PERIODICAL U!V.
KOV -1
ŠTEV. (NO.) 206.
PRVI SLOVENSKI UST V, AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravijo in resnico — od boja do zmage/ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASBLO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
i •
(Official Organ of four Slovenian Organizations)-
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 24. OKTOBRA. — FRIDAY, OCTOBER 24, 1941."
LETNIK (VOL.) L.
Prodiranje pred Moskvo
docela ustavljeno
Sneg ovira bojne operacije pred Moskvo. — Naziji trdijo, da so zavzeli mesto Stalino v Ukrajini. — Anglija zaskrbljena, da Nemci ne prodro do Kavkaza.
London, Anglija. — Ruska preatolica Moskva je, začasno vsaj, obvarovana pred padcem, kajti naziji so zadeli tamkaj na tak obrambni zid, da je glavna vihra njih ofenzive po-jenjsla, dasi se s tem ljuti boji pred mestom še niso končali. Istočasno pa so prestavili Nemci glavno ost svoje ofenzive na jug, v Ukrajino.
O moskovski fronti trdijo poročila iz obeh prestolic, Berlina in Moskve, da so tamkaj vojne operacije zelo otežkoče-ne zaradi snega in razmočenih tal. Kljub temu pa, kakoi pravijo Rusi, se tamkaj napadi in protinapadi stalno izmenjavajo; mnoge vasi so zadnji torek trikrat v enem dnevu iz-premenile lastnika. Istočasno priznava rusko poročilo," da je postal položaj v Ukrajini zelo resen in, da so številčno močnejše nemške čete prodrle o-brambno črto na nekaterih odsekih fronte.
S temi vestmi pa je nemško poročilo v protislovju. V tem se namreč sicer objavlja, da so nazyske čete zavzele važno industrijsko mesto Stalino na skrajnem jugu, toda obenem dostavlja, da se je ofenziva u-mirila ne samo pred Moskvo, marveč tudi v Ukrajini, češ, da potrebuje nemška armada "oddih". O zastoju pred Moskvo pa trdijo naziji, da nikakor ne pomeni, da bi mesto ne moglo biti zavzeto. "Moskva bo padla, kadar bodo nemški vojaški voditelji odločili nje zavzetje," tako trdijo, a pripominjajo, da padec Moskve ne bo odločilen udarec v tej vojni, pač pa, da bo ta udarec zadan, kadar bo zavzeta bogata dolina reke Doneča, proti kateri se zdaj izvajajo glavni napadi. Za primer navajajo, da bi v slučaju ofenzive proti Nemčiji padec Berlina ne pomenil končnoveljav-ltega poraza, pač pa bi bila izguba Porurja odločilna. In dolina reke Doneča je vsled svojega bogastva na rudninah ii« vsled industrije nelcaj podobnega za Rusijo kakor Pomije za Nemčijo.
Ako se bo nazijem v resnici posrečilo, da zavzamejo to dolino, ne bo nevarnost za Rusijo izvirala samo iz nje izgube, marveč tudi iz tega, ker bodo nato ogrožene pokrajine ob Kavkazu. Je sicer res, da je od Doneča do Kavkaza še velika razdalja, toda, sklepajoč na podlagi njih dosedanjih uspehov, se, mora jemati v pošte v možnost, da bodo naziji tudi . to oviro premagali. Kakor hitro pa pridejo Nemci do Kavkaza, dobe s tem v last bogate oljne vrelce tamkaj in s tem bi postali še bolj nepremagljivi. Na to angleški krogi resno miilijo ter se zato tudi
IZBRUHI V ČRNI GORI
V bitki s četniki bilo pobitih 100 Italijanov.
London, Anglija. — Uporniški izbruhi četnikov širom večine delov bivše Jugoslavije naraščajo v takem obsegu, da jim osiščne čete več zdaleka niso kos. Tako izjavo so poda li zadnji torek tukajšnji juiro-sJovanski krogi, ki so dostavili* da ima Italija v zasedenih krajih enake težave kakoi Nemčija. Poleg drugih obrežnih krajev, ki jih ima Itaiija pod zasedbo, je tudi Črna gora, in tamkaj je nedavno pri-$To do tako obširnega spopada, da je v bilo v njem ubitih nad 1000 Italijanov. Tla so za Italijane tamkaj tako vroča, da se je večina italijanskih vojakov umaknila iz notranjščine ob jadransko obrežje. Sledili so jim tudi vsi civilni uradniki.
LOS ANGELES OBČUTIL POTRES
Los Angeles, Cal. — Tukajšnje mesto z okolico je imelo zadnji torek ponoči tri občutne potresne sunke, od katerih je bil drugi najmočnejši. Sunki so metali sklede s polic, o-met je dalal s sten v hišah in nekaj šip v izložbenih oknih je počilo, toda življenjskih nesreč ni bilo, dasi je potres po svoji jakosti sličil potresu v marcu 1933; in tedaj je bilo 90 oseb u'bitih.
-o-
WILLKIE ZAHTEVA PREKLIC NEVTRALNOSTI
Washington, D. C. — Wendell Willkie je poslal zadnji torek republikanskim senatorjem in poslancem pismeno priporočilo, naj se prekliče ne-vtralnostni zakon, Češ, da nima nobenega koristnega na-mepa več. Izjavo je poleg njega podpisalo še 124 drugih o-seb.
-o-
STRIŽENJE SE ZNA PODRAŽITI
Chicago, 111. — Cena za striženje las se utegne v kratkem podražiti za 10 centov, na 85 centov, britje pa od sedanjih 25 c. na 35 centov. Tajnik zveze brivcev je namreč omenil zadnji torek, da se bo za brivske pomočnike zahtevala večja plača, vsled česar bo morala biti cena za delo višja.
dišijo glasovi, da bo angleška armada, namesto, da bi otvori-la novo fronto na zapadu Evrope, poslana na južnorusko bojišče, da brani Kavkaz.
NOVO TORPEDIRANJE IN GOVORICE O KEARNY
Washington, D. C.—Dve nadaljnji ladji ste postali te dni žrtev torpediranja na Atlantiku. Predsednik Roosevelt je v pogovoru s časnikarji zadnji torek objavil, da je ravnokar prejel vest, da je bil ameriški tovorni parnik Lehigh poio pij en zadnjo nedeljo od nekega podmornika, in sicer v bližini Afrike. Kmalu nato pa je državno tajništvo sporočilo, da je ista usoda zadela blizu Islandije neki drugi ameriški tovorni parnik, ki je plul poči pananisko zastavo. — Isti dan pa je razodel admiral Stark, načelnik pomorskih operacij, pred nekim senatskim odborom, da je bojna ladja Kearny j ob času, ko je bila zadnji teden torpedirana, izvrševala "konvojsko" službo, namreč, da je nudila nekim ladjam o-boroženo spremstvo. Čigave so bile te ladje, admiral ni razodel, češ, da bi bilo to "neprimerno," iz česar se sklepa, da so morale biti angleške.
o-
DELO ANGLEŠKIH PACIFI-StOV OVIRANO
London, Anglija. — Vlada je odklonila dovoljenje dvema članoma parlamenta, da bi smela oditi na obisk na Irsko, in sicer zaradi njunega pacifističnega mišljenja. Eden od njih, bedforski vojvoda, je namreč lani med obiskom na Irskem imel mirovne razgovore s tamkajšnjim nemškim posla-nikoip. Isti vojvoda se je v to-lek izrazil, da bi bila dežela danes v boljšem položaju, kakor je, ako bi vlada uporabila vse priložnosti, ki se ji nudijo za sklenitev miru. V nekem pamfletu, ki ga je izdal, pa je povdaril, da Anglija ni šla v vojno iz kake ljubezni do Poij-ske in Francije, marveč iz strahu, da bi bili ogroženi britanski interesi, ako bi se Hitlerjev vpliv razširil. Britanija, je dejal, 'bi ne smela zavračati pogajanja s Hitlerjem samo zato, ker ga vlada osebno nima rada.
-o-
NAZIJI ISE KRVAVO ZNAŠAJO NAD FRANCOZI
Vichy, Francija. — Kakor so Francozi s strahom pričakovali, umora, ki se je izvršil nad nemškim generalom HoU-zom zadnji ponedeljek v mestu Nantes, naziji ne bodo pustili nemaščevanega. Takoj drugi dan je namreč general von Stuelpnagel, nemški po-voljnik v okupirani Franciji, izdal povelje, da se pobije 50 francoskih talcev v zadoščenje za omenjeni umor. A to še ni vse. Po nazijskem pravilu "Sto PVancozov za enega ubitega Nemca" je omenjeni general zagrozil, da bo ustreljenih re nadaljnjih 50 talcev, ako ne bodo tisti, ki so izvršili umor, aretirani do četrtka opolnoči. Povrhu pa je bila razpisana nagrada 15 milijonov frankov za tistega, ki bi pomagal izslediti morilce. — Kljub tej krvavi brezobzirnosti pa se izvršil v sredo v mestu Bordeaux nov
Angleški list napoveduje obisk vojnega tajnika
*r ___ _
Razgovori, zakadi katerih ima iti Stimson v Anglijo, imajo baje razpravljati nastop proti Japonski. — Anglija sili Ameriko < vojno. — Japonska se utegne pogajati.
KRATKEJESTl
—	Washingtoto, D. C. — V pristaniščih Zed. držav se nahajajo točasno tri nadaljnje angleške bojne ladje, kakor je v torek objavilo mornariško poveljstvo. S tem se je doseglo skupno število 35 ladij, ki so od časa do časa prispele semkaj.
—	Mexico City, Mehika. — Med Mehiko in Veliko Britanijo so se zadnji torek obnovili diplomatski odnošaji, ki so se ukinili v letu 1938, ko je vlada predsednika Cardenas?, odredila razlastitev oljnih vrelcev, ki so bili v tujezem-skih rokah.
