, mislim da bi se morala gospoda vprašat za koga bodo delali za slovenskega kmeta ali Evropsko unijo.
Dvorana Trnovska vas -okrogla miza se izteka, gostitelj in minister nočeta vprašanj, saj se vprašanja ponavljajo, ne dajeta pa konkretnih odgovorov na ta vprašanja. Mudi se jima na pogostitev, ki je sledila okrogli mizi. Vesta namreč, da je domače. Ne mislita pa, kaj bosta jedla jutri, morda konjsko meso skupaj z nami nekje v taboriščih, rezervatih ali v kočevskih gozdovi pila vodo namesto vina.
Topolovec Dušan Župečja vas
Pisma bralcev
Deportacija ali poboji kmetov
torek • 26. februarja 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (7.)
Črna gora
Ko sva takole z Geoffom po-čitnikovala zraven trgovine, se je nenadoma začel dogajati nenavaden trušč. Avtomobili so se vozili po sredi ceste, trobilo se je kot pri tretji mariborski vstaji in kar nenadoma je bilo okoli nas en kup ljudi. Razlog je bil kmalu znan. Namreč, priča smo bili čisto pravi albanski poroki, tradicionalna oblačila so kar vihrala okoli nas. V sosednji stavbi je bila namreč restavracija, kjer so se svati nameravali uta-boriti, igral pa je tudi možakar na klaviature, ki jih je skoraj raz-gnalo. Najbolj všeč nama je bilo, da so dekleta kar sijala in da so bila prekrasno opravljena. Najprej je privihral avto z albansko zastavo, potem so se postavili svati v krog in peli, da se je kadilo. Šele nato sta prispela ženin in nevesta. Plesalo se je in pelo, da si je muzikant skoraj izvrgel roke, pravi spektakel. Kar nekaj nas je bilo, ki smo to dogajanje še en čas občudovali, nato pa je žeja postala prevelika in smo se odpravili na pot proti centru.
Črnogorci veliko dajo na avtomobile, in ker tudi sam vozim prestižno nemško znamko, sem se po poti ustavil v kar nekaj trgovinah z avto deli. Zares, ni da ni, pa še petkrat ceneje kot pri nas. Ker so velikokrat najbolj butaste zadeve pri avtomobilu najbolj drage, sem si uredil nekaj kontaktov, za vsak primer pač. Nadalje sva se končno ustavila tudi na čevapčičih. Geoff je pripovedoval, da je kar nekaj časa prepotoval po teh južnih krajih in da še nikdar ni naletel na takšno jed. Če pa na Balkanu
ne najdeš čevapčičev, pa res moraš biti bumbar, sem si mislil... V glavnem po nekaj pirih so mu bili strašno všeč, pa še dodatno porcijo čebule je pohrustal, da so naju zavohali na sto metrov.
Ker sem imel še vedno ožulje-ne noge, sem se zvečer odpravil ven samo na kratko, Geoff pa se je pošteno spravil k stvari. Jaz sem že globoko spal, ko sem slišal, da je nekaj zaropotalo pred vrati. Neki pajdaši so ga kratko malo odvrgli pred vrati, da sem možakarja moral malo vreči pod tuš, nato pa še v posteljo. In zjutraj se kakopak ni spomnil nič, zato sem mu naložil, da ga je privedla policija in da ga ne bodo spustili iz države zaradi razgrajanja. Kako se je poba za-sekiral ...
Drugi dan naju je pobral najin taksist in odvrgel pri avtobusni postaji. Odločil sem se za smer proti Podgorici, okoli Ska-darskega jezera, Geoff pa se je naciljal proti Kotorju. Pot je bila prijetna, le ta Podgorica mi je delovala malo mračno. Za tam še nisem imel nič planirano, zato sem malo po ulici povprašal, ali ima kdo na voljo kakšno posteljo, da pustim stvari tam. To so se ljudje klicali po dolgem in počez, me vozili naokrog in kazali sobe, ki so bile dražje od hotela, pa še socialno so izgledale. Hoteli so pač izdatno obrati naključnega turista. Med našimi vožnjami sem pridno oprezal naokrog in v neki ulici našel lično domovanje, tako kot treba.
Mesto res izgleda malo duha-morno, le center je bolj aktiven, pa tudi precej dražji. Ogledal
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Razposajeni albanski svatje
Foto: Dani Zorko
Osnovna porcija čevapčičev v Črni gori
m
j^^mm-'-'.........	1 »rt»M". 1
Hi 1235	1390 j
Foto: Dani Zorko
Paketek 'domačih napitkov'
Posrečena arhitekturna mojstrovina
sem si stari del, nov most, nekaj športnih objektov, ostalo je pa živ socializem. Sivi bloki, umazani parki in kockasti objekti z redkimi izjemami so manj, kot bi človek pričakoval od neke prestolnice. Je pa res, da se lahko na vsakem koraku primerno okrepčaš. Seveda ni trajalo dolgo, da se je spet ulilo. Eh, sem rekel, in sem šel domov spet po dolgem času malo kuhat. 'Raz-vodnik' v bajti je bil poba, ki je bil tako malo 'levo' orientiran, se mi zdi. Tako fino in mehko
Foto: Dani Zorko
Družice se pripravljajo na prihod mladoporočencev
se je izražal, da mi je bilo kar nerodno. Zunaj je deževalo, midva pa sva skupaj pogledala skok 'čudežnega' Felixa Bau-mgartnerja, pri čemer se je moj gostitelj tako razvnel ko škotski huligan. Aha, 'fegele' ne more tako preklinjati, sem pomirjen zaključil .
Pri vseh teh 'južnih' dogodivščinah me najbolj neprijetno preseneča dejstvo, da so cene povsod zelo visoke, ljudje pa živijo z drobižem. Trgovine so menda najcenejše v Srednji Evropi, na 'evropski periferiji' pa lupijo ljudi, da te kap. Tako sem tudi v Črni gori po primerjavi nekaterih centrov prišel do zaključka, da cene marsikje presegajo tudi slovensko raven, pa sem lahko primerjal katerekoli dobrine. Le pri žganih pijačah lahko omenim izjemo, saj so domače sadne 'rakije' krepko cenejše od viskijev in podobnih zvarkov. To se je dobro opazilo tudi na ulici, saj sem številne brezdomce opazil z domačimi 'napitki', predvsem s pivom in žganimi substancami. Malce sem tudi prisedel k njim, kar se jim je zdelo sprva čudno, nato pa smo udarili gostilniško debato. Preprosti ljudje z zapletenimi usodami, ki se končno lahko družijo. Pa čeprav brez toplega doma...
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 26. februar
Danes goduje Andrej.
1522 je dal španski konkvistador Hernan Cortes obesiti zadnjega azteškega vladarja Cuauhtemoca.
1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo.
1846	se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda. 1861 je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo.
1909 je Turčija priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine.
1946 je Skupina duhovnikov tržaško-koprske škofije pred prihodom razmejitvene komisije izdala brošuro z naslovom Razgovori in članki, Primorska duhovščina za SFRJ.
1993 so islamski fundamentalisti hoteli s 550-kilogramsko bombo
porušiti stavbo Svetovnega trgovskega centra v New Yorku.
Sreda, 27. februar
Danes je svetovni dan gledališča.
Danes goduje Gabrijel.
280 se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc (Konstantinopel) za svojo prestolnico.
1738 se je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik in filolog Blaž Kumerdej.
1824 je cesar Franc I. imenoval za ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa.
1847	je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani.
1873	se je v revni italijanski družini z dvajsetimi otroki kot osemnajsti rodil operni pevec Enrico Caruso.
1893 so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo. 1902 se je rodil brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je postal najbolj znan po zasnovi novega brazilskega glavnega mesta Brasilie. Četrtek, 28. februar Danes goduje Roman.
1792 se je rodil baltiški raziskovalec, utemeljitelj embriologije Karl Ernst Baer.
1922 je Britanija razglasila neodvisnost Egipta.
1922 je izšel zakon o zaščiti delavcev, ki je enotno uredil sistem
delovnega razmerja v Kraljevini SHS.
1933 je Hitler odpravil ustavno zajamčene svoboščine v Nemčiji. 1943 so podpisali Dolomitsko izjavo, ki je oblikovala razvoj Osvobodilne fronte.
1989 je srbska politika kot odgovor na »Cankarjev dom« organizirala
študentske demonstracije pred skupščino SFRJ.
Petek, 1. marec
V Sloveniji je dan civilne zaščite.
Danes goduje Albin.
1565 so Španci ustanovili nekdanje glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro.
1796 se je v Polhovem Gradcu rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar.
1807 se je v Bišu pri Ptuju rodil slovenski publicist in narodni budi-telj Jožef Muršec.
1810 se je rodil veliki poljski skladatelj Frederic Chopin. 1913 so se makedonski domoljubi po prvi balkanski vojni uprli razdelitvi Makedonije med balkanske zaveznike. 1950 je maršal Jiang Jieshi razglasil na otoku Tajvanu (Formoza) Republiko Kitajsko.
1954 so Američani preizkusili na tihomorskem atolu Bikini prvo vodikovo bombo.
1992 se je na referendumu v BiH 62,78 odstotka prebivalcev izreklo
za neodvisnost.
