Dobitniki letošnjih občinskih nagrad in priznanj
Nagrado občine so prejeli:
Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike Lašče - za dolgoletno uspešno sodelovanje in delo v krajevnih skupnostih in občini.
Organizacija uspešno obvladuje delovne težave in probleme, ki so prisotni v tej panogi in dobro sodelu-je z lesno predelovalno industrijo. Delovni kolektiv ima že več kot dve desetletji izreden posluh in razu-mevanje za potrebe krajev, v katerih živi in dela ter sodeluje v skoraj vseh akcijah na tem območju. Iz-jemno sodelovanje in pomoč je TOZD Gozdarstvo Velike Lašče izkazalo v pripravah na proslavitev 150 letniee rojstva Franca Levstika in 400 letnici Trubar-jeve smrti.
Predlagatelj: Krajevna skupnost in družbenopoli-tične organizacije Velike Lašče
Jože dr. Fegeš - za dolgoletno družbenopolitično in strokovno delo. Že v mandatnem obdobju 1969-1974 je kot odbornik Kemijskega inštituta Bo-ris Kidrič aktivno sodeloval v skupščini občine ter v skupščini ljubljanske temeljne izobraževalne skupno-sti. Bil je prvi predsednik sveta za družbenoekonom-ski razvoj občine. Leta 1982 je bil izvoljen za pod-predsednika občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ves čas je bila njegova aktivnost tesno povezana z življenjem in delkom KS Malči Belič, kjer živi. Z volonterskim delom v občini, nadalje kot predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti in predsednik občin-ske komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Druž-benopolitična aktivnost dr. Jožeta Fegeša je prisotna tudi v mestu Ljubljani, v regiji in republiki, saj je sodeloval in še sodeluje v številnih organih. Predlagatelj: Predsedstvo OK SZDL Ljublana Vič-Rudnik.
tost in uspešno sodelovanje z okoliškimni kmetoval-ci. Lucija Kumše pa je tudi vestna in požrtvovalna družbenopolitična delavka, saj uspešno deluje v sa-moupravnih organih delovne organizacije in TOZD ter KS Tomišelj.
Predlagatelj: Mercator - Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva.
Priznanja občine so prejeli:   -
Krajevna organizacija ZZB NOV Malči Belič - za
uspešno delovanje na področju obujanje revoluci-onarnih tradicij NOB.
Člani te krajevne organizacije aktivno sodelujejo v vseh družbenopolitičnih, družbenih organizacijah in samoupravi KS Malči Belič.Njen odbor s komisijami nenehno skrbi za ostarele in bolne člane, posebno pozornost pa namenja negovanju medsebojnih stikov in povezav.
Delo in aktivnosti odbora ter njegovih članov je bilo prisotno tudi med mlado generacijo, na katero so člani kot mentorji prenašali revolucionarne tradicije NOB in pri tem sodelovali z OŠ Franc Leskošek-Luka, z OŠ Marjan Novak-Jovo in Mladinskim do-mom Malči Belič. Nadvse odmevna je dejavnost od-bora pri organizaciji obiskov pomnikov zgodovine NOB. Aktivnosti članov te organizacije se odražajo tudi v delu občinskega odbora ZZB NOV in njegovih organov.
Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Malči Belič
Gusti Amon - za dolgoletno uspešno delo pred-vem v krajevni organizaciji rdečega križa Trnovo.
Že vrsto let nadvse prizadevno in uspešno sodcluje v KO RK Trnovo. Skupaj s svojimi tovariši aktivisti RK je zaslužna za to, da je ta organizacija postala
Gregor ing. Kersnik - za dolgoletno prizadevno delo v KS Milan Česnik
Dve mandatni dobi je uspešno opravljal dolžnosti predsednika sveta KS Milan Česnik. Prav v tem času so bile na območju KS izvedene številne komunalne investicije. Še posebno aktivno je deloval pri pridobi-vanju zemljišča za WZ Milan Česnik, na področju stanovanjskega gospodarstva, planinanja SLO in DS. Bil je pobudnik za pobratenje s KS Krnjevo iz Reke in KS Šentjan - okolica. Aktivno sodeluje v vseh aktivnostih KS, v njenih družbenopolitičnih organi-zacijah, sedaj pa vodi skupščino KS. Z vzglednira in prizadevnim delom si je med krajani pridobil ugled in spoštovanje.
Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Milan Česnik
Leopold Oblak - za aktivnosti v gospodarskem inx komunalnem razvoju kraja
Leopold Oblak je vrsto let član skupščine in komi-sij krajevne skupnosti Horjul, predsednik vaškega odbora in član KK SZDL Horjul. Kot samostojni obrtnik je mnogo dela in naporov namenil za gospo-darski razvoj kraja. Rezultati teh prizadevanj so vidni v delovanju industrijskega obrata Indos z 12 zaposle-nimi in v izgradnji obrata Alpina (oboje na Šentjo-štu), v katerem bo zaposlenih 40 krajanov.
Kot prizadevan in sposoben organizator se je izka-zal tudi pri obnovi vaščkega vodovoda, fasade na kulturnem domu in v kulturni dejavnosti kraja.
Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Horjul.
Jože Sojer - za dolgoletno prizadevno delo v krajevni skupnosti Notranje Gorice-Plešivica
Ze v mladosti se je aktivno vključil v delo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. V letih
Lucija Kumše - za dosežene rezultate v strokov-nem delu in v razvoju družbenega sektorja kmetij-stva.