Lisbon a, JVartusalska. Tukajšnja vlada skuša obdržati deželo v nevtralnosti do skrajnosti. Tako je v torek od-ledila, da ne smejo portugalske ladje prevažati tovorov za nobeno državo, ki stoji v vojni.
—	Madrid. Španija. — Vrhovni poveljnih Franco je določil da bo vsakdo, ki bo tajno, pod roko, prodajal živila in druge potrebščine, postavljen pred sodišče pod obdolžbo u-pora in, da ga utegne zadeti smrtna kazen.
-o—-—
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
London, Anglija. — Tukajšnji list "Star" je zadnji torek priobčil članek v katerem se omenja, da pričakuje London v kratkem visok obisk iz Wa-shingtona, namreč, da bo prišel sem vojni tajnik Stimson, in sicer v svrho razgovorov glede vojne. Stimsona opisuje list kot "enega starih aristo-kratov v Zed. državah in ponosnega na svoj britanski izvor, iz katerega izhaja njegova družina."
Kaki bodo razgovori, ako pride ta 74 let stari državnik les v London, se ni naznačilc v listu, toda z gotovostjo se domneva, da se bodo sukali o-krog nastopa proti Japonski, ter, da se utegne izdelati pri tem pravi vojni načrt. Kakor 7e bTTcTTe omenjeno, Anglija
Iz zasužnjene domovine
Beograjsko prebivalstvo je kljub vsem grožnjam, navdušeno pozdravljalo angleške vojne ujetnike, katere so Nemci gnali v Nemčijo. — Južno-ameriški izseljenci o Jugoslaviji.
Vesti iz nepokcrjene Jugoslavije
(Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu).
Iz Carigrada poročajo, via Nemci s pomočjo svojih zaupnikov tiskajo v Beogradu letake in razglase »proti vladi generala Simoviča, ki jih lepijo na zidove in na vozove cestne železnice. Težnja in cilj te nemške propagande je, da zvrne s sebe odgovornost Nemčije za neizzvani napad na Jugoslavijo in za divjaško bombardiranje Beograda.
V Beogradu navzlic najstrašnejšim kaznim vsak ve,-rer in vse noči odmevajo streli.
Vsi poskusi sestaviti nekako "srbsko vojsko" so propadli, čeprav beograjsko glasilo"za-
sednih oblasti "Niovo Vreme"
naravnost sili Ameriko, na;
gre v vojno «>roti Japonski in vsak dan poziva častnike, naj
se prijavijo oblastim. Vse ljud- jvljala novo stvo vidi v takem delovanju i2- • tional News Service
zdi se, da postaja ameriška \lada dostopna tej ideji, ako bi se Japonska spravila na kako novo agresivnost na Daljnjem vzhodu. Iz zadnjih poročil iz Tokio pa ^e razvidi, da je nova japonska vlada min. predsednika Tojo odločena, da podvzame nove poizkuse, da pride z Ameriko do diplomatskih pogajanj.
--o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer* Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roce!
VROČI VRELCI NA ISLANDIJI
- - -------------, , Eni znamenitost, ki 3o ima otok Islandija, je ta, da ima deiela, kljub
podoben umor. Ustreljen je bil temu» d* leii do&j na severu, Številne vroče vrelce, katerih curki švigajo
neki nemški major	***** visoko v	kaže «°™ja slika. Voda v njih je tako vroča,
• - ■	«a skoraj vre, in- več poslopij se zalaga s paro iz teh naravnih virov.
dajalsto in se oblastim ne prijavlja.
Pretresljivi so podatki o sprejemu, ki ga je beograjsko prebivalstvo priredilo angleškmi ujetnikom, ki so jih Nemci zajeli v (Jrčiji in na Kreti in potem skozi Beograd peljali v Nemčijo. Ljudstvo je vsem grožnjam navkljub angleškim ujetnikom naskrivaj dajalo kruha, potic, mesa, sadja in oblek. V Topčiderju je nemški vojak ustrelil nekega Beograjčana, ker ga je zalotil, ko je Angležu dal cigareto. Ob prihodu angleških ujetnikov je ves narod glasno pozdravljal angleško vojsko in Anglijo.
Razmerje med Italijani in Nemci v zasedenem jugoslovanskem ozemlju je zelo napeto. Italijanski vojaki javno pripovedujejo, da so proti vojni. Obračuni med italijanskimi in nemškimi častniki zaradi te
i moupravnih in občinskih urad-| nikov, ki so bili postavljeni od decembra 1918 do aprila letos. — Zakaj, ni težko uganiti.
London poroča, da je porušena proga med Ljubljano in Zagrebom.
Zaradi čestih nemirov v Zagrebu in zaradi napadov "hrvatske seljačke zaštite" na Paveličeve ustaše in nemške vojake je načelnik policije Ar-tukovič izdal ukaz, da se morajo vsi javni lokali zapreti do devetih zvečer. Po tej uri je Zagreb mrtvo mesto.
Zaradi velikih nemirov v Sloveniji in v Črni gori je Mussolini poklical na odgovor komisarja "Province Lubiana'' Graziolija in vojaškega poveljnika Črne gore, generala Pircio Biroli.
__?fedžarske oblasti so na
jugu "svoje države" prijele dva srbska "komunista", ki sta oba priznala, da sta pripra-vstajo. "Interna-poroča,
da je eden obeh priznal, da je po navodilih iz Moskve pripravljal vse na prihod ruskih "parašutistov" v "Južno Madžarsko".
-o-
Izseljenci v Južfni Ameriki o Jugoslaviji
Buenos Aires, v oktobru. — (JCO.) — V Villa Magueta blizu St. Fe v Argentini je bil sestanek odposlancev HSS, ki so se ga udeležila tudi "Jugoslovansko društvo za vzajemno pomoč" iz Rosaria in odposlanci "Jugoslovanske Narodne Odbrane" iz Buenos Ai-resa. Sestanku je prisostvovalo sedem delegatov ter predsednik tamkajšnje HSS. g. Pavel Beg s tajnikom g. Grgo So-šičem. Na sestanku se je govorilo o sedanjih prilikah, v domovini in o dolžnostih izse-ljenstva do naroda in do nje-
govih potreb. Soglasno so skle-ga so na dnevnem redu. Cesto nili, da je treba pomagati na-
nemška vojska strelja na po edine italijanske vojake, če se nočejo pokoriti.
Reka Seretva je bila pred tedni tako polna mrličev, da pri Mostafju ni bilo mogoče s čolni voziti po njej.
V Splitu so množice beguncev iz Sarajeva, Zagreba in Beograda, največ Srbi in židj-s. Dosti je tudi Hrvatov, somišljenikov HSS. Italijanske oblasti, ki so sprva bile prizanesljive, -o zdaj krute in pripoveduje se v Dalmaciji o ljudeh, ki ste jih sinoči še srečali, a jutri jih zemlja požre. Cene živilom strašno rastejo. Dvanajst jajc stane 20 lir, liter olja 41 lir, kilogram hrušk 6 lir. V Dalmaciji in Istri dobi oseba 60 gramov sladkorja na mecec, sto gramov olja na mesec in sto gramov kruha na dan.
"Štefani" poroča iz Zagreba, da je Pavelič ukazal popis premoženja vseh državnih, sa-
rodu v domovini, ki zdaj prestaja toliko gorje. Prečitalo se je tudi pismo g. Petra Radiča, predsednika HSS. v Sev. in Juž. Ameriki in Kanadi. V resoluciji, ki so jo izdali ob koncu sestanka, obsojajo podli, nepravični, in neizzvani napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo ter pozdravljajo dr. Mače-ka in naše predstavništvo v izgnanstvu.
Obisk bana Hrvatske in ministrov pri županu Montreala
Montreal, 12. okt.— (JCO.) — Ban Hrvatske g. dr. Ivan šufoašič je v spremstvu članov jugoslovanske vlade v Londonu g. Bogoljuba Jeftiča, dr. Božidara Markoviča, Franca Snoja in Save Kosanoviča u-radno obiskal župana mesta Montreala, g. Adhemara Ray-naulta.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Stran 2
AMERIKA NSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Petek, 24. oktobra 1941
Prvi in mjstarejH slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja mk dan raxun nedelj, pone-deljkbv m dnevov po praznikih.
Izdaj* in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544
k
.$5.00 , 2.50 . 1.50
aročmna:
Za celo leto__________
Za pol leta ____________________
Za četrt leta_________
Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto_________$6.00
Za pol leta _______________3.00
Za četrt leta ..._____________________1.75
Posamezna številka________ 3c
The first and the Oldest Slovene - Newspaper in America. Established 1891.
Isaued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________.$5.00
For half a year _________________________ 2.50
For three months________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year ______________3.00
For three months __________________ 1.75
Single copy___________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo v«aj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo itevilko v tednu je čaa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Errtered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Obsojamo komunizem, ne pa Rusije"
pakt. Je bil tisti politični korak potreben za Rusijo ali ne, tega mi ugotoviti ne moremo, ker nismo videli v notranje zadeve tedanjih ruskih potreb. Nekateri zdaj trdijo, da je bilo to absolutno potrebno iz razloga, da se je Rusija mogla bolj pripraviti na vojno, ker če bi ne bila tedaj sklenila dotičnega pakta, bi bil Hitler že tedaj planil na njo in tedaj bi Rusije nihče ne podpiral, kakor jo zdaj. Je to resnica ali ne, mi ne vemo.