Sobota, 2. marec
Danes goduje Janja.
Goduje tudi Neža.
1735 se je rodil največji poljski pesnik osemnajstega stoletja Ignacy Krasicki.
1772 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni.
1809 se je rodil nemški skladatelj, pianist in dirigent Felix Bartholdy Mendelsohn.
1830	so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije.
1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja.
1915 so v Sarajevu obesili Veljka Čubriloviča in Danila Iliča, sodelavca Gavrila Principa, ki je v atentatu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Nedelja, 3. marec Danes goduje Marin.
1709	se je rodil nemški kemik Andreas Sigismund Marggraf, ki je z izumom postopka za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese pripomogel k razvoju sodobne pridelave sladkorja.
1824 je umrl italijanski violinist in skladatelj Giovanni Battista Viotti, glavni utemeljitelj šole igranja na violino 19. stoletja.
1831	se je rodil George Mortimer Pullman, mož, ki je uveljavil železniške spalne vagone.
1845 se je rodil nemški matematik Georg Cantor.
1847 se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell.
1874	so odigrali prvo hokejsko tekmo z leseno ploščico.
1924 je Kemal paša Atatürk v Turčiji uradno odpravil kalifat. Šeststo-letna oblast sultanov iz Osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država. Ponedeljek, 4. marec Danes goduje Kazimir.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1710	se je rodil britanski izdelovalec čembal alzaškega rodu Jacob Kirkman.
1852 je umrl ruski pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Gogolj. 1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1869 se je rodil portugalski pesnik Eugénio de Castro.
1875	se je rodil madžarski politik Mihaly Karolyi. Med prvo svetovno vojno si je prizadeval za samostojnost Madžarske.
18 Štajerski1TEDNIK
Nasveti
torek • 26. februarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zima še miga z repom
Kurenti so bili letos preveč leni ali pa so preveč skakali okoli po različnih športnih prireditvah. Skratka, zima še kaže svoje zobe. Glede na to, da so bile količine snega velike, vas že zdaj opozarjam, da bo zemlja napita in mokra in da tudi, ko bo vreme to omogočalo, po zelenici in zemlji še ne hodite, dokler se ne osuši dovolj. Obrezovanje bo počakalo, nikamor se še ne mudi.
Foto: Miša Pušenjak
Lepa skladna zasaditev za sonce: begonija sorta Champagne, biserno proso, desno in levo okrasna kopriva in sladki krompir, navzdol pa raste oranžna Jamesbrittania X.
Balkonske rastline
Dnevi so se že toliko podaljšali, da se je vsaj za ene že pričelo razmišljanje o letošnjih zasaditvah balkonov, čeprav pogled skozi okno ne spodbuja k temu. V zadnjih letih je bilo toliko novega, da ni nič čudnega, če se lani ni veliko zgodilo na tem področju. Kar poglejte malo po revijah, knjigah, saj bo potem pomlad prehitro pri nas.
Okrasne trave seveda ostajajo na prvem mestu rastlin, ki jih moramo saditi v korita. Le sortiment je iz leta v leto večji. Nekaj jih je tudi takih, ki bodo uspevale v polsenci. Izberete lahko katerega izmed šašev ali pa povešujočo bičevje. V polsenci in senci bosta lepo delali tudi izredno dolga bambusova trava in pisana mehka medena trava, ki jo obožujem.
Še vedno zanimive so tudi številne begonije. Nekoč so veljale za rastline polsence, danes pa je že kar nekaj vrst takih, ki uspevajo na vročem soncu. Mene pa so naučile, da ne marajo dežja, zato jih sadim samo tja, kjer po njih ne bo deževalo.
Svojega čara še ni izgubila begonija zmajeva krila. Uspešno je nadomestila bujne in občutljive sur-finije in tradicionalne bršljanke. Ni občutljiva, obnesla se je tudi v lanskem vročem poletju, pa tudi deževna poletja je dobro prestala. Le nekoliko težje jo je kombinirati z ostalimi, modnimi rastlinami, saj mnoge preraste. Dobimo jo v rdeči, rožnati in beli barvi. Obstajajo tudi take, ki imajo rjavkaste liste. Priporočam jo prav vsem, ki si želijo veliko cvetja, nimajo pa veliko časa za oskrbo. K njej lahko kombiniramo bujno rastoče okrasne trave, kot so biserno proso (navzgor rastoča trava) ali ščetina-sta perjanka. Med povsem novimi strukturnimi rastlinami pa lahko k tej bujni lepotici kombiniramo konjsko grivo. Ta nenavadna rastlina hiti in hiti v
Zdravstveni nasveti
Homeopatija in sezonske bolezni (1)
Leta 2011, ko smo ponudbo v naših lekarnah dopolnili s homeopatskimi zdravili, smo o tem načinu zdravljenja že pisali. Vendar ne bo odveč, če uvodoma samo na kratko ponovimo osnovna načela homeopatije, metode zdravljenja, ki jo je pred več kot 200 leti utemeljil nemški zdravnik Hahnemann. Snovno načelo je: podobno se zdravi s podobnim. To pomeni, da znake, ki jih določena snov povzroča pri zdravem človeku, ta ista snov v ustreznem home-opatskem zdravilu zdravi. Gre za metodo zdravljenja, ki obravnava človek kot celoto, spodbuja obrambno moč telesa in znova pomaga vzpostaviti notranje ravnotežje organizma.
Homeopatski pripravki so na voljo v naših označenih lekarnah, izdajajo pa jih lekarniški farmacevti z dodatnim znanjem s področja homeopatije. Home-opatsko zdravilo običajno določa latinsko ime homeopatske učinkovine s stopnjo razredči-tve (te so označene s črko C, če gre za stotinsko redčenje, in s črko D, če gre za desetinsko redčenje in z ustrezno številko, ki pove, kolikokrat je bila osnovna raztopina redčena in potencirana).
Slika zdravila je podobna sliki bolezni - presek teh dveh
višino, zato jo morate občasno porezati. S tem boste dobili gosto, puhasto pernato rastlino, ki jo posadite v ozadje korita. Porezane veje uporabite v šopkih, saj nekoliko spominjajo na naš asparagus. Za povešujočo ozadje lahko poskrbijo povešujoči javorji (abutiloni) z različnim cvetjem, rumeno ozadje ji lahko naredi drobnocvetna kasija, najpogosteje ob begonijah zmajeva krila srečamo sladki krompir, podajo se vse barve listja.
Ne pozabite, vse naštete rastline so zelo bujne, zato jih v korito posadimo nekaj manj, kakor smo navajeno pri bršljankah.
u*
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
Zdravilo se vzame naenkrat, 3-5 kroglic ali 10 kapljic pod jezik, najmanj pol ure pred obrokom hrane ali po njem, med zdravljenjem se je treba izogibati kavi, mentolu (zobne kreme!), kamiličnemu in pravemu čaju, nikotinu, uporabi parfuma. Zdravila je treba shranjevati na sobni temperaturi, stran od virov sevanja, ne smejo priti v stik s kovino.
Homeopatski pripravki se smejo kombinirati tudi s klasično medicino in nimajo medsebojnih interakcij, prav tako so primerni za vse starostne skupine (tudi dojenčki in majhni otroci).
Pri zdravljenju s homeopat-skimi zdravili pacienti brez posveta z zdravnikom ne smejo ukiniti niti spremeniti načina uporabe zdravil, predpisanih na recept!
Smiljana Markež, mag. farm.
Zdaj lahko tudi pregledate svoja korita, jih očistite in razkužite. To naredite najbolje kar z vrelo vodo, le pazite, da se vam ne bo kaj zgodilo. Če je treba nabaviti nova, še vedno priporočam korita z vodno rezervo. Vendar preverite, ali imajo taka korita tudi luknje za odtok odvečne vode, imeti pa morajo tudi kazalo, ki nam vedno pokaže, koliko vode je v rezervi pod koreninami rastlin. V njih bodo bujne rastline, ki sem jih opisala, krasno uspevale.
Sadike
Vreme sicer nič kaj ne spodbuja k setvam, na prosto seveda še ne moremo. V rastlinjake že lahko posejete nizek grah, mesečno redkvico in solato. Posadite lahko tudi čebulček in česen. Nekje na toplem pa lahko posejemo že marsikaj. Danes naj nihče več, tudi vrtičkarji, prideluje sadik brez koreninske grude oz. puljenih sadik. Puljene sadike so tudi tiste rastline solate, ki jih prepulimo iz vrstice z berivko in presadimo drugam. Rastlina takrat izgubi veliko energije, potrebuje veliko časa, da prične ponovno rasti. Koreninska gruda pa se nikoli tako ne razraste, zato so te rastline vedno slabše razvite, običajno pa tudi slabše odporne kakor tiste, ki so vzgojene iz sadik s koreninsko grudo. Zato naj bo berivka berivka in jo tudi porežite do konca. Za solatne glave ali velike rozete pa si vzgojite sadike s koreninsko grudo.