Že od leta 1953 je zaposlena na Posestvu Brest, ki je bilo sprva še nerazvito z 60 ha zemljišč, po oronda-tiji 1958-1962 pa je z 235 ha zemljišč dobilo solidno osnovo za sodobno urejeno kmetijsko proizvodnjo. Posestvo, ki je poljedelsko usmerjeno je vsled dobre-ga gospodarjenja znano širše v strokovnih krogih in v družbenopolitičnih skupnostih. V njegov razvoj je vtkano skrbno, požrtvovalno in predano delo Lucije Kumše, ki ga odlikuje tudi izjemna strokovna zavze-
vzgled dobrega in uspešnega delovanja Rdečega križa.
Izjemen je prispevek Amonove kot organizatorja, koordinatorja in sodelavca pri izvajanju sosedske po-moči. K delu je uspešno pritegnila tudi mlade člane Rdečega križa OŠ X. SNOUB Ljubljanske. Poleg te zadolžitve opravlja še vrsto zadolžitev v organih in družbenopolitičnih organizacijah KS Trnovo, v ob-činskem odboru RK, občinski konferenci SZDL, skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti...
Predlagatelj: Krajevna organizacija Rdečega križa Trnovo
1966-1972 je bil predsednik KK SZDL, sedaj pa je drugi mandat predsednik skupščine KS. Prizadevno dolgoletno delo Jožeta Sojerja je opazno na vseh področjih življenja in dela v KS. Njegovo sodelovanje beležimo tudi v delu občinske in širše družbenopoli-tične skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij.
Med krajani in sodelavci je cenjen kot pošten in marljiv družbenopolitični delavec, je vzor požrtvoval-nega aktivista sodelavcem in ostalim krajanom.
Predlagatelj: KK SZDL Notranje Gorice-Plešivica
Pred nami je trdo delo...
Kadar govorimo o ustanovitvi Osvobodilne fronte ne moremo mimo dogodkov, ki so odlo-čilno vpUvali na njeno ustanovitev....
V tem revolucionamem gibanju so tudi komu-nisti na Notranjskem prispevali svoj velik delež v prebujanju in osveščanju ljudskih množic, v oi-ganiziranju ljudske fronte in kasneje Osvobodil-ne fronle, v vodenju narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Komunisti na Notranjskem so pri-spevali k temu, da se je razvijalo kmečko-delav-sko gibanje, predvsem v okviru delavskih stro-kovnih organizacij, sindikatov in v delavskih društvih, prek kulturno, prosvetnega društva Svoboda, prek telovadnega društva Sokol in društva kmečkih fantov in deklet....
Čepravje bila Komunistična partija Slovenije na Notianjskem tik pred začetkom vojne po svoji organiziranosti in številčnosti dokaj šibka, pa je bila po svojem vplivu na celotno življenje m delovanje močna in prisotna na vseh po-dročjih....
Sporočila naše revolucije nam dokizujejo, da smo bili najbolj enotni in uspešni tedaj, kadar smo bili v največjih stiskah in težavah. Tudi danes živimo v kriznem času, ki zahteva polno angažiianje vseh delovnih Ijudi in občanov, vse njihove sposobnosti, znanje in volje, kadar je potrebno pa tudi odpovedovanje, da presežemo zastoje in kiizo v razvoju in da ustvarimo pogoje, v katerih bomo uveljavili ustvarjalnost posamez-nika in družbe, v skladu z zahtevami in potreba-mi sedanjega časa m neposredne prihodnosti. Prepričana sem, da se vsi zavedamo, da je pred nami trdo delo, kiga bomomoraliopravitibrez' odlašanja in temeljito, pa tudi z odgovorno obravnavo vsakega argumenta v demokratični razpravi in v borbi mnenj, karpa zahteva visoko stopnjo odgovornosti in medsebojnega spoštova-aja ter predvsem spoštovanja trdega in poStene-ga dela. Jasno nam mora biti spoznanje, da socialistično samoupravljanje v vseh sredinah m na vseh nivojih zahteva visoko stopnjo medse-bojne odvisnosti, samostojnosti in enotnosti fer istočasno odgovornosti za lasten in skupen razvoj.
Sprejetj srednjeročni plani v obtinah in mestu nas tudi zavezujejo, da ob uresničevanju kon-kretnih nalog ustvahmo pogoje za usposabljanje in motivacijo samoupravljalcev in delegatov, ki bodo kos težkim nalogam, ki nas čakajo v tem in v naslednjih letih. Doseči moramo preseganje razlik in zaostajanje v tehnološkem razvoju v primerjavi z razvitimi deželami sveta. Prav tako moramo tudi preseči in odpra viti razlike v razvo-ju posameznih občin v Ljubljani. To ne bo lahko in enostavno delo, toda moramo se ga lotiti odgovorno, brez čakanja, da bomo nadomestili zamujeno in da nas čas ne bo več nezadržno prehiteval.
Ob danainjem prazniku pa imamo tudi prijet-no zadovoljstvo. Odpiramo prenovljen Mladin-ski zdravstveni center na Rakitni. Odpiramo dom, ki je dokaz človeške solidarnosti, saj je zagrajen s sredstvi samoprispevka Ljubljanča-nov, za katerega smo se odločili z referendumom pred nekobko več kot petimi leti. Ta dom je le eden od skoraj 130 objektov, ki smojih v zadnjih petnajstih letih v Ljubljani zgradili s sredstvi treh samoprispevkov. S tetn načinom združevanja sredstev smo bistveno zboljšali pogoje družbene-ga standarda, predvsem na področju otroškega varstva, šolstva, zdravstva, kulture in varstva starejših obtanov.
lz govora Nuše Kerševan