Pozneje je nas bolelo, ko so Rusi vkorakali v Poljsko. Bolelo je nas, ko smo culi kaj so ruski komunisti počenjali 7 poljskimi katoličani v Poljski. Bolelo je nas vsakokrat, kadarkoli se je izvajalo kaj, ki je bilo sovražno krščanstvu, krščanski kulturi in civilizaciji. In vedno smo pov-darjali, Rusija bo to preživela. Ruska duša bo vstala na novo, nov preporod pride v Rusiji nekega dneva in takrat bo pred svetom stala nova Rusija, očiščena vse tuje miselne navlake, ki ji pači obraz, dušo in srce. Pride dan, ko bo stala pred svetom čista slovanska Rusija. Mi v t® upa mo še danes.	(Dalje prih.)
Glede pomoči Rusiji v sedanji borbi z Hitlerjem ima premnogo ljudi svoja lastna mnenja. Ta mnenja se hudo razlikujejo. Veliko ljudi iz vseh raznih stanov in teh je velika večina so za pomoč Rusiji v tej borbi. Ne za pomoč komunizmu. Tega zopet v veliki meri prav ista večina na vsej črti obsoja. Ampak ponovno povdarimo, so za pomoč Rusiji kot narodu, ki stoji zdaj v borbi proti hitlerizmu in ta Rusija je zadnje upanje sveta, da Hitlerja ustavi, ali ga pa vsaj izmuči in izčrpa, da bodo drugi pozneje imeli lažji posel z njim.
Mi vsi Slovani vidimo v Rusiji edino zaščito za svoj obstoj, pa če tudi ta Rusija doslej morda ni kazala takega razumevanja, da bi ščitila slovanstvo po svetu. Preje so vladali Rusiji carji in ti so igrali čestokrat nerazumljivo politiko. Na ruskem dvoru je bila usidrana mnogokrat in zelo hudo nemška mentaliteta. Prišla je tja potom raznih porok, ki so se sklepale med vladarskimi rodbina mi po Evropi. Ruski carji so bili poročeni z nemškimi princezinjami, kneginjami, itd. In naravno, tuji upliv je vjadal premnogokrat slovansko Rusijo. Potem pravoslavna cerkev je bila odvisna popolnoma vedno od dvora, ker car je bil glavar pravoslavne cerkve in kakor je vlekla sapa na dvoru, tako je morala tudi pravoslavna cerkev delati in nič čudnega, če je v Rusiji šlo, kakor je šlo. Mor-/ daje vse gorje, ki je prišlo bilo naravnost potrebno, da se je izčistilo, kar je bilo izčiščenja potrebno. Božja Previdnost ima svoja pota.
V veliki notranji zmedi po zadnji vojni, ko se je trhle ni sistem caristične Rusije sesul, so izrabili prevratni elementi priliko, da so prišli na krmilo in Rusija se je vrgla z vso silo v drugi ekstrem. Ne narod sam iz lastnega nagiba, ampak kakor neki osedlani orjak, ves omamljen, v kateri omamljenosti so mu prevratni elementi nataknili svojo uzdo na glavo in ga začeli voditi po svojih potih. Yes, nekaj tisoč komunistov in boljševikov je to izvršilo, da je dobilo ves ogromni stošestdeset milijonski narod pod komando. V tem drugem ekstremu se je začela druga strašna tragedija. Prevratni elementi, komunisti so začeli strašno preganjati vsa verstva in bilo je nekaj groznega. Nismo tega pozabili. Ves svet je obsojal. Kristjani po vsem svetu so molili za Rusijo, da bi jo Bog rešil hude preizkušnje čimpreje. Tudi mi smo to obsojali in obsojamo vsestransko še danes, ker kar so v Rusiji počenjali tedaj boljševiki in komunisti, je bilo pravo barbarstvo proti krščanstvu. Pri obsojanju boljševizma in komunizma stojimo trdno še danes in tu ni nobenega popuščanja niti za las.
Druge politične zadeve v svetu so se pa med tem neprestano spreminjale. Nastal je nazizem, ki mu je oče Hitler in ta je v svoji miselnosti proti krščanstvu isto zlo, kakor komunizem, če ne morda še slabši in radikalnejši. Mi pravimo, da je za enkrat še bolj nevaren, ker je na zunaj proti zunanjemu svetu agresiven in stremi z vsemi silami, da podjarmi, gospodarsko, politično in na vse načine ves svet Komunizem je doslej obratoval in izvajal grozodejstva le v mejah Rusije. Hitlerizem pa sili ven v \ es svet in to ne le z svojo ideologijo, proti kateri se lahko razumništvo bori z stvarnimi dokazovanji, ampak z golo silo, z mečem in ognjem, proti kateremu boj razumništva nič ne izda. 2e tu je delna razlika, dasi v bistvu je za obsoditi oba, komunizem in nazizem.
Mi kot Slovani, ki moramo imeti vero v svojo bodočnost in ki upamo, da bo nekega dneva tudi Slovane srečala pamet in da bodo nastopali drugače, kakor dosedaj, smo v Rusiji obsojali komunizem. Za slovansko Rusijo pa smo vedno bili in smo danes! Zavedamo se, da Rusija je mati Slovanov in da njena ogromna moč in sila je edino poroštvo za slovanske narode, da jih ne ugonobe drugi narodi po svetu. Zato kadar je Rusija kje pridobila v kakem oziru, ki je kazalo na slovanske koristi, smo se tega kot Slovani vedno veselili. Bolelo pa je nas, kadar je Rusija nastopala nerazumljivo, kakor je nastopala takoj v začetku te vojne, ko je bil objavljen z Hitlerjem znani
novicfe, vesti in odmevi Joliet, 111.
Krasno jesensko vreme imamo zadnje čase, kot da bi se vsa božja narava kakor nalašč hotela prilagoditi pesmici "Jesenski C^lmevi", priobčeni minuli teden v petkovi izdaji "Amer. Slovenca". Ob takih krasnih dnevih se človeku telo zopet nekam omladi in duša o-krepi, kakor da bi mu v posete poriovno privihrala vesela in clivna vigred.
Umrla je 14. t. m. po daljši bolezni Mrs. Anna Kirin, soproga g. J9hna Kirin, 1513 N. Center St., stara okoli 60 let. Tukaj je bivala do 40 let, ra-zun par let nekje v Minnesoti in tudi v Coloradi. Doma je oila iz Rosalnic ob Treh Farah pri Metliki, rojena Panian. Tukaj zapušča soproga, štiri sine, brata in sestro ter še štiri brate po lažnih krajih Amerike. — Dne 20. oktobra pa je preminul po daljši bolezni v svojem domu na 627 N. Bluff St., rojak Jernej Mv^hich, star 73 let, ki zapušča hčer in sina. Tukaj je bival 40 let. Naj počivata v miru božjem!
V	bližnjem Elmwoodu biva dekle, ki se je te dni vrnilo iz toplic v Warm Springs, Ga., kjer je po celoletnem zdravljenju ozdravelo od ohromelosti. To bo pospešilo vsakoletni "March of Dimes", ki se vrši 30. januarja.
Ruby street, ki je pravzaprav nadaljevanje N. Chicago ceste proti severozapadu našega mesta, je tekom minulih več tednov dobila novo lice na državne stroške. Saj je bil že skrajni čas.
Naša velika, po vsem svetu znana državna kaznilnica, katere prebivalstvo obstoja iz več tisoč kaznjencev, večinoma doma iz bližnjega Chicaga, je te dni dobila zopet novega načelnika (wardena) v osebi bivšega podwardena Stubie-fielda. Načelnike za to premen j a jo gostoma, ker se večkrat primeri, da kdo odide na "vokance" brez dovoljenja.
V	sedanjih burnih in nemirnih časih, ko vse bliskoma hiti in drvi neznanokam, in ko je na svetu tako malo krščanskega miru, sobratske ljubezni in vzajemnosti ter prave zado-
voljnosti, pa tako veliko pre-ziranja dobrih in koristnih nasvetov starih očakov in prerokov, se nam zde čedalje bolj resnični pritoževalni verzi, ki slove:
Človeškemu srcu vedno nečesa primanjkuje, da popolnoma zadovoljno
nikdar ne more biti. Ko zaželjen cilj mu
končno se vresniči, ko j sto novih želja se zna mu obuditi!
"Inventive genius" je poglavje uredniškega članka v "Joliet Evening Herald-News", v katerem povdarja da je težko razumeti mladino. Omenja kako slab dijak je bil svojčas general Grant, toda je pozneje prekosil vse tekmece; dalje omenja kako se so mnogi šalili "sanjarijam" Krištofa Kolumba in posmehovali Fultonovim izumom, dokler ni bil odkrit N^vi svet in parobrodstvo raz vito. Skozi iste vrste šalo so morali svojčas prebresti mnogi drugi izumitelji.
Pred leti so bili učitelji tu-kajšne višje šole nezadovoljni s slabim napredkom učenca Petra Sandretto, da so morali poslati njegovim starišem običajno opominsko pismo. Mladi Sandretto se je namreč mnogo bolj zanimal za radio in elektriko, kakor za redne šolske predmete, ker je želel izdelati svarilnik, katerega naj bi se posluževali zlasti v gorskih krajih nočni zrakoplovci. Pri svojem poslu pa je izumel radiolocator, za to ga je lansko leto poklicala britanska vlada v službo, da s svojim inštrii mentom zasleduje nemške zrakoplove neoziraje se kako vi soko in v katero smer lete, bodisi pri belem dnevu ali v temni noči. Kdo ve koliko več u-speha bi bili imeli Nqmci pri obleganju Britanije, če bi ne-bil Sandretto dovršil svojega izuma? Verjetno je, da je ta izum velepomenljiv za obram bo in bo igral veliko vlogo pri odločitvi izida sedanje vojne.