Sadike s koreninsko grudo vzgojimo na dva načina z direktno setvijo v ločke ali s pikiranjem v lončke. Vedno potrebujemo ustrezen setveni substrat. Zanj je pomembno, da je drobno mlet, da ne
Foto: Miša Pušenjak
Sadike s koreninsko grudo vzgojimo v multiplo-ščah za setev.
vsebujejo laskov, vlaken ali večjih kosov organske mase, saj je seme drobno, pa tudi majhne rastlinice potrebujejo zračno in drobno prst. Zemlja z vrta ali domač kompost za vzgojo sadik nista primerna. Domač kompost ima nedoločljivo in tudi vsako leto drugačno vsebnost hranil, ki je lahko povsem neprimerna za mlade in občutljive rastlinice. Tudi pregrob je, sestavljen iz prevelikih delcev, lahko je celo preveč hranilen. Vrtna zemlja pa je pretežka, tudi če govorimo o lahkih tleh. Ob rednem, vsakodnevnem zalivanju se zgornja plast hitro spremeni v »beton«, nežne koreninice mladih rastlin pa ne bodo imele dovolj zraka. Zato za vzgojo sadik uporabljamo kupljene substrate, pa ne tistih najbolj poceni. V trgovini poiščemo take, na katerih piše substrat za setev, če bomo pikirali, ali substrat za setev in presajanje, če bomo sejali direktno v lončke brez pikiranja.
Velikost lončkov je za posamezne rastline različna. Izberemo za posamezne rastline primerne lončke. V spodnji tabeli je nekaj podatkov o velikosti lončkov za nekatere vrtnine. Danes seveda ni treba iskati in sejati v posamezne lončke. V trgovinah se dobijo posebne plošče, ki jim rečemo multiplošče in so v bistvu med seboj povezani lončki različnih velikosti. Te multiplošče so iz različnih materialov, lahko so iz plastike ali stiropora. Za rokovanje in nego so najboljše stiroporne plošče, saj so trde in pri premikanju ne poškodujemo korenin. Plastične so običajno mehke, potem se ob premikanju zvijejo, s tem pa lahko premaknemo in poškodujemo tudi koreninski sistem mladih sadik. Lahko pa imajo trde podstavke, potem so tudi v redu. Izberite si tiste, ki najbolj odgovarjajo vašim potrebam.
Sedaj je zadnji čas za setev paprike, čilija, jaj-čevca in zelene. Sejemo pa paradižnik, za presajanje na prosto morda celo šele čez kakšen teden, za pridelovanje v rastlinjaku pa je ta teden še dovolj zgodaj. Sejemo pa še peteršilj, ta seveda ne prenese pikiranja in solato. Posejete lahko tudi prvo cve-tačo, brokoli in nadzemno kolerabico, a te boste lahko sadili samo v rastlinjak.
Pa ne pozabite na številne cvetlice, saj so obvezne ob rastlinjakih in tudi na zelenjavnem vrtu. da bo vaša kuhinja ves čas dišala, vrtnine pa bodo bolj zdrave, pa moramo na vrt saditi tudi najljubša zelišča. Dela torej od zdaj na prej ne bo zmanjkalo, tudi sneg nam ne more popolnoma vzeti prvih pomladanskih radosti.
Miša Pušenjak
je polje podobnosti. Vsak posameznik potrebuje zdravilo, ki mu je »pisano na kožo« in v celoti pokrije njegove individualne simptome. Prav tako se simptomi, kot jih navajamo v homeo-patiji, razlikujejo od simptomov, ki smo jih navajeni navajati ob bolezni (npr. v homeopatiji ni dovolj reči, da kihamo ali kašlja-mo ...), predvsem nas zanimajo simptomi, ki so nenavadni in za tega bolnika značilni in kdaj se stanje poboljša oz. poslabša.
Najprej naredimo anamnezo (prvi vtis, kaj vidimo, slišimo, občutimo), torej zberemo simptome našega bolnika, jih ovrednotimo in si ustvarimo bolezensko sliko. Potem to sliko primerjamo s sliko zdravil in izberemo zdravilo, ki je našemu bolniku in njegovim težavam najbolj podobno.
Seveda obstaja tudi razlika, ali gre za zdravljenje akutne bolezni, kjer je majhna podobnost slik, kjer se osredotočimo na akutne znake bolezni, ali za zdravljenje kronične bolezni. Pri zdravljenju akutnih bolezni, kamor spadajo sezonske bolezni, kot je nahod, kašelj, boleče žrelo, vročina ipd., uporabljamo nižje potence homeopatskega zdravila od C6 do C15, izjemoma do C30. Te so tudi primerne za samozdravljenje.
torek • 26. februarja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK l9
S svetovne
glasee
scene
Pred dnevi so v londonski Areni O2 podelili prestižne britanske glasbene nagrade BRIT AWARDS 2013. Velika zmagovalca tokratne podelitve sta z dvema osvojenima kipcema nedvomno postala Emeli Sande in Ben Howard. Odlična pevka Emeli Sande je slavila, saj je bila proglašena za najboljšo britansko žensko izvajalko. Njen album Our Versions Of Events pa je bil proglašen za najboljši britanski album leta. Novinec na svetovni glasbeni sceni Ben Howard je slavil v konkurenci med najboljšimi britanskimi moškimi izvajalci, zmagal pa je tudi v kategoriji najboljše novo glasbeno odkritje. Med ostalimi pomembnejšimi nagrajenci so še zasedba Mumford and Sons, ki je bila proglašena za najboljšo britansko skupino, Paul Epworth je domov odnesel kipec za najboljšega britanskega producenta, fantje iz zasedbe One Direction so slavili v novi kategoriji, imenovani svetovni uspeh, nagrado za posebne dosežke pa so dodelili dobrodelni
Emeli Sande
http://3.bp.blogspot.com
organizaciji War Child. Nagrada za mednarodno izvajalko leta je pripadla pevki Lani Del Rey, ki je pometla s hudo konkurenco - Rihanno, Alicio Keys, Cat Power in Taylor Swift. Na svečani prireditvi, ki jo je tudi letos vodil James Corden, so nastopili številni popularni glasbeniki, kot so Robbie Williams, Justin Timberlake, Taylor Swift, Ben Howard, Emeli Sande ter zasedbe Muse, Mumford & Sons in One Direction.
Seznam nagrajencev BRIT 2013:
Najboljša britanska zasedba
-	Mumford and Sons Najboljši britanski album
-	Emeli Sande - Our Version of Events Najboljša britanska ženska
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HARLEM SHAKE - BAAUER
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	STAY - RIHANNA FEAT. MIKKY EKKO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I COULD BE THE ONE - AVICII VS NICKY ROMERO
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE / RYAN LEWIS / WANZ
3.	HARLEM SHAKE - BAAUER
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	HEAVEN - DEPECHE MODE
3.	HALL OF FAME - THE SCRIPT feat. will.i.am
izvajalka - Emeli Sande
Najboljši britanski moški izvajalec - Ben Howard Najboljše novo glasbeno odkritje - Ben Howard Najboljša koncertna zasedba - Coldplay Najboljša mednarodna zasedba - The Black Keys Najboljši mednarodni moški izvajalec - Frank Ocean
Najboljša mednarodna ženska izvajalka - Lana Del Rey
Najboljši britanski singel -Adele - Skyfall
Kontroverzna ameriška pop pevka Lady Gaga je bila zaradi zdravstvenih težav prisiljena odpovedati zadnjih 25 koncertov svoje aktualne svetovne glasbene turneje Born This Way. V okviru omenjene turneje je Lady Gaga do zdaj nastopila na 80 koncertih po vsem svetu, samo s prodajo vstopnic pa je zaslužila več kot 160 milijonov dolarjev. Turnejo Born This je nameravala končati v ZDA in Kanadi, kot zaenkrat kaže, se je turneja že končala, saj ima pevka v zadnjem času velike težave z artritisom sklepov oz. vnetjem sino-vialne ovojnice, ki ji povzroča velike bolečine, zaradi katerih je pristala na invalidskem vozičku. Po prvih ocenah naj bi do sedaj prodali že več kot 200.000 vstopnic, odpoved turneje pa bo stala več kot 16 milijonov funtov. Podjetje Live Nation, ki skrbi za njeno promocijo, bo tako mora-
lo vrniti denar vsem tistim, ki so že kupili vstopnice za omenjenih 25 koncertov. Lani je Lady Gaga v okviru turneje Born This Way koncertirala v Aziji, Evropi
in Južni Ameriki.
®®®
S pomočjo VIMN International Media Networks je bil objavljen seznam največkrat predvajanih videospotov na glasbeni televiziji MTV v letu 2012. Prvo mesto je prepričljivo osvojil videospot za skladbo Somebody That I Used To Know, ki sta jo posnela Gotye in Kimbra. Carly Rae Jepsen in zasedba Fun so prejeli kar dvojno platinasto nagrado za svoja singla Call Me Maybe in We Are Young, ki je nastal skupaj s Janelle Monae. Fun so prav tako prejeli platinasto nagrado za uspešnico Some Nights. Ni pa zasedba Fun edina, ki je domov odnesla po dve platinasti nagradi, saj je to uspelo tudi skupini Maroon 5 z vi-deospotom za Payphone in One More Night, Katy Perry z videospotoma Wide Awake in Part of Me, Rihanni z Where Have You Been in We Found Love, Davidu Guetti pa z videospotoma
Titanium in Turn Me On.