Ali ne bi neki vojvoda in dru-,gi bivši kralj ički, ministri, gro-fički, princi in vsi razni drugi evropejski ubežniki-škrici, ki so baje vsi dozoreli mojstri v vseh kategorijah staroveških in novo-
dobnih pustolovščinah ptičev-fičfiričev, in se^adnje čase klatijo po Ameriki, "kopajoči se v zlatu", katero so si baje naropa-li doma še predno so postali njihovi zapečki prevroči, zamogli gotovo več storiti za "svoje narode" proti podivjanim člove-ikim zverinam, če bi bili ostali lepo doma, ali se vsaj poskrili v svoje stare brloge?
Glede nastopov Britanije v sedanji vojni, kakor tudi v prejšnjih mednarodnih nesporazumih, zaslužijo, da bi jim zabrusil v obraz, namreč:
Vi, Angleži, Britanci, najgorši ste špekulanci! Mešetarji ste bili in bodel® tudi ostali! Dokler vas bodo mnogi zarobljenci poslušali in vam slepo sledili; tak* dolgo jih boste še za nosove vodili!
Pred nedavnim sem bil že napisal nekaj glede životarenja slovenskih in drugih listov v Ameriki, pa istega nisem vpletel med svoj dopis iz raznih razlogov. Zdaj pa, ko je "A S." razjasnil svoje prekerno stališče in naznanil, da se poviša cena naročnine, se mi zdi na mestu to stvar priobčiti. Glasi se:
Ako se ozremo po angleških listih, ki imajo navadno po 10 do 30 strani, katere so v nad dvotretjinski večini zavzete od vsakovrstnih oglasov, pa če istočasno pogledamo naše liste, vidimo, da imajo naši listi za več kot sedmino manjšo obliko in navad no le 4, včasih 6, nekateri pa 8 strani, katere pa niso niti po bori desetini zavzete od plačanih oglasov, je razvidno, da imajo naši listi, dasi manjši v obliki in v številu strani, mnogo več čti-va kot ga imajo mnogo večji an gleški listi.
Vsakdo, ki ima količkaj pojma v tiskarski stroki in z izdajanjem lista, se smelo čudi, kako sploh zamorejo naši listi brez oglasov nadalje životariti in pokrivati svoje ogromne stroške, zlasti ako pomislimo, da stane stavljenje našega (foreign) besedila skoro dvakrat toliko; medtem pa angleški listi lahko rabijo zlite plate, katere so izredno poceni, da doma nastavijo samo brzojavne in lokalne novice, naši pa morajo doma nastaviti vse črke od pogkvja do eadnje pike.
Iz gorenjih razlogov se zdaj ni čuditi, da se naročnina za sil* podraži. Veseli bodimo, da se še kdo dobi, ki se hoče žrtvovati in tako podjetje voditi; obenem pa podpirajmo naše liste po svojih skromnih močeh s tem, da pošljemo naročnino vedno vnaprej, ter naročamo tiskovine v tiskarnah naših listov, pa učimo našo mladino, da nas bo posnemala* ker smo gotovo prepričani, da bi nobeden naših listov ne mogel izhajati, ako bi ne imel zraven še lastno tiskarno in še kako drugo postransko obrt; izjeme so samo oni listi, katere vzdržujejo večje organizacije. Obenem pa si vsaj malo premislimo, kako dolgočasno bi bilo brez "Am. Slovenca", zlasti našim starejšim ljudem!	^
Naročnik.
- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini Pobirajte darove za nje!
KADETI NJE PRIREJAJO PLES "INDIJANSKO ' POLETJE"
Joliet, HI.
D a s i r a v n o se je že poslovila doba poletja in nastopila krasna jesen, ki nam mnogokrat nudi lepše vreme kakor poletje, so se v tem smislu otr-ločile kadetinje podružnice št. 20 Slovenske ženske zveze, da prirede plesno veselico imenovano "Indian Summer Dane e". Ta veselice bo letos prav posebne vrste, kajti celo dvorana bo tako okrašena, da bo dobro odgovarjala prej imenovanemu plesu. Vsak udeleženec se more počutiti, ka k or da stoji kje na prostem in se zabava in uživa pravo indijansko veselje. Ples se frši v soboto večer v naši farni dvorani sv. Jožefa na North Chicago St. in igrala bo znana Roy Gordon orkestra. Dekleta tem potom pričakujejo, da se odzovejo vabilu vse članice kakor tudi članice sosednjih podružnic ter številni prijatelji, pa naj bodo mladi ali starejši.
Menim, da ni potrebno, da na tem mestu preveč na dolgo predstavim kadetinje podružnice št. 20. SŽZ., kajti v javnosti so dobro poznane zaradi njih številnih nastopov. Dasi-ravno letos že četrtič izvajajo svoje nastope, so se letos še posebno lepo postavile na Zve-zin dan, ko so dobile svoje nove uniforme, v katerih so na omenjeni dan prvič nastopile in to je bilo dne 20. julija. — Dalje se jih spominjamo, ko so se v preteklem poletju udeležile proslave društva sv. Jurija, ko je to društvo, ki je eno najstarejših pri KSKJ., obhajalo svoj zlati jubilej. — Potem smo jih videli pri zlatem jubileju fare sv. Jožefa, kjer so delale čast celi paradi na ta dan ter ob enem stale za čast no stražo mil. nadškofa Stritch-a iz Chicaga, ki je bil ta dan prvič gost naše fare. — Zelo so se odlikovale dne 19. septembra, ker so bile one edine kadetinje na programu "Music Festival". Te vrste prireditev se vrši vsako leto na Richards Street grounds, vendar do letos ni bilo toliko zanimanja za to. Povrh vsega ie pa bilo častno za naš slovenski .narod, da so ravno naše kade-hinje na isti večer zastopale [/se Slovane pred 10.000 glavo ; množico.. Vsak, ki je ta dekleta videl ta večer in kateri ima k3e kaj čuta do svojega rodu, mu je moralo srce igrati v veselju, zlasti še, ko je slišal tak glasen aplavz pri vsak am koraku, pri vsaki posebni kretnji deklet sredi velikega prostora, kjer jih je opazovalo na tisoče ljudi iz Jolieta in okolice. Posebno moremo biti Slovenci ponosni, da je bila na tem prostoru poleg ameriške tudi naša slovenska zastava, edina, ki je predstavljala drugo narodnost poleg ameriške. Ni torej čudno, da so naša dekleta ta večer dobila polno pohvale, ne samo od naših rojakov, ampak tudi od članov a-meriške legije in drugorodcev.
Potem so nastopile tudi na Delavski praznik dne 1. septembra kjer so zopet pokazale svojo umetnost. Ta parada je (Dalje na 3 strani)
Dogodki
Slovenci p• Amerik!
Nov grob v Clevelandu
Cleveland, O. — Pred kratkim je tukaj umrl mnogim poznani dolenjski rojak Anton Zupančič, po domače Dularjev z Stavče vasi, fara Žužemberk. Star je bil 62 let. V Ameriki je bil od leta 1899. Zapušča soprogo Antonijo, rojeno Križ-manc, doma iz Bevk pri Vrhniki, tri sinove ter brata. Pokopan je bil zadnjo sredo 22. cktobra iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče.
V bolnišnico je moral
North Chicago, 111. — V bolnišnico sv. Terezije se je moral oni dan podati zaradi operacije Mr. Edward Zelesnik, Jr. iz 1113 Park Ave. Operacijo je srečno prestal in stanje se mu polagoma izboljšuje. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in povratka nazaj domov ter popolnega zdravja. Prijatelji naj ga pa pridno obiskujejo, da mu ne bo tako dolgočasno.
Novi grobovi v Penni
Johnstown, Pa. — Dne 13. oktobra je tukaj umrl rojak Anton Turšič, v starosti 56 let. Zapušča ženo Mary, rojeno Zalar. Pokojnik, ki je delj časa bolehal, je stanoval na Bon Air. Pokopan je bil dne 18. oktobra iz cerkve sv. Terezije.
— V petek 17. oktobra se je ločila s tega sveta gospa Johanna Intihar, rojena Korc-n-čič. Umrla je po dolgi in mučni bolezni v starosti 59 let. Zapušča moža Joseph-a, ^ki je- o-skrbnik pri cerkvi sv. Terezije. Poleg njega zapušča še tri sinove in eno omoženo hčer, dva brata in sestro v Clevelandu, Ohio ter enega brata v stari domovini
Rojakinja v bolnišnici
North Chicago^, 111. — Mrs. Antoinette Furlan iz 1036 YVadsworth Ave., se je morala podati v bolnišnico sv. Terezije zaradi težke operacije. Operacijo je srečno^ prestala in se ji stanje izboljšuje. Dal Bog, da bi skoro bila deležna trdnega zdravja in se skoro vrnila nazaj na svoj dom!
Še en grob
Mullan, Idaho. — Tukaj je II. oktobra umrl Andrej Ora žen, v starosti 53 let. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Zapušča ženo, hčerko, štiri pastorke in ene^a brata, v Victor, Colo., enega v starem kraju očeta, brata 111 dve sestri.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Listen to *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC
Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial)
KUALIN POGREŠEK
(314)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
SPo PfcOXECT" TOMMY KUALA SWEPT WIM FROM THE
the e - top. her. dull, BEWILDERED mind had CONFUSED him* with the BOY tarzan....

■ WHO COULD Avmfs TAKE CARE OF HIMSELF )N THE TREES.
Da Kuala obvaruje Tommvja pred Banchakovo jezo. ga je porinila z veje ca tla, misleč da se bo rw& kakor se je reševal Tarzan.
BUT BOOR TDM MY WAS NO TARZAN. HE PLUNGED EARTHWARD, TOWARD DEATH.
Toda Tommy ni bil Tarzan. Padal jc proti cctiriji, smrti naproti ...
\ tem ko je Tarzan iskal Tommyja, je prišel v bližino naselbine Butawa divjakov. Mogoče je deček vjet tukaj.
Toda, če ga je hotela rešiti, zakaj ga je porinila doli?
Petek, 24. oktobra 1941
AMERKAN5KI SLOVENEC
Družba
Stran 3
V Z edin jenih Državah Severne Amerike.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
Jolicty BLtnkorp v ^ ^^
ja 1915.

Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Sftmich, 429 N. Chicago St., Joliet, IH.
1.	podpredsednik: Frank Tushsk, 716 Raub St., Joliet, IU.
2.	podpredsednik: Kathrine Bsyuk, 528 Lafayette St., Ottawa, IIL Taanik: Frank J. Wedic, 301 Lune Street, Joliet, I1L Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, M. Blagajnik; Jossph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, IIL Duhovni vo^ja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57 th St, Pitts burgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavacfa, 1748 W. 2lst St, Chicago, I1L Joseph L. Drasler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet. I1L
POkOTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pm. Mary Kovacich, 2294 Bloc Island Ave, Chicago, I1L John Denia. 2730 Arthington Ave, Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: Frank Likovich.
602 North Bluff Street, Joliet, Illinois.	f
URADNO GLASILO: "Amerikanaki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL
Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in Članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Druitvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli, oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. -
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nori denarno vrednost katera se vsako (I leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in
poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreaol
Za vsa morjfttna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet HL
j.ll..l.....l'.»i..l.M.iO».i>..»........«....................................................................................I,«..............................
ZAHTEVA OBOROŽITEV LADIJ
Dopisi lokalnih društev
OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Članstvu našega društva je Lnano, da se vrše društvene šele vsako Četrto nedeljo v mesecu. Znano > jim je tudi, da imamo že dvajset (20) mesecev razpisano kampanjo za novo članstvo. Kvota, katera je bila- določena na naše članstvo na glavni letni seji v mesecu decembru leta 1939 je bila, da vsak član in članica pripelje vsaj enega novega člana ali članico bodisi v od-rastli ali mladinski oddelek do konca leta 1940. Sedaj se že bližamo koncu leta 1941, pa je še mnogo članov in članic, kateri niso izpolnili društvene naloge. Vsled tega ste vsi, kateri še niste pridobili nobenega novega člana ali članice j za naše društvo naprošeni, da se potrudite vsaj te zadnje tri mesece tega leta ter pripeljete v društvo vsaj enega svojih sorodnikov ali znancev. Izgovor, da tudi druga društva ne morejo pridobivati novega Članstva, se ne more primerjati z našim društvom, kajti pri drugih organizacijah je zavarovanega na tisoče članstva iz Pittsburgha in okolice, dočim je pri DSD zavarovanih le eden od vsakih deset slovenskih prebivalcev. — Priporočamo vam torej cenjeno članstvo, da se takoj podaste na delo za nove člane in članice in če vsak izvrši svojo nalogo, oziroma dolžnost v prihodnjih treh mesecih, bomo zaključili našo kompanjo koncem tega leta stoodstotne ter z veselim srcem rekli, da leto 1941, v katerem se je slavila 25 letnica naše Sv. Družine, je bilo najbolj uspešno. Poleg tega bo pa še vsak prejel denarno nagrado iz glavnega urada in sicer za vsakega člana ali čla nico, ki ga pridobi za društvo. — Delavske razmere so sedaj prav dobre. Prerokujejo nam pa, da ko se delo po tovarnah zopet ustavi, bo nastala taka panika, kakoršne svet še ni pomnil. Zato je zelo priporočljivo za naše rojake, da se zavarujejo sedaj in v take organi-
zacije, kjer si bodo v slučaju potrebe, zamogli na svoj certifikat izposoditi in take certifikate ima naša DSD.
Upajoč, da bodo člani in članice upoštevali ta naš oklic, se jim že sedaj zahvaljujemo ter jih vse vabimo na našo društveno sejo, katera se bo vršila v nedeljo 26. oktcfbra v Slov. domu, kjer se jim bo dalo nadaljna navodila. — Pozdrav vsemu članstv*u.
Društveni odbor. -o
IZ URADA DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ST. 1, DSD.
Joliet, IIL
Tem potom obveščam vse člane in članice našega društva, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 26. oktobra v navadnih prostorih. Pri-četek seje je ob 1:30 popoldne. Na tej seji bodo prečita-na trimesečna poročila in podana bodo druga poročila. To-:ej člani in članice, pridite na prihodnjo sejo vsi, katerih ne kadržuje kak izreden vzrok. — Pravzaprav bi se moral vsak član in članica zanimati, kako njegovo društvo obstoji, ali napreduje, ali nazaduje. Toda nekaterim ni to nič mar, ker ne pridejo na seje in tako ne vedo kaj je članstvo sklenilo in storilo za društvenike in društvenice na seji. Nekoliko več zanimanja za društvo, pa bi bilo vsem v korist. Sicer je pa precej članov in članic, ki se zanimajo za svoje društvo in tem je treba dati priznanje. Škoda je le, da niso vsi taki. Pa bi se lahko, poboljšali, če bi hoteli. — Zadnje čase smo imeli tudi več bolnikov in to z vsakovrstnimi nesrečami. Tudi naš sobrat mladi Anton Bartol, Jr. in Katarina Šinkovec, sta srečno prestala operacijo. Mi jima pa želimo, da se kmahi pozdravijo. — Bratski pozdrav.
John Barbie, tajnik. -o
IZ URADA DRUŠTVA. SV. TEREZIJE ST. 16, DSD.
Chicago, IIL
Članice zgoraj omenjenega društva ste vabljene, da se gotovo udeležite naše društvene seje, ki se bo vršila v ponedeljek 27. oktobra v navadnih prostorih, ob 8. uri zvečer. — Na tej seji se bo poročalo o trimesečnih računih, kateri naj bodo važni za vsako elanico, če se zanima
Mornariiki tajnik Knox (na levi) m admiral Stark (v sredi), ko sta prišla pred poslanski odbor za tujezemske zadeve s priporočilom, da kongres odobri oborožitev trgovskih ladij. Na desni je poslanec Bloom, načelnik omenjenega odbora.	;
vati, kako da ni nikoli bolan in da mu še nikdar, ni bilo treba zdravnika. Komaj je to izrekel, se je zadet od srčne kapi mrtev zgrudil na tla, pred osuplega agenta.
Dne 28. julija 1932 je neki kmet vprav takrat peljal čez železniške tračnice voz, ko je pri-hrumel brzovlak. Vlak je zgrabil voz in ga precej daleč vlekel s seboj. Voznik in konj sta bila ubita. Ko so pregledovali listine ponesrečenega kmeta, so našli zavarovalno polico v prilog njegove žene, ki je bila spisana 27. julija 1932, torej je bila en sam dan pravomočna. Pri vsej stvari je najbolj čudno to, da ta kmet ni bil 54 let nič zavarovan, pa se je slednjič le še pravočasno odločil, da se da zavarovati. Svojcem je zapustil dvojni znesek zavarovalnine, ker je bilo v polici tudi zapisano, da se zavaruje tudi za primer smrti po nezgodi. Tako je žalostni primer njegove smrti vsaj glede na go-, spodarske posledice preslepil drug primer.
KAKO SI JE RUSIJA PRIDOBILA
SIBIRIJO
za društvo, da vsaj ve, kako društvo obstoja. Poleg tega ima mo pa tudi več drugih važnih zadev za reševati v korist članstva in DSD. ter bi želela, da se članiee te seje udeležite in pripeljete vsaka vsaj po eno novo kandidatinjo najsibo v odrastli ali mladinski oddelek.
Zdramite se, da ne bo naše društvo kar natihoma enkrat zaspalo. — Sesterski pozdrav.
Mary Kovacic, tajnica, o-
HOLY FAMILY SOCIETY MEN'S LEAGUE
Nite of October 15. 1941 TEAM STANDINGS
Won Lost
Secretaries ..			9	3
Presidents ___	......	..................	7	5
Vice Presidents			5	7
Treasurers ...			*>	10
THE		SCORES		
*	Secretaries			
L. Kochevar	...	.... 143	180	136
T. Rusco___	____	149	156	142
£. Ramsack	_____	— 142	122	146
E. Jorgensen		... 163	143	172
F. Suhadolc	—	.... 162.	162	162
Totals..		_ 759	763	758
	Treasurers			
J. Savol _______	_____	.... 179	147	136
Low Score ..		.... 142	122	142
I. Slapnicar ..		133	151	147
R. Kubinski		.. 144	132	160
E. Subar ______	......	.... 138	169	193
Totals..		... 736	721	778
	Presidents			
F. Ivnik ......		179	186	145
L. Slack ......		173	198	166
C. Wedic ......		155	160	149
V. Likovic ..	f	... 169	130	126
	.. 180	138	168
Totals-	856	812	754
Vice	Presidents		
E. Laken .........	.... 113	139	18C
F. VVedicf	129	190	149
J. Zelko .............	138	160	152
Doc Zelko	163	149	156
H. Raub .	_ 160	138	178
Totals.......	703.	776	815
LEN WEDIC, Scc'y. BOWLING *NEWS
After the Holy Family men bowlers finished bowling on the nite of Oct. 15. the league still remains m a same position. The leaders won't give in. and the cellar teams can't maintain a pace rather equaled to or better than the leaders. So time will tell which will hold out the lon«cst. The cellar teams contentions are to stop the leaders as quick as they can. Each captain feels sure ot* his team. Emery Su-bar. captain of the Treasurers whose team now anchors the league leels his team will come above the average soon, Riving the leaders something to be aware of. The league welcomed Clarcnce Wedic to the league last week. CJar has been an active member and sportsman in the society for some time. Something that was very unusual in bowling happened last week at the Bowl Era alleys. Fred Suha-dolc, new bowling member rolled three games of 162. Increasing his average, and being a real contender for high honors. Louis Slack, a garage mechanic, rolled superb the other nite, rolling games of 173, 198. 166. and a fine series of 537. Joe Slapnicar also seems to be coming along in great style. As the fouth nite rolled by the league is improving and higher averages and becoming prominent. So come down and watch how these averages become conspicuous at Bowl Era. Your Reporter	L. J. W.