®@®
Avstralski pevec belgijskih korenin Gotye (Wally de Backer) je svetovno glasbeno sceno ob-norel z mega uspešnico Somebody That I Used To Know, pred tem pa je bil znan kot Wally Basic iz zasedbe The Basics. Ob koncu lanskega leta so člani zasedbe izdali album z naslovom Ingredients, na katerem so zbrali največje uspešnice s svojih prejšnjih albumov. Zasedba The Basics je bila ustanovljena leta 2002, njihov prvi album Get Back, pa je bil objavljen leta 2004. V kratkem naj bi izšel njihov novi album Leftovers, na katerem bodo zbrane skladbe iz različnih obdobij njihovega ustvarjanja. Skupino The Basics sestavljajo že omenjeni Gotye (vokal in bobni), basist Kris Schroeder in kitarist Tim Heat. Kljub ogromnemu samostojnem uspehu njihovega člana (Gotye) je zasedba uradno še vedno delujoča.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Znanje, i. del
Smo ljudje in radi si zamišljamo, da smo na tem planetu nekaj posebnega. Kar sicer vedno ne drži, tuintam pa že. Od vseh ostalih vrst se razlikujemo predvsem zaradi sposobnosti naših možganov. Zaradi znanja, ki ga premoremo in izjemne sposobnosti, da znanje shranjujemo ter predajamo naslednjim generacijam.
Osebno se mi zdi, da je to največ, kar človeštvo premore in vedno znova me osupne, kaj vse vemo in kaj vse znamo narediti ter ukrotiti. Pa vendar vso znanje tega planeta ni takšno. Zadnje čase sem veliko razmišljal, s kakšnim znanjem se ljudje sploh ukvarjamo in nekako prišel do zaključka, da bi verjetno znanje lahko v osnovi razdelil na realno in izmišljeno. Slednje je po večini bolj ali manj namen samemu sebi, medtem ko prvo preprosto pojasnjuje dejanske pojave okoli nas. Temu pravimo znanost, vse ostalo pa je pač vse ostalo. Kaj boljše, kaj slabše. Dolga tisočletja so to vesolje pojasnjevali miti, legende, pripovedke, religije in tako naprej. In četudi se takšne ideje morda zdijo romantično privlačne, je njihov čas na srečo mimo.
Iznašli smo namreč znanost in končno odkrili pravo znanje. Znanje, ki ne temelji na nikogaršnjem mnenju, na nobeni ideji, avtoriteti ali glasovanju, pač pa samo na eksaktnih, objektivnih dokazih. To je znanje, ki se ne mota samo okoli sebe, ampak se nadgrajuje, posodablja, raste in dramatično spreminja naša življenja vsak dan. Zato je še toliko bolj neverjetno, da večine ljudi to ne zanima preveč in to znanje morda celo zavračajo.
Obračajo pa se k alternativam, torej izmišljenemu znanju. To prikladno razlaga svet takšen, kot bi si ga morda želeli, hkrati pa so te razlage veliko bolj intuitivne in bliže hrepenečemu človeku. Potem pa imamo poplavo takšnih in drugačnih energij, kozmično inteligenco, religije ter vse sorte vzhodnjaških filozofij, vsem pa je skupno to, da so preprosto produkt človeške domišljije, ne pa realnosti. Ti ljudje bi nas sicer radi prepričali, da je realnost tako ali tako relativna in bla, bla, bla, pa ni. Je samo ena in je objektivna. Merljiva in eksperimentalno testna. Relativni smo ljudje. Ampak to z vesoljem nima nobene veze. Kakor tudi ne naše želje in upi.
Vendar od kod ta tendenca po izmišljenem znanju? Osebno bi rekel, da izhaja iz nerazumevanja znanosti in resničnosti, pa tudi njene nemilosti do osebnih preferenc. Tukaj namreč vladajo stroge enačbe, v katerih ni neznanke "zdaj pa tako, potem pa drugače". Je, kakor je in to je to. Takšno pač je naše vesolje; neskončno komplicirano in se ga hočeš-nočeš ne da razložiti v eni knjigi, še manj v eni povedi. So enačbe, kar se morda res zdi hladno, vendar ne smemo pozabiti, da v tem ni nič namišljenega. Te puste matematične zloženke samo odražajo in razlagajo, kar je. In zato je verjetno veliko lažje verjeti filozofijam in ideologijam, kjer je vse mogoče, če si le dovolj želimo, in kjer je vse sprejemljivo. Tam namreč ni enačb in neskončno debelih knjig, ki zahtevajo veliko časa in razumskega premišljevanja.
Podobno je tudi z umetnostjo, ki jo sicer zelo cenim in mi v življenju precej pomeni, a kljub temu mislim, da je pretirano teorizi-ranje in iskanje življenjskih resnic v njej odveč. Je izraz človeškega duha in njegovega dojemanja sveta okoli sebe, ki je sicer lahko zanimivo, vendar ga to ne naredi resničnega. Zato mislim, da je dobro, da pri tem tudi ostane, vse resnice pa naj človeštvo išče tam, kjer jim je tudi mesto - v realnosti, oziroma v znanosti, ki le to razkriva. Debate med tem, kaj je res in kaj ni, ni. Treba se je namreč vprašati, zakaj ena vrsta znanja nenehno uspeva napovedovati dogodke ter producirati nove reči, medtem ko druga že od pamtiveka lovi svoj rep in ponavlja isto mantro. Ali je vse to zgolj naključje?
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
3ECAUSE WE CAN - BON JOVI HEY - THE LUMINEERS
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
4.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
5.	JUST GIVE ME A REASON - PINK
6.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
7.	MIRACLE - HURTS
8.	STRAY HEART - GREEN DAY
9.	CLOWN - EMELI SANDE
10.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
11.	IF I LOSE MYSELF - ONEREPUBLIC
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,20104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 26. februarja 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
svinjski srčki v omaki*, pire, lena pita SREDA
testenine s paradižnikovo omako in šunko,
solata
ČETRTEK
široki rezanci z orehi, jabolčni kompot PEEK
fižolova juha s smetano, zapečene skutne
palačinke
SOBOTA
piščančja obara, ajdovi žganci NEDELJA
goveja juha, dunajski zrezki, riž, radičeva solata
z jabolkom**
PONEDELJEK
krompirjeva omaka, hrenovke
*Svinjski srčki v omaki
Sestavine: 2 svinjska srčka, 2 veliki čebuli (oz. po želji), list lovorja, strok česna, 2 žlički majarona,
peteršilj, vegeta in jušna kocka, sol, poper, 1 kisla smetana, žlička moke.
Srčke očistimo in narežemo na tanke lističe (tanjše kot za pražena jetrca). Čebulo nasekljamo in na vroči masti zarumenimo. Dodamo srčke in pokrijemo, da se malo zdušijo, približno 2 do 3 minute. Vmes jih po potrebi malo zalijemo. Nato dodamo list lovorja, na lističe narezan strok česna, 2 mali žlici majarona, žličko vegete in jušno kocko ter pokrito dušimo na nizki temperaturi. Ko so že malo mehki, dodamo posušen peteršilj. Ko so mehki, po okusu dodamo še malo od izbranih začimb in naredimo podmet iz kisle smetane in moke ter dušimo še 2 minuti. Postrežemo s pire krompirjem.
**Radičeva solata z jabolkom
Sestavine: rdeči radič, 2 čebuli, 1 jabolko, 1 žica bučnega olja, 3 žlice kisa, 1 čajna žlička medu, 1 čajna žlička gorčice, peteršilj, sol, poper.
Radič operemo, odcedimo in narežemo (lahko na rezance, kot po navadi narežemo zelje). Čebuli sesekljamo. Jabolko operemo in narežemo na kocke. V posodici zmešamo olje, kis, med, peteršilj, gorčico, sol in poper. Preliv prelijemo preko radiča, čebule in jabolka. Premešamo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
HITROST
Dve vrani se pogovarjata in srečata reaktivca kako leti. Pa reče prva vrana: »Glej kako hitro leti!«
Druga vrana reče: »Tudi ti bi tako hitro letela, če bi ti rit gorela!«
Uradnika se srečata na hodniku ministrstva. Pa eden vpraša drugega: "Kaj ti tudi ne moreš spati?"
ZUPNIKOVO OPOZORILO Župnik in mežnar stojita ob vaški cesti in zabijata v tla tablo z napisom: "Konec je blizu! Obrnite se, dokler še ni prepozno!" Mimo pridrvi avto, voznik skozi okno zavpije: "Pustita ljudi pri miru, vidva, verska fanatika!" Čez nekaj trenutkov se zasliši cviljenje zavor in nato pljusk. Mežnar se obrne k župniku: "Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi preprosto napisala: "most je podrt?"
Jure se je oglasil pri prijateljici v občinski upravi in jo vprašal: "Prejle sem bil pri tvojemu kolegu v sosednji pisarni. Povej mi, kaj ta človek sploh dela?" "Ne vem. Tu je že dve leti, pa so mu šele včeraj zmontirali novo mizo!"
"Koliko občinskih uradnikov je potrebno, da zamenjajo žarnico?"
""Devetintrideset! Eden, da zamenja žarnico in osemintride-set, da izpolnijo formularje!"
MOBITEL
Babica pravi dedku po seksu: »Stari, ti si kot mobitel!« On ponosno: »A zraven še vibriram?«
Ona: »Ne! Le signal izgubiš takoj, ko prideš v tunel.«
Uradnik Polde je zagledal kolega za sosednjo mizo, ki je bil ves bled v obraz. "Ali ti je slabo," ga je zaskrbljeno vprašal.
"Saj bo kmalu v redu," je iz-jecljal kolega: »Samo prehitro sem prebral okrožnico!"
URADNIŠKI
Na finančnem ministrstvu je na vratih napis: "Odprto - prosimo za razumevanje!"
"Kako se uradniki igrajo svojo igro - uradniški mikado?" "Kdor se prvi premakne, izgubi."
Štajerski TEDNIK
ZAPREKA, OVIRA
RODOVITNOST
ZMANJ-ŠEVALEC
OPONENT BOLJŠEVIKOV
POVRTNINA
BOLNOST
RUDI VALENČIČ
SESTAVIL
EDI KLASINC
MOČVIRSKA PTICA, KLJUNAČ
VARUH, SKRBNIK
PRASKA, ODIREK
PLINSKA PEČICA
ČLAN OKTETA
USNJENA VEZALKA
TROPINŠČICA, PATOKA
NAS BALETNI PLESALEC
NASELJE PRI NOVEM MESTU
MESTO OB ARALSKEM JEZERU
LOVILEC RAVNOTEŽJA
SLADEK JUŽNI SADEŽ
NERESNICA
VAS POD KRIMON
SKUPINA STAREŠIN V KAKI DRUŽBI
MEDITERANSKI GRM, KALINA
TEŽKO MEHANIZIRANO KLADIVO
OLGA JEŽ
SPLETKAR
MAJSKO DREVO
ŠKODLJIV LESNI ČRV
RIBA Z BRKI
AVSTRIJSKO GOROVJE
POSLOVNI DIREKTOR, MENEDŽER
GLEDALIŠKA SCENA
PODROBNOST
■MODRIJAN« ŠVAB
NOVA ŠOLA
GNEČA, VRVEŽ
NOGOMETAŠ ZULIC
ŠKIS, MOND IN PAGAT
TONOVSKA LESTVICA
DAN PO KOLEDARJU
JEZ NA NILU
KRTAČA
DEBUT
ZADNJA STRAN SEKIRE
NATAŠA KEJŽAR
ŠTEFAN ROŽIČ
DEL VOZA
TOVARNA ORODJA
SKUPINA ŽUŽELK
KONICA
KRAJ POD DOBRČO
OČESNE ZAKLOPKE
AM.ZVEZNA DRŽAVA
JANEZ ERŽEN
LOJZE DOLINAR
SODNIŠKI PROCES
KROMPIRJEVI OLUPKI
NAŠ UMRLI FRAJTONAR (LOJZE)
TRETJI ČEBELJI ROJ, TRETJIČ
LOVEC NA VIDRE
ATEK, OČKA
UGANKARSKI SLOVARČEK: GRILL = plinska pečica, KOGLO = nasejje pri Novem mestu, LUDRA = tropinščica, patoka, OTRIN = slovenski baletni plesalec in koreograf (Iko, 1931-), REDUKTOR = zmanjševalec, SAMO-KOV = težko mehanizirano kladivo, STOGLA = usnjena vezalka, TRŠLJIKA = mediteranski grm, kalina, TURE = avstrijsko gorovje, Tauern.
■ejei 'JoipjA 'oafiai} '^eis 'eo||qo
'ajuaros 'unossjiAi 'e>ieA 'agoio Toj 'eujejpojo ">iN 'lil 'uensy 'wnjep 'jnp 'sn '?eia 'ifejep 'japo 'jaSeueiu 'luos 'yAosa| 'q.s||eqe>| 'e^aidaid 'isouepq '||li§ 'e§jpo 'joinj 'e^o|s :ouAejopoA '3>iNVZId>i 31 A31IS3d
Foto: AŠV
torek • 26. februarja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da naj si naši vrli politiki pri regionalizaciji Slovenije le poiščejo zgled pri iznajdljivih kulturnikih; ti so državo regio-nalizirali zelo enostavno, saj so ustanovili regijo, ki sega vse od stare Poetovione do Vipavske doline.
... da se je podmladek zelo rumene stranke, ki jo vodi sam (dosedanji) predsednik vlade, šele sedaj spomnil, da ne bi bilo slabo, če bi uredili štipendije. No ja, tiste študente, ki so že volilno sposobni, bodo baje kmalu spet potrebovali.
... da vsemogočni gasilski lo-bij, ki ga zelo dobro poznajo pri svetem Marki, nadvse uspešno izteguje svoje lovke tudi na nekatere državne institucije; nekateri najbolj prizadevni naj bi celo dosegli, da bodo med dobitniki visokih priznanj civilne zaščite.
... da se je skupna akcija medobičnskega redarstva, veterinarskih in inšpekcijskih služb pričela zelo obetavno. Že prvi dan jih je pred sedežem veterinarske uprave čakal kup žival-
skih iztrebkov.
... da je po zadnji okrogli mizi pri Sveti Marjeti na temo poplavljanja Drave najbolje, če se kmetje od Ptuja do hrvaške meje odločijo zasaditi riževa polja. Kaj drugega namreč v vodi ne uspeva.
... da prvi poskus začetka spomladanskega dela žogobrcar-ske sezone ni uspel; tokrat niso bili krivi navijači ali kakšen administrativni zaplet, ampak višja sila - sneg.
... da so poetovionski in pre-
poljski kegljači odigrali tako izenačeno srečanje, da so bili na koncu pri rezultatu preko 3000 poravnani na kegelj natančno. Kljub temu so slavili Prepoljci, Poetovionci pa v jok.
Vidi se ...
... da so bile kritike na račun slabe učinkovitosti kurentov pri odganjanju maratonske zime le malo pretirane. Sonce snega še ni uspelo povsem staliti, že so iz zemlje pokukali prvi zvončki in trobentice.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Branimir Orlač
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo nam je poslal Brane Orlač iz Skorišnjaka v Zg.Leskovcu, ob njej pa je pripisal: »Tega sneženega dinozavra sta zasnovala sošolca 7. razreda OŠ Leskovec Alen Orlač In Rene Jančič. Dinozaver meri v dolžino 11 metrov in najvišji del v višino 1,5 m. Pobuda je pa prišla kar iz neba kot sneg, ki ga je nasulo dobrih 60 cm. Dvorišče je bilo treba sčistiti in nastal je kup snega, potem pa iz njega še dinozaver v Halozah.«
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 4.3.pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Karmen Lugarič, Slovenska Bistrica.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2	5					8		
			3	1	8			
	1	6		2		9		4
6	3	5			2			9
	2		6		1		8	
4			9			2	6	7
3		8		9		4	1	
			1	7	6			
		9					2	5
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	GG
Bik	VV	©©©	€€	GGG
Dvojčka	VVV	©	€	GG
Rai	V	©©©	€€€	G
Lev	VV	©©	€	GGG
Devica	VV	©©©	€	GG
Tehtnica	VVV	©	€€€	G
Škorpijon	V	©©	€€	GGG
Strelec	V	©	€€€	G
Kozorog	VV	©©	€	GGG
Vodnar	VV	©	€€€	G
Ribi	VV	©©©	€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»...nikoli ne gre za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje pričakuje od nas.« Viktor E. Frankl
»Življenje doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se sami odločimo.« Greg
Anderson
»Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge.« Lewis Carroll
»Kako čudovito je bilo moje življenje! Želim si le, da bi se tega zavedala že prej.« Sidonie-Gabrielle Colette
»Bodite zadovoljni, da živite, ker vam življenje ponuja priložnost, da ljubite in delate, se igrate in gledate zvezde.« Henry Van Dyke
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: PARTIZANKA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. do 4. marca 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 26. februarja 2013
Slovenija • SD vložila interpelacijo
Minister: „Edino, kar jih minister lahko vpraša, je, ali imajo dovolj denarja."
Minuli teden je ozračje na političnem parketu doživelo vrelišče. Med drugim so Socialni demokrati vložili interpelacijo na delo ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka. Podpisalo jo je deset poslancev SD, razrešitev pa naj bi podprli še nekateri drugi. Izjavo o interpelaciji je podal tudi Turk, ki bo odziv na vsebino pripravil še ta teden.
Kot je na novinarski konferenci pojasnila poslanka DZ Majda Potrata, ki je v imenu desetih podpisanih poslancev vložila interpelacijo zoper dela ministra Turka, je razlogov za vložitev več, strnili pa so jih v osem točk, ki so opredeljene na 22 straneh.
„Kar zadeva to, da bi bilo naše ravnanje neodgovorno, imamo
socialni demokrat številčne razloge, zakaj vlagamo interpelacijo zoper ministra dr. Žiga Turka," je na novinarski konferenci uvodoma dejala Potrata.
Pojasnila je, zakaj je po mnenju podpisnikov interpelacija upravičena. Prepričani so namreč, da Turk kot minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport deluje v nasprotju z
Osem točk, s katerimi SD utemeljuje interpelacijo zoper delo ministra dr. Žige Turka:
1.	delovanje v nasprotju z javnim interesom, kar ima za posledico izgubo zaupanja javnosti in legitimnosti za opravljanje svojih nalog;
2.	ogrožanje pravice do kakovostnega in dostopnega sistema javne vzgoje in izobraževanja;
3.	opustitev skrbi zagotavljanja pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin ter ukinitev SKIC;
4.	neizvršitev odločbe ustavnega sodišča, po kateri bi morali odpraviti neskladje pri financiranju visokega šolstva;
5.	nespoštovanje sklepa DZ, po katerem bi 16 milijonov evrov iz proračuna za leto 2013 namenili visokemu šolstvu;
6.	pri pripravi normativnih aktov ni vključil strokovne javnosti in je podajal neresnične informacije pri sprejemanju odločitev;
7.	nosi politično odgovornost za vzpostavljanje okolja, ki predstavlja tveganje za nastanek nasprotja interesov in sistemskih tveganj korupcije;
8.	ogrožanje institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti RTS vključno z neprimernim financiranjem izvajanja javne službe.
Begunje • Tekmovanje harmonikarjev za nagrado avsenik
Med najboljšimi Rok in Blaž
Januarja je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 7. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado avsenik 2013. Organizator prireditve je bil zasebni zavod Glasbena šola Avsenik.
Letos je pri Avsenikovih v Begunjah jubilejno leto, saj praznujejo šestdesetletnico Avsenikove glasbe. Jubilej so proslavili z zvoki harmonik. Tekmovalci so se zvrstili v disciplinah klavirske in diatonič-ne harmonike ter v komorni skupini. Discipline so bile razdeljene še na starostne kategorije. Večina harmonikarjev se je v Begunje pripeljala iz raznih krajev naše Slovenije, tekmovali pa so tudi harmonikarji iz Nemčije, Avstrije in Italije.
Prvič v zgodovini Avseniko-vega tekmovanja harmonikarjev se je letos zgodilo, da sta naziv absolutnega zmagovalca prejela kar dva tekmovalca. Prvič je ta laskavi naziv ter kipec Slavka Avsenika prejelo dekle, Anja Koračin iz Gorenje vasi, in prvič je enako nagrado prejel tekmovalec iz tujine, Martin Susching iz avstrijskega Pliberka.
S Štajerske je dosegel 1. me-
javnim interesom ter da za to nosi subjektivno in objektivno odgovornost, zaradi česar naj bi izgubil zaupanje javnosti in legitimnost za opravljanje svojega dela. Očitajo mu tudi, da ogroža pravico do kakovostnega in dostopnega sistema javne vzgoje in izobraževanja, da pri pripravi normativnih aktov ni vključil strokovne javnosti, da ni izvršil odločbe ustavnega sodišča, s katerim bi morali odpraviti neskladje pri financiranju visokega šolstva, ter da ni spoštoval sklep DZ, po katerem bi 16 milijonov evrov iz proračuna za leto 2013 namenili visokemu šolstvu.
Med utemeljitvami so še naslednji očitki: da je minister neupravičeno ukinil SKIC, institucijo, ki bi morala zagotavljati promocijo slovenske kulture, da je podajal neresnične informacije pri sprejemanju odločitev ter da nosi politično odgovornost za vzpostavljanje okolja, ki predstavlja tveganje za nastanek nasprotja interesov in sistemskih tveganj korupcije. Zadnja točka, ki jo je predstavila Potrata, se nanaša na delovanje RTV, ministru pa očitajo dejanja, ki ogrožajo institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTS, vključno z neprimernim financiranjem izvajanja javne službe.
V SD so vsebino interpelacije poslali tudi vsem poslanskim skupinam, a pisnega odgovora, ali bodo ostali poslanci podprli razrešitev ministra, še niso dobili.
Odziv ministra:"Sem poskusni zajček!"
Takoj po vloženi interpelaciji zoper njegovo delo pa se je odzval tudi minister dr. Žiga Turk.
Dejal je, da bo natančno, vsebinsko in hitro odgovoril na vsako točko interpelacije, v roku tedna dni, morda še prej, saj ne želi biti alibi za dvomesečno zavlačevanje.
Minister dr. Žiga Turk pravi, da je poskusni zajček.
„Predlagatelji namreč potrjujejo to, kar sem napisal v svojem prvem odzivu, da so me izbrali za poskusnega zajca, s katerim preverjajo zaupanje vlade v Državnem zboru," pravi minister in dodaja, da je interpelacija zgolj politično dejanje proti vladi. „To je potrdil tudi prvak stranke, ki je danes še sestavni del vlade, jutri pa menda ne bo več, ko je na televiziji brezsra-mno napovedal, da bo glasoval za interpelacijo, čeprav na vladi ni nasprotoval niti enemu od ukrepov, ki sem jih v letu dni v skladu s koalicijsko pogodbo predlagal, češ, saj ne gre za ministra. Če ne gre za ministra, obstajajo druga politična sredstva, med drugim ustava dopušča tudi interpelacijo cele vlade, a jih poslanci SD niso hoteli ali si jih niso upali uporabiti. Očitno zato, ker želijo, da vlada ostane, da jo izčrpavajo, obenem pa ji prepuščajo odgovornost za sanacijo stanja, v katerega so v treh letih potratnega in neodgovornega vladanja pahnili državo in državljane. Torej, začetek interpelacije se nanaša izključno na vlado," je v svojem odzivu na novinarski konferenci dejal Turk.
V nekaj besedah je določene očitke zavrnil že v svojem prvem odzivu, očitno pa se zaveda tudi, da med kulturniki in šolniki nima večinske podpore. Spomnil se je namreč stavk in
nezadovoljnih obrazov tistih, za interese katerih bi moral biti zadolžen prav minister: „Kulturniki so me opsovali, še preden sem nastopil mandat, šolniki so stavkali, preden se je spremenil en sam normativ, obe univerzi, ki ju vodita rektorja z levo politično preteklostjo, nista zamudili nobene priložnosti, da ne bi ministra potegnili v kakšen spor. Sindikati so stavkali na zalogo."
Ob tem, pravi minister, je v šolah vse tako, kot je bilo pred letom dni, še največja sprememba je, da so zimske počitnice spet v dveh delih.
Edino, kar jih minister lahko
v ■ ■■ ■ ■
vpraša, je, ali imajo dovolj denarja?
Turk še pravi, da se je eno leto ukvarjal s stvarmi, na katere minister nima posebnega vpliva. „Namesto da bi si priznali, da denarja ni toliko, kot bi si ga mi vsi želeli in se lotili vsebinskih vprašanj modernizacije slovenskih inštitucij znanja, smo bili potegnjeni v pojasnjevanje nujnih in neizbežnih zadev. Da, minister je, kot mu očitajo, izgubil zaupanje dela zainteresirane javnosti, ker je na tem opozicija sistematično delala, ne od prvega dne njegovega mandata, ampak od pr-
Drugo mesto je v svoji kategoriji dosegel Rok Vaupotič iz Podlehnika.
sto Blaž Hameršak (18 let) iz Vidma pri Ptuju; 2. mesto pa Rok Vaupotič (21let) iz Podlehnika.
Zdenka Golub
vega dne, ko se je izvedelo, da bo minister," še pravi Turk in dodaja, da se je celoten sektor postavil na stališče, da je edino, kar jih minister lahko vpraša, ali imajo dovolj denarja, vse ostalo pa se dojema kot nedopusten poseg v avtonomijo.
Prepričan je, da je preveč energije šlo za pojasnjevanje proračuna in finančnih možnosti države: „Vse zato, da se v našem izobraževanju, znanosti in kulturi le ne bi kaj spremenilo. In spremeniti bi se moralo. Namesto da bi se ukvarjali s tem, kako našo šolo prilagoditi 21. stoletju, kako spodbujati kreativnost, kako bolj stimulativno nagrajevati učitelje, so deževala poslanska vprašanja, novinarske zgodbe in sindikalni protesti o zadevah, za katere je bilo vnaprej znano, da jih minister ne more spremeniti."
Prepričan je, da če bi si pravi čas priznali, da je denarja manj in da je treba popraviti kak normativ, bi se danes pogovarjali o vsebini, o modernizaciji.
„Potem bodo poslanci dvignili roko, ne toliko o tem, kaj si mislijo o teh postranskih zadevah na področju dela ministrstva, ampak kako je bolj oportuno za njihovo preživetje v trenutni politični situaciji. Seveda bom na vsako točko interpelacije vseeno odgovoril. Odgovoril bom natančno, vsebinsko in hitro. Odziv lahko pričakujete v tednu dni, morda celo prej. Jaz ne bom alibi za dvomesečno zavlačevanje. Podpredsednika državnega zbora bom prosil, da razpravo o interpelaciji uvrsti na dnevni red februarske seje, ki se, kot znano, začne 4. marca," še dodaja Turk.
Dženana Kmetec
S P	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Vldeo strani
8:00 Destmik - Ob kulturnem prazniku 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Vldeo strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kronika iz občine Destmik 20:45 Destmik - Oddaja iz preteklosti 21:20 Gostilna pri Francetu 22:20 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Vldeo strani 8:00 Kronika iz občine Hajdina 9:00 Košicnbal v Slovenja vasi 10:00 Starše - Kulturni praznik v Trničah 11:00 Oddaja ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Revija tamburaških skupin 20:00 Hajdina - Koncert vokalne skupine Sonus 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Vldeo strani
00:00 Video strani
8:00 Ob Kulturnem prazniku na OŠ Domava 10:00 Orfejčkova parada 2012 2. del 11:10 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani
16:00 Seja sveta občine Lenart-V ŽIVO 20:00 20. Let Lukaric 22:00 Orfejčkova parada 2012 2. del 23:00 Vldeo strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Foto: DK
Foto: ZG
torek • 26. februarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 26. februar
17:00 Ptuj, CID: Uvodno srečanje novinarske delavnice
18:00 Ptuj, CID: KUD The swing story, tečaj swinga
18:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: predavanje popotniškega društva pOtuj,
Franc Golob - Litva, glasba - Eva in Hana Premzl 18:00 Zg. Polskava, gostišče Golob: predavanje na temo balkonske zasaditve, Lorete Vlahovič
Sreda, 27. februar
14:30
17:00 19:00
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predstavitev rezultatov Ankete o rabi alkohola in drugih drog, OZ RK Ormož in LAS za preprečevanje zasvojenosti
Tinje, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Huda pokušnja! avtorski večeri v družbi izbranih knjig in vin, Vlado Žabot in knjiga Sveta poroka
Četrtek, 28. februar
9:30
14:00
16:30
17:00
17:00
17:00
19:00
Ormož, CSO: praznovanje rojstnih dni z OŠ Ormož
Ptuj, CID: 23. medobčinski otroški parlament
Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica: pravljična ura za otroke od 5.
leta starosti dalje
Ormož, Viteška dvorana gradu: Pravljično starševstvo, predavanje Marka Juhanta, Vzgoja otrok, ki so prisrčni, deklet in fantov, ki so nasmejani, in najstnikov, ki so zadovoljni
Ptuj, Animacija, Aškerčeva 1: Šola modrosti, predavanje Mateje Tomšič Akengen, o energiji, ki je potrebna za dobro realizacijo Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Katarine Predovnik in dr. Dimitrija Mlekuža, Srednjeveška fosilna polja v dolini Dravinje
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: pomladni abonma in za izven, koncert glasbene skupine Piazzoleky
Petek, 1. marec
19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 16. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Divji lovec, KUD Šmartno na Pohorju JSKD
21:00 Ptuj, CID: koncert akustičnega tria Grehi in orehi
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 28. februar: 19:00 360
Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. marec: 16:00 Ledeni zmaj; 18:00 360; 20:00 Pijevo življenje
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
V DOMINU CENTRU NA PTUJU, FRIZERSKI STUDIO M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje in fen 15 €, barvanje 15 €. Tel. 070 420 499.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene v začetku nesnosti, rjave, po 15. 3., tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
OT0ENC41.616V	2006	5.990,00	AVT.KUMA,1MP....	K0V.B0RD0RDEČA
FORD FIESTAU, 3 VRATA	2003	2.090,00	AIRBAG, SERVO VOUUI	OPEČNO RDEČA KOV.
FORD FIESTA TREND 1,25,5 VRAT	2009	7.990,00	lE44.877tarUWT.KUMA....	ZEIENA S0UEEZE KOV.
FORD FIESTA M TREND, S VRAT	2009	5.990,00	L£ 82.497km,1.LAST.SER.KMJ.	K0V.D0RD0 RDEČA
FORD CMAX 1.9,5 VRAT, SLO	2000	5.990,00	KLIMA101R.SERV. KNJIGA	KOV.SREBRNA
FORD KUGA 2.0 TDH TREND 4X2, SLO	2010	17.000,00	1.L,TEMP.iP.SENZ0RJI	BELA
FORD FUSION TREND 1.6i, 5VRAT, SLO	2009	0.990,00	POT. RAČ.. KUMA, 1.LAST.	T.SIVAK0V.
FORD GALAXY 2.0 TDCI TREND.7 SED., SLO 2010	15490,00	AVT.K1IMA£ERV.KNJIGA...	KOV. SVET. SIVA
MITSUBISHI L ZOD 2.5 DIESEL 4X4, SLO	1099/12	0.700,00	KLIMA,ELEK.PAK.,VLKLJUKA	K0V.SIVMRNA
OPEL ASTRA 1.7 DH KARAV. C0SM0	2000	5.090,00	KLIMAJLST.MENJA1JIIK..	BELA
PEUGEOT 207141,5 VRAT	2010	7.750,00	EL PAKET, KLIMA, ZELO LEP	SV. MODRA KOV.
NISSAN X-TRAIL 2.2 DO 4X4	2D07	11.599,00	1.IAST, SEHV. KNJ., ZELO LEP	T.SIVA KOV.
RENAULT M0DIIS 1.5 DCI, 5 VRAT	2009	0.390,00	1.IAST,SER.KNJIGAJ(UMA..	K0V.SVET.M0DER
RENAULT KANG00 PRIV. 1 Ji DCI, SLONELO	LEP 2010	9.999,00	LE 70.500 km,KUMA.PAR.SEN.	KOV. SIVA
SEAT LEON 14 5 VRAT, SLO	2003	3.799,00	KLIMA,1.LAST.,SERV. KNJIGA	ZLATAK0V.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
Tiho teče solza lepega spomina, a v srcu ostaja bolečina.
SPOMIN
27. februarja je minilo 10 let žalosti, odkar te ni več med nami
lfilijem - Stanko lfoda
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 56
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke ali podarite cvet.
Vsi, ki smo te imeli radi
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost
dostave. Tel. 041 723 957._
PRODAM mesnate prašiče v teži 25100 kg. Možnost dostave. 041 670
766._
KUPIM traktor, najraje Zetor, IMT, Ur-sus ali Deutz. Tel. 041 680 684. DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino), in pelete ter brikete. Tel. 051 632 814.
PRODAM odojke. Telefon 041 986
390._
PRODAM luščeno koruzo in suhe bučnice. Tel. 031 582 488.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
DOM STANOVANJE
DVOSOBNO stanovanje v Krčevini pri Vurbergu 58 dam v najem. Tel. 040 188 337.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 26.2, 9J0 Dnevnik HI Maribor- pan. 9:25 Kuhi nji ca - par. 9:50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 1:00 Modro-101. oddaja 11:30 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 3:05 Pomurski tednik - pan. 13:30 Info kanal 15:35 Kuiiinjica 16:00 Ptujska kronika- pon.
ß
16:20 Info kanal
17:00 SporttnoT -14.c___,_ ,.....
17:35 Motoscena -18. oddaja - pon.
.oddaja-pon.
13:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal 19=25 Naj smučiSče 2012/2013 -
SoriSka planina 10:30 Zemlja in mi-15. oddaja-| 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Motoscena-18. oddaja-pi
PROGRAMSKA SHEMA ReTV Četrtek 28.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Knhinjica-poo. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Info kanal 15:30 Kubinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal B:00 Ptujska kronika - pon. 18:20Sport(noj-H. oddaja -pon. 18:50 Info kanal
10:55 Naj smuCiSCe 2012/2013-
Soriika planina - pon. 20:00 Ptujska kronika-oon. 23:20 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 20:35 Ptujske odrske deske - 4. oddaja - pon. 21:00Športnik leta2012-pon. 21:20 Motoscena-1B, od I'
20:45 Povabilo na kavo - pon. 21:20 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 27.2.
9:00DneunlkTVMaribor-pon. 9:25 Kubinjioa- pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal
14:35 Gostilna pr Francet -18. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica 6:33 Ptujska kronika - pon. 6:20 p kanal
6:50 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 17:05 Anka Tasmanka - dokumentarni 1iim 18:00 Povabilo na kavo 18=35 Info kanal 20:03 Pujska kronika-pon. 20:20 Motena-18. oddaja -pon. 20:45 Povabilo na kavo - por. 2lt20 Cista umetnost -16. oddaja-pon. 21=35 RegiTV GoriSnica
22:00 22:20
.otoscena-18. oddaja-pon. lujska kronika - pon. nfo kanal
vril7€l A M0J 2013 V A V CV ■ ZDRAVNIK
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra: _
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovenlca P
kraj in poštna številka: telefon: _
e podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, i namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različr pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Mod posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svoj en vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahke
36, 1410
podatkov
'ostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska na Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost d upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegov
a Storit
a Kidriča
a Storit 15, 1410

Podpis:
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj,
www.radio-tednik.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
Mineva eno leto žalosti, odkar si odšla od nas, draga mama in stara mama
Otilija Koželj
S POLJSKE C. 20, PTUJ
Ostaja praznina, molk in tišina. Naše misli so s teboj na vsakem koraku. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki posto-jite ob njenem grobu ali ji prižgete svečko in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in botre
Marije Horvat
IZ STOJNCEV 96
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, denar namesto cvetja, sveče ter za vsa izrečena sožalja.
Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi, ge. Hedviki za lepe besede slovesa, Janku za odigrano Tišino, sosedi Toniki pa za molitev. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir, posebna zahvala sestrični Mariji Solina za vso pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala za vse.
Vsi njeni domači
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, tete in botre
Terezije Čuš
IZ GABRNIKA 20
V najtežjih trenutki našega življenja nas tolažita misel in spoznanje, da ni bila cenjena in spoštovana le med nami, ampak tudi med sorodniki, sosedi in vsemi vami, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, sveče, cvetje ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, posebej še gospodu župniku, pevcem, molecu, govornici, zastavonošema, godbeniku, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem sodelavkam in sodelavcem otrok.
Žalujoči: otroci z družinami
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
datum rojstva
Ptuj • Uspela akcija policistov
Osebna kronika
a
Pri nekdanjem policistu našli pravo orožarno
Policisti Policijske postaje Ptuj so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da 51-letni moški iz okolice Ptuja poseduje večjo količino orožja, za katerega nima ustrezne listine.
V torek, 19. februarja, so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju opravili hišno preiskavo na njegovem domu. A ker se je moški skril v hiši in se na daljše zvonjenje, trkanje in pozivanje ni odzival, so policisti skladno z odredbo za opravljanje hišne preiskave v hišo vstopili nasilno. Ko so prišli na podstrešje, je moški napadel policiste in jih skušal udariti, zato so uporabili prisilna sredstva - fizično silo in sredstva za vezanje in vkle-
panje, ter moškega pridržali. Pri varnostnem pregledu so v žepu njegovih hlač našli več nabojev različnih kalibrov. Pri hišni preiskavi pa so našli štiri lovske puške in več kot tisoč nabojev, več daljnogledov in nožev, radijski zvezi, 18 čeljusti srnjadi in druge predmete. Predmete so zasegli. Našli so tudi ptici ujedi - kanji, ki ju je na kraju prevzela inšpektorica VURS in ju predala Zatočišču za prostoživeče živalske vrste na Muti v nadaljnjo oskrbo.
Foto: M. Ozmec
Inšpektorica nadaljuje postopek. Policisti pa nadaljujejo zbiranje obvestil, zaradi suma storitve kaznivih dejanj: nezakonit lov, tatvina in preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi pa bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za 51-letnega, nekdanjega, sedaj že nekaj časa upokojenega policista M. V. iz Zabovcev.
-OM
Ptuj • Akcija sveta za preventivo in vzgojo v prometu
Uporaba odsevnih teles v zmanjšani vidljivosti
Svet za preventivo in vzgojo Mestne občine Ptuj je skupaj z Agencijo RS za varnost prometa in Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil preventivni akcijo za večjo varnost pešcev.
Na preventivni akciji, ki so jo izvedli v četrtek, 21. februarja, v prostorih trgovskega centra Qlandia na Ormoški cesti v Ptuju, so v demonstracijskem šotoru VIDKO mimoidočim naključnim obiskovalcem prikazovali na praktičnih primerih, zakaj je uporaba odsevnih teles v cestnem prometu nujna. Kot je ob tej priložnosti dejal Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, je bilo na slovenskih cestah tudi v minulem letu 2012 več prometnih nesreč z udeležbo pešcev, zlasti
starejših, ki so izgubili življenja ali so bili telesno poškodovani. Do prometnih nesreč z udeležbo pešcev prihaja v nočnem času in ob zmanjšani vidljivosti, zato je še posebej pomembno, da pešci nosijo svetla oblačila in odsevna telesa, saj s tem naredijo največ za svojo varnost. Zato je bila omenjena preventivna akcija namenjena vsem udeležencem v prometu, predvsem pa najbolj ranljivima in ogroženima ciljnima skupinama, starejšim ljudem, nad 65 let, in otrokom do 10 let.
-OM
Foto: M. Ozmec
V akciji VIDKO v prostorih Qlandie so sodelovali predstavniki republiškega in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Policijske postaje Ptuj in medobčinskega redarstva.
Slovenija • Akcija za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo
Vozniki, ustavite se. Vlak se ne more!
V torek, 19. februarja, so v prostorih Slovenskih železnic na novinarski konferenci predstavili koncept in akcijski načrt nacionalne akcije za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, ki poteka pod sloganom „Ustavite se. Vlak se ne more."
V okviru nadaljevanja aktivnosti za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo bo omenjena preventivna akcija potekala od 20. do 28. februarja. Kot so poudarili predstavniki Agencije za varnost v prometu, Slovenskih železnic, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor ter direkcije RS za ceste, bomo dovolj učinkoviti in uspešni le s skupnimi močmi.
Poleg osveščanja voznikov pa je treba zagotovitvi vsa potrebna znanja, dobro medsebojno organiziranost, strokovnost ter maksimalno spoštovanje predpisov, zagotoviti pa je treba tudi dovolj finančnih sredstev za ureditev prometne infrastrukture posebej ni-vojskih prehodov. Predstavili so akcijski načrt in izpostavili problematiko varnosti cestnega prometa na nivojskih
prehodih ceste čez železniško progo, ki je povezana z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu.
Posledica so prepogoste prometne nesreče oziroma izredni dogodki na nivojskih prehodih. Z nacionalno akcijo in programom aktivnosti za povečanje varnosti na nivojskih
Rojstva: Vesna Andelkovič, Kamnje 7 a, Bohinjska Bistrica
-	deklica Žana; Maja Kolednik, Pobrežje 148 c, Videm pri Ptuju
-	deklica Maruša; Jožica Polak, Kajuhova ul. 11, Kidričevo - deklica Pia; Jasmina Mulec, Brezo-vec 19 b, Cirkulane - deklica Tia; Mateja Kraner, Janežovski Vrh 8, Destrnik - deček Patrik; Dana Krajnc, Ulica Jožefe Lackove 37, Ptuj - deklica Iva; Alenka Bez-jak, Borovci 14 a, Markovci - deček Urban; Klara Posrpnjak, Ge-rečja vas 42, Hajdina - deklica Sara; Sabina Lešnik, Brunšvik 11, Rače - deček Patrik; Mateja Majerič, Kungota pri Ptuju 3, Kidričevo - deček Nejc; Karolina Šeruga, Podlehnik 5 f, Podlehnik
-	deček Jaka; Tamara Založnik, Lipoglav 23 a, Loče - deklica Bona; Mateja Zajc, Apače 11, Lovrenc na Dr. polju - deklica Ki-ana; Slavica Novak, Litmerk 20, Ormož - deklica Lara; Katja Iva-nuš, Gorišnica 147, Gorišnica -deček Aleks; Katja Vek, Koritno 17, Majšperk - deklica Tjaša; Valentina Ozmec, Sodinci 21, Velika Nedelja - deček Jaša. Umrli so: Marijan Štolfa, Ptuj, Volkmerjeva cesta 5, roj. 1933
-	umrl 2. februarja 2013; Anton Šimenko, Spodnje Gruškov-je 11, roj. 1944 - umrl 15. februarja 2013; Franc Mikša, Hlaponci 44, roj. 1954 - umrl 1. februarja 2013; Konrad Zo-rec, Ptuj, Volkmerjeva cesta 7, roj. 1936 - umrl 7. februarja 2013; Angela Bela, roj. Cebek, Sela 9, roj. 1935 - umrla 15. februarja 2013; Vincencij Ku-mer, Mezgovci ob Pesnici 56 b, roj. 1934 - umrl 15. februarja 2013; Marija Horvat, Nova vas pri Markovcih 79, roj. 1958
-	umrla 19. februarja 2013; Marija Visenjak, Hlaponci 62, roj. 1914 - umrla 20. februarja 2013; Viktor Kuhar, Borovci 32, roj. 1945 - umrl 18. februarja 2013; Marija Stermšek, roj. Čoh, Brstje 5 c, roj. 1939 - umrla 15. februarja 2013; Ivana Novak, Pobrežje 129, roj. 1925 - umrla 15. februarja 2013; Ivanka Hari, roj. Švarc, Bišečki Vrh 4, roj. 1956 - umrla 17. februarja 2013; Karel Kirbiš, Spodnji Gaj pri Pragerskem 14, roj. 1938 -umrl 21. februarja 2013; Angela Štuhec, roj. Zadravec, Runeč 36 a, roj. 1932 - umrla 21. februarja 2013.
Poroke - Ptuj: Andrej Kokol, Štuki 31, in Sanja Muršec, Zgornja Hajdina 48.
prehodih pa želijo z natančno določenimi ukrepi vplivati na večjo varnost udeležencev na nivojskih prehodih ter posredno zmanjšati število izrednih dogodkov oziroma prometnih
nesreč na nivojskih prehodih. Pri tem se je treba zavedati, da je dosledno upoštevanje prometne signalizacije ključen in najučinkovitejši varnostni ukrep vsakega posameznika pri prečkanju nivojskih prehodov ceste čez železniško progo.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
Ce sever konec svečana brije, nam dobre letine up zašije.
Foto: M. Ozmec
Zaradi neupoštevanja prometnih predpisov in signalizacije na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo prevečkrat prihaja do prometnih nesreč in drugih izrednih dogodkov.
Danes bo po nižinah deloma deževalo deloma snežilo. Ponekod bo zapihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v alpskih dolinah do -7, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo bo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti bo povečini snežilo, na Primorskem in v severovzhodnih krajih pa deževalo. V sredo bo oblačno, občasno bodo še padavine, po nižinah deloma dež, deloma sneg. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V četrtek bo suho vreme.