NJEGOVO VEUČANSTVO - SLUČAJ
"Čim starejši je človek, tem bolj je prepričan o tem, da njegovo veličanstvo slučaj oskrbuje tri četrt poslov tega sveta!" Tako je pisal pruski kralj Friderik Veliki svojemu prijatelju. To je povedal iz lastne skušnje: V začetku leta 1762 je bila njegova stvar v boju za Prusijo brezupna. Elizabeta, ruska carica, je bila ^njegov najhujši nasprotnik. Pruska vojska se že ni mogla več zoperstavljati ruskim četam. Tedaj pa" je posegel slučaj vmes: carica Elizabeta je povsem nepričakovano, nenadoma umrla (8. jan. 1762). Vlado je prevzel car Peter III., ki je Friderika oboževal in mu je ko j izročil sporni del vzhodne Pru-sije in sklenil mir z njim.
Tudi Napoleon je večkrat doživel take slučajnosti in dejal je, da je slučaj edini upravičeni kralj sveta!
*
Še večkrat, kot v velikih zgodovinskih dogodkih, pa se pokaže muhasti slučaj v življenju in smrti poedinih ljijdi. Tako poroča kronika svetovne vojne o nekem topniškem častniku, ki je v vseh štirih letih vojne zmeraj na kak čudovit način ušel smrti. V začetku leta 1918 je bil njemu in njegovi četi kamnolom za kritje. Ko je dolgo čakal na nadaljnja povelja, je z nekim drugim častnikom splezal na višnji rob kamnoloma, da bi se razgleda! po okolici. Komaj sta pri-
šla na vrh, ko je več topovskih strelov zadelo kamnolom, v katerega prej sploh niso nikoli streljali. _Vse moštvo je bilo mrtvo, samo ta dva častnika sta ostala živa. Častnik je dobil povelje, naj se odpravi k drugi garniziji in naj sestavi novo baterijo. Neke viharne noči je odjezdil na kolodvor. Nenadoma je burja vrgla opeko s strehe hiše, kjer je jezdil mimo in je častnika tako nevarno zadela,
da se je mrtev zgrudil s konja. *
Nekako pred desetimi leti pa se je pripetilo tole: Neki sodnik je imel z dvema tovarišema skupno podjetje. Leta 1928 je sodnik obema tovarišema predlagal, naj pogodbo še izpopolnijo za slučaj smrti.' On sam je napisal osnovo za novo pogodbo, in v pojasnilo nekih j ako zamotanih zadev glede izplačila honorarja v slučaju smrti enega od treh družabnikov, je zapisat: "Recimo, da umrje sodnik St. 1. junija 1529 ..." — In zares, ta sodnik je umrl vprav L junija 1929.
To so slučajnosti, ki si jih noben romanopisec ne bi upal izmisliti, saj bi mu dejali, da piše življenjsko neresnično. — Arhivi zavarovalnic za življenje so prava pravcata najdišča takih slučajnosti. Tako je nekoč neki zavarovalni agent poslušal tr-govca, katerega je hotel zavaro-
TO INJONO
ITALIJANSKI ŽIDJE LAHKO POSTANEJO ARIJCI
Lisabona, Portugalsko. — (ONA.) -— Italijanski 2idje lahko postanejo popolni "Arij-ci," Če jim je mogoče spraviti skupaj do 300.000 lir. ($15.-000). Tako so se fašistične o-blasti v Rimu, Milanu in drugih mestih dogovorile z italijanskim ministerstvom za notranje zadeve, ki izdaja prebivalstvu spričevala, da so arij-ske kri. — Nekaj tega denarja pravijo, da pojde tudi v izčrpano državno blagajno. — Koliko j udov je v Italiji, ki jim bo mogoče spraviti skupaj tako veliko svoto in postati "polno-krvni" Arijci in se tako izogni ti posledicam proti j u dovskifc postav v Italiji, seveda ni mogoče dognati. — Poročilo še nadalje pravi, da je za nekatere 2ide določena svota tudi do 500.000 lir.
SKRIVNOSTNA SMRT PRUSKIH OFICIRJEV V ALPAH
London. — (ONA.) — Poroča se, da se je več nemških častnikov od takozvane "ski" patrole na skrivnosten način smrtno ponesrečilo v avstrij* skih Alpah. — Nemški častniki ski patrole so se z avstrijskimi smučarskimi patrolami vred vadili smučanja v avstrijskih Alpah. Pa se je zgodilo, da se je nemški častnik na skrivnosten način smrtno ponesrečil. Skozi pet dni se je dogajalo, da so vojaki-smučarji sporočili vojaški komandi, da je po nesrečnem slučaju ponesrečil nemški častnik. Po peti "nesreči" je nemška vojaška oblast te vaje ustavila.
-o-
BELGIJSKI DELAVCI ZA
SEVERNO FRANCIJO London. — (ONA.) — Trideset tisoč belgijskih delavcev je bilo vpoklicanih in vpisanih za zaposlitev v severni Franciji pod nazijsko kontrolo. Tako se poroča iz verodostojnega vira. — Poročilo dalje pravi, da je bila nekako ena petina vsega belgijskega delavstva prisiljena iti na delo v Nemčijo.
-o-
Katoličani to tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragimnaročni-kom in prijateljem v Barberto-nu, Ohio in tamkajšnji okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naša lista "Araer. Slovenec" in "ftovi Svet" MR. ANTON OKOLISH, JR., ki je s tem pooblaščen sprejemati naročnino za oba imenovana lista in vse drugo v zvezi. Vsem rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober slovenski tisk.
Uprava "Am. Slov." in "Nov. Sveta"
SV. ŠTEFAN, RUSKI ŠKOF (14. stoletje)
Skoraj sto in petdeset let so si Novgorodčani utirali težavno pot v svet: od Finskega zaliva do Urala. Ob Dvini so postavili svoje kolonije ter bogato mesto Ustjug prav na križišču cest, ki iz Moskve in Novgoroda vodijo proti Uralu. Vanj so vdrli Mos-kvičani.
Prebivalci v Ust jugu so bili kristjani. Cerkovniku se je leta 1345 rodil sin Štefan, ki ga pozna zgodovina. Bil je dijakon v ustjuški katedrali, nato je stopil v samostan, kjer je študiral in preživel ondi deset trdih asketskih let. Nato je — ves ljudski — spreobračal Sir j ene kot misijonar v Permski deželi. Sestavil je sirjensko slovnico, prevajal grške, pa tudi druge nabožne' knjige v sirjenščino. Božjo be-f sedo je oznanjal v sirjenskem jeziku, postavljal lesene cerkve bolj in bolj proti severu, celo ob Uralu, kjer so se že naselili Rusi. Ker je živel in trpel z ljudmi pod ruskimi mogočniki, je umrl zgodaj, že v 50. letu. Pozneje so ga proglasili za svetnika.
IVAN IV. "GROZNI": ANIKA STROGANOV
("Štej prejemke, pozabi izdatke!")
Ponižno se je priklonil carju v Moskvi Anika s svojimi sinovi leta 1557, seveda ne praznih rok:
"--— Pot codi skozi
Permsko deželo. Suha in prazna ter brez ljudi je zemlja tamkaj. Daj mi jo-----"
Car je okleval, njegovi svetovalci so mu prigovarjali. Anika je postal "poveljnik" te zemlje. Za odškodnino naj mu plačuje le davek. Nameraval je narediti kupčijo, naredil pa je zgodovino. Zbudil je zanimanje za Sibirijo. (Nekaj let pozneje je angleški kralj Karel IL postal vladar Kanade, čeprav je bila ta manj njegova, ko Sibirija carjeva.) Car je sprejel davek, zanj pa je Aniku dal Sibirijo.
Kar so potrebovali na car skem dvoru, jim je preskrbel A-nika. Mar ta svetlooki ruski kmet čara? so se spraševali. Je hotel car na lov, mu je Anika poslal sokole, se je hotel razvedriti, mu "je Anika poslal medvede, mu je bila postelja pretrda, je od Anika dobil puha. Ko vodka ni bila več moderna, je p|l car Anikovo vino, o jedeh na carjevi mizi sploh ne gubimo besed. Ne samo ruska mesta, celo Evropo je zalagal Anika s soljo.
V Moskvi so skovali bajke o. Aniku in njegovih zvezah z deželo, ki jo je skril pred Moskvo. Prvič takrat se je pojavilo njeno ime. Mangazeja. Vsekakor od imena "Mokazeja", skrivnostnega vladarja onstran Urala, ki je ljudi. (Samojedi.) Njegovo
ljudstvo prebiva poleti v vodi, pozimi zamrzne na suhem, spomladi se spet odtajajo. Lisice molzejo ko krave, medvedje love ribe za ljudi, veverice padajo kar z neba ...
STROGANOVI V SIBIRIJI
Sedemdeset let, stari! Mar se odpočiješ, Anika? Storil si svoje; le smer še pokaži, stari kapitan. Pošlji svoje sinove, naj se prijaznijo z nevarnostjo, 1&> mečejo pesek v oči carju . . .
In sinovi so pozabili na carjev ukaz: "Ne beguncev, ne tatov, ne postopačev." Delali so ognjevito. Našli so železo, toda rumene medi ne "za carja". Anika je nadzoroval topilnice, poleg tega pa se je od pritepenih delavcev naučil, kako se zidajo plavži po angleškem vzorcu.
Stroganovi poleg tega niso bili zaleta vi. S posestev nikogar niso pregnali nepremišljeno. "Več zaleže dobrota, ko nasilje," je bilo njihovo vodilo. Sicer izgube ljudi, brez njih bi bili v novi deželi brez moči.
Osem in sedemdeset let je živel Anika. Naredil je zemljevif Permske dežele. V mogočneir loku se vije Kama, lačno se zajeda vanjo Cusovaja, pajčjt opletala "pusto" ob Anikoveir grobu. Anika je dovršil svoje. Pokazal je smer, tri sto let sc je obračala ladja po njej.
(Dalje prihodnjič) -o-—
'Širite amer. slovenca1
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
bila letos nekaj posebnega, kajti kot se spominjamo, ni bila nikoli poprej tako dolga.
Ko pišem te vrstice, vidim danee v lokalnem listu, da so zopet na programu in bodo nastopile v paradi na dan premirja (Armistic Day). — Iz tega je razvidno, kako so naša dekleta priljubljena v našem mestu in na nje bi morali biti mi vsi ponosni. Ni več kot prav, da se tem dekletom daje čast in priznanje, kajti razumeti moramo, koliko časa morajo porabiti za učenje raznih vaj in potem tudi koliko žrtev je, da plačajo svoje uniforme, s katerimi povzdigujejo čast naselbine, fare, mesta , in pa čast Slovenske Ženske Zveze.
Vaše priznanje njim bo pa v tem pogledu, ako se udeležite njih plesne veselice v soboto 25. oktobra zvečer. Cisti dobiček je za pokritje stroškov pri nabavi novih uniform.— Tor^j rojaki in prijatelji teh deklet, pokažite svojo hvaležnost do njih z vašo navzočnostjo v dvorani sv. Jožefa dne 25. oktobra, .
Josephine Erjavec.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo________________________Ji/C
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^ EJ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ OC
- Naročila sprejema: ?
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
\
i Mppn imp

pngpjrnivamg fjs»5
Stran 4
AMERIKA RSK1 3LOV*lfWB
fflfifi
Petek, 24. oktobra 1941
"Dragi vaščani! Ta pogreb je najbolj resen, kar sem jih kdaj videl. Stari Bel-Čar, ki leži tu v krsti, je bil vrl mož. To veste vi bolje nego jaz. Zadela ga je huda nesreča in gotovo že dolgo časa ni bil več pri zdravi pameti. Ne sodite, da ne boste sojeni —"
Otrok zakriči in pokaže z roko v kot pri cerkvi. Od tam je opazovala glava.
Belčarjev Tonče.
Ženske zakriče, možje se umaknejo — Tonče plane proti grobu, poklekne — položi roke na krsto in začne moliti — moliti očenaš — zareče se mu — se mu zatakne — moli vedno iznova: "Oče naš, kateri si v nebesih!" V hlastni stiski moli to presveto molitev.
Zapoje večerni zvon. Tedaj polože resni kmetje starega Belčarja v grob. Tonče kleči ob grobu, brez solz, toda s široko razprtimi očmi. Kolena in roke se grebejo v nametano prst.
Plašna - . . prestrašena ... se porazgubi množica . . . Nekaj zijal, ki hočejo še ostati, preženo drugi.. . Grobar hitro vrže nekaj prsti na krsto.
Minilo je.
Tonče vstane in stopi k Boltežarju.
"Sedaj, gospod uradni predstojnik, sedaj ... me primite!"
"Tukaj ne," pravi Boltežar in pokaže na pokopališče. "Tukaj ste v zavetju."
Zunaj na cesti pa ga je nato dal zapreti.
Prišel je graščak — gospod Čresnik. Veletrgovec, veleposestnik iz veselja, zaradi slovesa ... zaradi zabave.
Vsem posestnikom, ki v resnici niso kmetovalci, bi se moralo meni nič tebi nič posestvo vzeti, kakor se vzame neumnim otrokom dragocen predmet, s katerim se hočejo igrati.
Sveta mati zemlja ni trgovsko, pa tudi ne blago za zabavo; nikoli ne sme postati kaj takega in ves narod bi se moral dvigniti proti zakotnim tržcem in takim, ki se hočejo poigravati z njo. Zemlja ne sme biti na prodaj le za čisto zlato — ponuditi se morata zanjo tudi ljubezen in zvesta pridnost. Sicer gorje tistemu, ki se je loti!
Tako sva govorila midva, Boltežar in jaz.
Ta gospod Čresnik je bil trgovec, "hla den računar" po Boltežarjevi sodbi; na svojem posestvu in v vasi ni poznal deset ljudi in tudi ni imel srca, nobenega zanimanja za te ljudi. Kaj so mu bili mar? Kaj mu je bilo mar, da je bila Bianka umorjena, da se je stari Žagar obesil ? Niti to mu ni bilo mar, da je bila Šipčeva Lizika zapeljana. In čeprav je storil to njegov sin — kaj pa pomeni takole dekle? V najslabšem slučaju ji plača; sin ga je stal že mnogo denarja.
Toda da je bil sin tepen, to je staremu gospodu šlo na živce. Je bilo vendar Cresnikovo ime, ki je bilo oblateno. Na-hrulil je Boltežarja radi "neverjetno za-nikame varnosti" v vasi in zahteval, da sodnija kar najhuje kaznuje to dejanje.
Boltežar mu je rekel, da je storilce našel in da jih je naznanil. Če pa kazen le ne bc tako huda, naj gospod Čresnik pomisli, da se je njegov sin tudi tako obnašal.
Tedaj je gospod Čresnik imenoval Boltežarja predrznega človeka, in ta mu je odgovoril, da je mladi gospod Čresnik razuzdanec, stari gospod Čresnik pa ohlapnež. In nato sta odpovedala drug drugemu.
Tako je bilo z razpoloženjem v "gradu" slabo. Slabo pa je bilo tudi z mladim Čresnikom. Fantje so mu štrli desni komolec. Zdravnik, ki so ga najprej poklicali, težavnemu poslu ni bil kos; strokovnjak, ki je prišel na to, na vprašanje, če bo roka ostala hroma, ni odgovoril.
Popoldne mi je poslal mladi Čresnik pošto in me prosil, naj ga obiščem. Nisem Šel rad, toda šel sem.
"Reveža so me napravili — potepuhi — moja desna roka je strta."	"
Pogledal sem ga in molčal. Mislil sem si: ti si Šipčevi Liziki tudi stri življenje. In vsaj namignil sem mu malo na to:
"Gospod Čresnik, upam, da se vam bo izboljšalo in da tudi Šipčevi Liziki gre še kdaj dobro."
Malo je le zardel, toda govoril je samo o sebi.
"Če bo ostala roka hroma in če sem izgubljen za svojo umetnost, mi ne preostane nič drugega kakor krogla."
Na te besede mu sprva nisem odgovoril nič. Čez nekaj časa sem menil:
"Adolf Menzel, nemški slikar, je slikal z levo roko tako dobro kakor z desno. Tudi drugi so menda znali taKo."
Bridko se je nasmehnil:
"Adolf Menzel! Jaz vendar nisem Menzel!"
"Ne! Toda če imate voljo, lahko mnogo dosežete. Mogoče vas hoče usoda vzgojiti do resne volje."
"Hvala za vzgojo! Prosim, ne pričenjajte s pridigo —"
"Nikakor ne! Saj takoj pojdem."
"Ali sem vas užalil? Pomislite vendar na moje bolečine!"
"Niste me užalili. Prosim vas samo, da malo razmislite, kar sem vam predlagal zaradi leve roke."
"Tako res mislite, da moja desna roka —"
"Prav ničesar ne mislim; saj nič ne vem, kako je z vami —"
Razgovarjala sva se še nekaj časa, nato sem šel. Srečal sem profesorja iz glavnega mesta, ki sem ga poznal od prej. Zaupal mi je, da nima nobenega upanja, da bi mladi Čresnik še kdaj mogel prav rabiti svojo desno roko.
To sem zaupno povedal tudi Boltežarju, ravnotako tudi, da se misli mladi Čresnik ustreliti, in o svojem predlogu glede leve roke. Boltežar je dejal:
"Ustrelil se ne bo, pa tudi z levo roko ne bo slikal; capin bo postal. Njegovo slikanje je bilo še edino, kar ga je držalo."
(Dalje prih.)
DONSKA NIŽAVA,
KI JO OGROŽAJO NEMCI, JE POZNANA KOT SOVJETSKA PENNSYLVANIA.
Rojak se je čudil
Nemško prodiranje vzhodno od Kijeva v južno vzhodno U-krajino, je začelo ogrožati te dni takozvane donske planjave, kjer se nahajajo najbogatejši ruski premogokopi. V tem delu Rusije se nahajajo najbogatejša industrijska ruska mesta. To pokrajino zdaj ogrožajo Nemci.
Sovjetski komunistični veljaki, ki so prišli iz Amerike po revoluciji v te kraje, so donsko pokrajino nazivali za sovjetsko "Pennsylvanijo", ker za Rusijo ta pokrajina pomeni vsled bogatega rudarstva in premoga ter radi velike raznovrstne industrije to, kar pomeni n. pr. za Združene države — država Pennsylvania.
Donski premogokopi so dali leta 1938 nad 80 milijonov me-terskih tonov različnega premoga. Nekaj časa je donski premog bil edini premog v Rusiji. Pozneje, ko so Sovjeti ustanovili v Azijskih pokrajinah mnoge pre-mogokope, se je donska premogovna proizvodnja skrčila za dve petine, a še vedno je prihajalo stalno iz donskih nižav tri petine vsega premoga v Rusiji.
Rusija je mnogo zgubila, ko so ji Nemci pred nekaj tedni za sedli bogato okolico Krivol Rog, kjer so številpi premogokopi in rudokopi. Več cinkovnih rudnikov in rudnikov živega srebra je padlo tamkaj Nemcem v roke. Tudi populacija je od leta 1928, odkar so se začeli izvajati znane petletke, zelo porastla v teh krajih. Od petnajst večjih in srednjih mest v tem kraju je nastalo 52 mest tekom zadnjih 13 let. Železniško omrežje je nastalo zadnja leta veliko gostejše, po katerem se je razvažalo proizvodnjo teh pokrajin v druge dele Rusije. Mariupol; ki je glavno pristanišče ob azovskem morju, je mesto, preko katerega je odhajal premog v druge kraje južne Rusije. Mariupol je baje tudi v nemških rokah.
Ta južni del Rusije je pa va-
žen še iz drugih razlogov. Namreč odtod vodi pot doli proti Kavkazu, kjer leže bogati ruski oljni vrelci. Ce pridejo Nemci do teh, potem bi bil to hud udarec za Anglijo. Zato je verjetno, da bo skušala Anglija priti Rusiji na pomoč na Kavkazu, da se ustavi nemško prodiranje v to smer.
Nemci so seveda svoje pridobitve krvavo plačali. Koliko znašajo nemške izgube v teh velikih bitkah, kjer so se dnevno gibali stotisoči in milijoni, je težko predvidevati. Vsekakor pa bodo znašale skupne nemške zgube več kakor dva milijona ljudi in to najboljših ljudi, ki so tvorili cvet nemške armade. Umreti so morali radi Hitlerjevega pohlepa, ki jih je pognal v smrt.
-o-
N AZIJI SO PREGNALI NORVEŠKE ŠKOFE
Stockholm, Švedska, 15. oktobra. — (Ona.) — "Fritt Folk", ki je glasilo Quislingo-ve stranke je danes objavil, da bo vsem norveškim škofom odvzeta njih ceikvena služba. V svoji tiranski vladi so naziji prišli v Norveški že tako daleč, da je vsakemu pod smrtno kaznijo prepovedano zapusriti Norveško, če nima za to nemškega potrdila. Nadalje se tudi poroča, da so voditelji nemških napadalnih oddelkov Hir-dove organizacije nadomestil: vse višje norveške policijska uradnike.
J. M. Trunk i
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah TeL Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966

				
[|J»A,vf Mt.^V« /,A$M«/	AJ/AfMf Mf /			.'.f A,v»/At A AfMVMJ 1 .VfMtA-V* M? MfMJ
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljndje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pograntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak' Road,	i ft j ~ . ,	Chicdgo, Illinois
a S
i §
»»'i t« i *v/» iv/iivv*
S!
Kje se Nemci in Rusi vojskuieio
To lahko sledite na zemljepisu PRIROČNEM ATLASU V NOVI IZDAJI
Zdaj, ko divja po raznih delih sveta vojska vsakega čitatelja zanima, kje so ti kraji, kje so njih meje. itd. Vse to dobite v zelo zanimivem ATLASU v novi izdaji, ki je iziel te dni. Ta Athis polijemo naročnikom za zelo nizko ceno.
Atlas ima velikost 9^x12. Vrshuje sledeče zanimivosti: f platnicami vsebuje 52 velikih »ttiai;
jarvanih zemljevidov tujih držav in posebno stran na kateri je 56 zastav raznih držav in narodov.
45 slik iz vseh raznih krajev sveta, ki kažejo razna mesta, pokrajine in ljudi raznih krajev.
Najnovejši zemljevid kaže ves svet in tudi:
Kako sta Rusija in Nemčija razdelila Poljsko; italijansko osvojitev Albanije; priključitev Čehoslovaške k Nemčiji; novo flnsko-rusko mejo; okupacijo Besarabije po Rusih; odstop Dobrudže Bulgarom in odstop ozemlja Madžarom od strani Rumunije.
Zanimiva je statistična tabela zadnjega ljudskega štetja in zraven tabela še iz leta 1930, tako da vsak lahko vidi razliko v številu prebivalstva med letom 1930 in 1940 po ameriških mestih, ki imajo 11,000 ali več prebivalcev.
Ima tudi tabelo vseh glavnih mest vseh držav po svetu, z označbo prebivalstva in z označbo zemeljske površine za vsako pokrajino ali deželo. '
Zemeljski in solnčni sistem; planeti, razdalja med njimi; njih obseg, itd.
Označba razdalj med kontinenti, njih zemeljska površina, površina morja in voda, itd.
Svetovni oceani in morja. _	%
Jezera in notranja morja.
Največje reke in kanali na svetu.
Glavni otoki in otočja na svetu, njih obseg, itd.
Glavne gore na svetu z označbo višine in še druge zanimivosti.
Ta zemljevid stane SAMO 35 CENTOV
Za naročilo zemljevida lahko pošljete denar v gotovini ali v znamkah po 3c aH 2c ali pa v Money Ordru. ♦■i ■ .........■...■■■ ...... - -
Izrednost tega zemljevida je,
da se Upopolnuje in popravlja. Kupon, ki je zraven v Atlasu je treba izpolniti in poslati izdajatelju zemljevida, "kakor na njem označeno in to vam daje pravico, da dobite pozneje dodatne« zemljevide, na katerih bodo pozneje označene nove meje med vojskujočimi se državami, kakor že bodo določene in premenjene po sedanji vojni.
Naročila za ta Atlas sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
.......:
Bilo je koncem oktobra 1. 1918. V Borovljah so nemšku-tarji dnevno in željno pričakovali odločilen dogodek, ki bo prinesel končno in gotovo zmago. "Naši so še onkraj Pija-ve . . ." tako so razglašali in nosili glave pokoncu. Velika večina je bila precej topa, kei se je že vsega naveličala in mislila 1q na moko, sladkor, tobak, meso ... na usta. Vrlo majčken le je bil krog tistih, ki so znali vse pravilno preso diti, so vedeli, kam pes taco moli, in kako naj bi bifo, da bi bilo prav in pravično.
Neko soboto so začele švigati vesti. Prihajali so posamezni vojaki. Nekako prestrašeni so bili, niso rekli ne mev ne bev, drug drugega se niso upali pogledati. Moreča tišina je zavladala. V-nedeljo pred-poldne ista moreča negotovost. Komaj da je kdo koga ogovoril.
Popoldne isto nedeljo pride i.ekdo iz Beljaka. Vest, nova, izredna vest. Včeraj da je bil tam za opravki, pripoveduje, pa je sam na lastne oči videl tam — angleške oficirje. Veat je vplivala kakor bomba. Nemogoče. Možakar pa je zatrje-val in zatrjeval in se niti bal ni, kakor je bilo prej, če je kdo kako malo neprevidno zinil.
Kakor se je pozneje izkazalo, je možakar res videl v Beljaku nekaj njemu tujih oficirjev, ampak to niso bili angleški o-ficirji, le nekaj srbskih oficirjev je bilo, katere so izpustili v Solnogradu, leo je počila vest, da utegne biti polomija, kakor je res tudi prišla. Nekaj angleških in amerikanskih oficirjev je prišlo šele po mescih.
Gre za vest, ki lahko udari kakor bomba. Ali je resnična ali ni resnična, za to navadno nihče ne vpraša, ker mu gre le za vest. če tako vest željno pričakuje.
Na -Balkanu vre naprej. Smrt kosi na obeh straneh. Nemška propaganda je raztrosila nekaj listkov po zrako-
plovih, kako Nemci, prodirajo v Rusiji in so skoroda že v Moskvi, vsa Rusija že na tleh . . • in to vest so raztrosili, ker na Balkanu je vplivala druga vest, da baje Rusi stojijo že ob Donavi. Kakor vsakdo vidi, je vest, da bi bili Rusi ob Donavi, neresnična, ampak silno je vplivala in podpihovala uporne sile. Ali je resnična vest, da Nemci vsaj prodirajo v Rusijo, res vplivala, je negotovo, ker je bodo uporniki smatrali lahko za golo propagando.
Še druga stran je pri raznih vesteh, resničnih ali zlaganih.
Kakor zdaj razmere stojijo, ni nobenega dvoma, da je med Slovani na miljone takih, ki pričakujejo ugodne vesti iz Rusije radi življenja in rešitve sužnosti pod nemškim kopi-
1Z
tom, dasi tem miljonom ni za kak komunizem ali boljševizem, le za rešitev jim je. Dosti je pa tudi takih in morda prav tu v Ameriki, ki vidijo v Rusiji le komunizem in boljševizem. Vsaka vest, da gre z Rusijo proti koncu, jim bo hladilna, ker gre proti koncu z boljševizmom,, sužnosti med Slovani pa ne vidijo, in takih je dosti prav med Slovani. Eni Slovani so v strahu in skrbeh, drugi Slovani pa so veseli in se radu-jejo, ko švigajo vesti in ko pride ista vest.
Mnogi ljudje imajo svojega konjička, in če ta konjiček veselo poskakuje, poskakujejo tudi oni, vsega drugega ne vidiio, za vse drugo so kakor slepi. Sam Bog ima križe s takimi glavami.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Ra* dio uro od 9. do 10. nre do-! poldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
ROJAKI SLOVENCI!
* ff^S} € KADAR Želite otaraiiti ftobove svojih dragih, ne pozabit«, da imate na razpolaga lastnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kuplU nagrobni spominski kamen, pilite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
8 knjig za polovično ceno
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so:
'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki
ga uporabljajo v osnovni šoli------------------------------------- 30c
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice............. 40c
"NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva lmjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič ...................................-........................ 30c
"OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest) ............ SOc
"OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)_______________ 50c
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2, knjiga ).„ 45c
"OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje...................... 50c
"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) ........................... 25c
Prodajna vrednost____________$3.20
Zdaj dobite te knjige, dokler Ur ^ zaloga ne poide za~"
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois