Razne novice. * Nove stfanke ne bo. Shoda dne 5. t. m*. v Celju, na katerem je hotel ustanoviti dr. Ploj zavarovalnico za prihodnje državnozborske volitve ali novo stranko, ni bilo. Ploj je tudi med prvaki izigral, za njim si ne upa nihče ve6 iti. Kar je storil Ploj Kaiečki zvezi, to se bo na njemj samem maščevalo — in se že maščuje! * Duhovniške spremembe. Kapelan g. Jos. Trafenik iz Hajdine je postal uradnik kn. šk. pisarne v Mariboru. Vpokojeni dekan' vuzeniškl g. Tomaž Mraz se je preselil iz Selnice k usmiljenim bratom v Gradec. Prestavljeni so gg. kapelani: J. Poplatnik iz Sv. Urbana v Hajdino, Siimon Petek iz Malenedelje v Majšperk, Karll 'MaJajner iz Majšperga k Sv. Urbanu, Franc Ogradi iz Sv. Barbare v Halozah k Sv. Jakobu v Slov. gor., Jakob Rabuzaiz Sv. Jakoba v Slov. gor. k Sv. Barbari v Halozah; kot kapelan pri Malmedelji je nastavljeij*  bivši frančiškan o. Odorik Lorbek,  * Z davkarije. Vodja davčnega. urada v Bre- žicah je postal Ivaii Pernovšek iz Slov. Gradca. Davčni koiitrolor Fr. Czak je prestavljen iz St. Lenarta v Slov. Gradec, davčni asisterit Fr. Spdlak iz Celja v Radgono, davčni asistent Emanuel Derniatsch iz i Radgone k Št. Lenartu v Slov. gor., davčni asistent Alaks Merčun iz Konjic v Brežice, Prestavljen je davčni oiicijal g, Aindrej Cizl iz CeIja v Kozje. * S pošte. Poštar g. Jakob Šegnla v Št. Iljn v Slov. goricah je imenovan poštarjem v Grobelnem. — Poštar Jožef Knely v Ljutomern je prestavljea v Eggenberg pri Gradcu. * Zadružni tečaj t Maribom je zelo dobro obiskan. Udeležnje se ga 54 mož in mladeničev iz vseh spodnještajerskih okrajev. Shod je otvoril državni poslaneo in predsednik Zadružne zveze v Ljubljani dr. Krek z znamenitim govorom. Tečaj vodita gg. Pušenjak in Pelc. K otvoriiri tečaja sta prišla tudi državna poslanca dr. Korošec in Piiek. * Za naš list se je zanimanje letos še le povečalo. Iz mnogih župDij smo dobiii porprcčno po 30 novib narocnikov. Hvala našim prijatdjem za agitacijo. Obenem prosimo z» krepko nadaljevanje agitatoričnega dela. Pozdravljeni! * S. K. S. Z. za Stajersko. Tajnik Zreze je g. Jožef Sut. Svoje mesto je nastopU z Novim letom.— Društveni koledarček za letp 1908 je v Ljubljani izšel. — V marihorski okolici se je ustanovila zopet nova ix»tovalna knjižnica. — Pozivljamo dekanijske odbore, da povsod začnejo s svojim delovanjem. * Zadružna Zveza t Celiu in njen raTnatelj g. JoŠt. Vedno pišejo celjski gospodje, da raynatelj g. JoŠt najbolj razume zadružništvo. Mi o tem nismo tako prepričanL Gospod Jqšt nima pravega smisla za edino primerne kmečke denarne zavode, t. j. za Rajfajzenovke. Mi mu priporqčamo toplo, da se pridno uči Žmavčevo knjigo o namenu in korisU rajlajzenovk. Ce bi Zadružna Zveza c^ljska razumelai raifajzenovke* bi ne obremenila svoje lastne zavode z velikanskimi obrestmi. Tako je zahtevala od posojilnice v Jarenini, ki je v celjski Zvezi, za denar, katerega ji je poprej posodila, pd 1» decembra naprej 6y«%. Kako naj rodoljuhi delajo v dobrodelnem smislu rajfajzenork nad ijudstvom, 6e jim ,,mati vseh zavoidov" naloži takc veliko obrestno mero, katere ne morejo zahterati od nobenega kmeta! Na ta način bi morala posojilnica v Jarenini zahtevati od svojih dolžniiko-v vsaj T %. To bi bilo pa že preveč! Tega tudi posojilnica ni storila, temveč je hitro vrnila denar svoji dobri materi ,,Zadružni Zvezi v Celju". V Celju menda tudi ne vedo, da je Jarenina naša važna obmejna postojanka. * Kletarski tečaj. Spored tozadevne^a razglasa vršil se bode početkom meseca sveeana na deželnj vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kletarski te6aj. Obili obisk prv8"-a takega težaja v preteklem letu in zanimanje udeležencev za predp/anja in praktične demonstracije pokazal je, da se jo s takim teeajem poseiibni potrebi vstreglo. Siaj sa pa tudi naši vinogradniki in drugi tozadevnega pouka v resnici potrebni. Saj oni mnogo preveč podcenjujejo pomen razumnega postopanja pri trcatvi,. pri predelavanju grozdja v mošt, pri razvoju vinai, katero ima na vino velik upliv. Mnogokatero vino, ki je sicer. dobrega pokolenja, se ne razvija tako kakor bj se moraloj dobi napake ali pa oboli vsled napa5nega ravnanja. Precej laliko je obvarovati vino pr^d boleznimi ali pred pogubo, ako se poznajo rzroki boleznij in pa sredstva proti njim. Znanje kemičnih sestavin mošta in vina je poleg pokušnje Tažno sredstvo za presojanje vrednosti vina kot užitnine, kakor tudi za ravnanje z vinom. Pripadni nori vinski postavi se izogne neprijetnostim in kazni, kdor pozna bistvo iste, kdor pozna dovol(ienOan nedoTolje- no ravnanje z vinom. V napovedanem tečaju razpravljalo se bode na ta in druga vprašauja. Praktifina razkazovanja popolnjavala bodo predavauja. To primerno podjetje bode torej uašim vinogradnikom in drugim gotovo v veliko korist. * Družba sv. Cirila in Metoda nain je poslala izredno dolgo izjavo, v kateri se brani proti očitanju nehonetnega postopanja nasproti 6. sestram Cudimo s.e, da jih je v Ljubljani tako zbodlo to očitanjie, katero smo rabili prav v poinenu nokavalirskega nastopa nasproti ženskam. Je-H bilo kavalirsko postopanje družbe, da pusti v ,,Domovini" blatiti c. sestre, da morajo iz Mute, Tcer niso bile sposobne? Dolžnost, ne samo kavalirstvo, bi zahtevala, da bi popravljala družba ta napad ,,Domovine", ker fe popolnoma neresničen, ne pa da se brani samo v listili radi svoje opustljivosti nasproti drugim. 0 drugih dejstvih kavalirstva pa še spregovorimo, če želijo gospodje y Ljubljani! f Siovenci in N mci na Stajerskem. V zadnjem zvezku ^Statistische Monatschrift" razpravlja profesor dr. Pfaundler o rarodno-tnem razvojn prebivalstia na tStajerjkem. Nas zanimajo sledeči podatki: rNuraščaj ali nazadovanje ljudstva v gotovib okrajih — pravi pr- f. Pfanndler — iina dva glavna vzroka. Edeu je naraven: d;i imamo preostanek pri rojstvih; drngi je več ali manj vprvi vrsti gospodarski: posledica iz praseljevalncga gibanja. Proostanek pri rojstvih po mestih je skoro enak ničli. Vse drngače pa je na deželi. Ta so brez izjerne taki preoataaki, ki no pa v slovenskem ozemljn razmeroma mnogo in tadi vobče nekoliko večji od onih v nemSkem. Zlasti je z<inimivo, da ima 420.000 Slovencev v zadnjem desetietja nekoliko večji preostanek pri rojstvib kakor 760.000 Neracev. Od leta 1890 do 1900 je imelo vseh 6 zgoraještajerskih političnih okrajer naraščaj, ki pa v sorazmerju onega Siovencav ni dosegal. Največje nasprotje v tem ozira itnata Biuck z narasčajem 2 83 odstotki m Hartberg z 918 odtfotki. V slovenskem dela se zlasti proti jugu opaža, da se prebivalstvo vedno bolj ranoži. Največja je ta pomnožitev v politienih okrajih Brežiee in Celje, medtsm, ko z Nemci namašani severni okraji nimajo tolike pomnožitve. Slovenci ki se dvakrat hitreje maože kot Nemci, so v zelo ugodnem poloiaju. Prof. Pfaundier je prišel do zaključka, da bodo v slučaju, ako ti pomnožitev ni odvisna od nobenega drugega činitolja, v 130 letih Slovenci nadkriljevali po številu Nemce nu Štajerskem. Ta preostanek ima deloma svoj vzrok v večjem številu porodov, delorua ker jih mnogo manj pomrje. Pozoraost vzbnja zlasti dejstvo, da splošno v slovenskih pokrajinah pomrje innogo maaj Ijudi. To spravlja pisatelj v zvezo s tem, da je v nemških delih mnogo več nezakonskih otrok, ki radi neredae hrane in slabe postrežbe navadno knialu pomrjejo. Statistično je namreč dokazaao, da je največ nezakonskih porodov na Zgornjem Štajerskem, predvsem v severo-zahodoem delu. * Tržne vesti. Sodili smo že, da se bo postavila žittia kupčija na resni&nejša tla in da pridemo do pravičnejših cen. Skozi tri tedne je bila tendenca mlačna, tudi cene so padale. Konzum pa ravno zato ni hotel poseči po hlagu in smo imeli popolnoma mrtvo kupCijo. To je bilo tudi krivo umikajočSh se cen in medlejše tendence. A v tem pričakovanju smo se motili in tržni položaj nam danes zopet kaže, da ne bomo prišli.do ugodnejših cen. Pred dvema dnavoma se je tendenoa obrnila in cene so se začele zopet dvigati. Tudi minuli teden nas je trg presenečil z zopetnim povišanjem cen. Vzrok izpremembe v cenah in tenderrci je baje mrzlo vreme, ki je nastopilo, ker snežena odeja je pretanka, da bi ščitila setve pred občutnim mHazora. Že pri prejšnjih .cenah konzum ni segal po blagu, še manj pa sedaj in tako o večjem prometm ne moremo govoriti. Seveda, se vsak boji po visokih cenah si nabaviti zalogo, manveč kupi 1« najnujnejšo. Lastniki blaera pa tudi niso živaihni v ponujanju, ker upajo, da jim špekulacija p;ripomore do še višjih cen. Zaspanost kupčije nam je prinesla nekoliko nižje cene ogrskih mlinov, ker je te začela tišfiati moka. Tiste, vsakih deset dni višje cene pred prazniki, pa8 niso bile pripravljene, da kupuje konzument in so škodovale le mlinonr, ker jim je ostala moka. Ako se pa bodo cene zrnja stalno dvigale, bodo mlini seveda zvišali cene. Otrobi in klajna moka ne gresta veS. Njunin 6as je minul in zato so aačele oene padati. Obrestna mera na dionarnem trgu je začela padati. Angležka banka- jo je znižala za 1 %, ker je postal položaj na trgu ugodnejši in tudi v Ameriki se bolj^ajo razmere. * Orožne va]e. Po posriedovanju katoliških poslancev, tudi \ slovenskih, se bodo odslej vršile orožne vaje od sredine marca do konoa tseptembra. Vsak rezervist si bo lahko v tem roku izbral čas, ki mu najbolj ugaja za njegove razmere. Svoje želje mora n-aznaniti pri županu. * Iz Araorikc prihajajo že čez en mesec nepronehoma z vsakim prekmorskim parnikom dclavoi nazaj v Evropo. Drnžbe za prekmorsko vožnjo imajo polno rokejdella, Mnogo podjetij v Ameriki je narcdilo polnm. Tn nastalo jo vsled teh nesreč pri podjetjih pomiinjkanje denarja. Vsled tega pa so se morale ustfivit,i zgradbe žcleznic, tovarn in drugiih novih podjetij. Najbolj so prizadeta železninska podjetja. Dvajsot plavžev se je moralo zapreti. in samo ena družba' zn i železnino, takozva.ni ..Steel-Trust" je odpustila 20.000 delavcev. V pitsburškem okraju,, kjer je posebno veliko jugoslovanskih delavcev, sq se trumoma poslavljale delavske moči. * Na opazovalni oddelek kraniske deželne bnlnice fo oddali g. dr. P.kla, odv«t.nika v Postojni, nektfaj odvetnika v Kozjem in Marenbergn. * Imenovanje. Sodna kancHsta Jožef Šnln v Konjicah jn Vinceno Gajšek v Celjn sta inienovana oficijalom. • * ^itefisk.° j"6**0 Je r»7pi8ano pri Sv. Marjeti ob sebno zdaj v zimskem Caa-u mati z majhiunii otro Pesuici (II pl. r.) do 3l. t. m. Alariborski okraj. m Sloveaci, k predavanjn! Opoiarjamo zopet na predavaoja v Flofiergasse št. 5 v prostorih ddavskega drostva. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne predava g. Zolgar „0 socijalni demokraciji in delavstvn". K mnogobrojni udeležbi vabi cdbor. m Predavanje S. K. S. Z. Preteklo ueieljo nani je dr. Kovačič v poljudneui govora razložil duševnc bolezni, njib začetek ia kouec. Dušovne bolezni podedujemo po svojih stariših ali pa jib dobimo valed poškodb. Zato naj imajo stariši otroke vedno pred očmi, ker majheu padec zadostaje in otrok je revež do siniti. K tako vazuemn predavanjn bi bilo pač želeti vetJ poslušalcev. Prihodnjo nedeljo v obilneni števila poslašat g. V. Žolgarja. Začetek ob 10 uri predpoldno. m Maribor. Dne 1. jan. je sprejel mil. g. škof č;č. duhovšeino lz Marihora in okollice, ki mu je čestitala za-Novo leto. Mil. g. se je zahvalil za čestitke ter omenjal, da se je v starem letu v naši ^koliji marsikaj znamepitega zgodilo, n. pr. izdanje k^jige o posvetovanjih in sklepih zadnjega lavantinskega cerkvenega zbora. V Novem letu nas čaka trojni jubilej: petdesetletnica Marijine prikazni v Lurdu, papeževa petdesetletnica mašništva in šestdesetletnicai vladanja cesarja Franca Jožeia. Vsa ta slavlja bo obhajala naša škofija prav slovesno. Mil. knez in Skof namerava izdati poseben pastirski list z ozirom na te jubileje. m Sv. Ilj v Slov. gor. V slavni kobači so imeli ,,Sylvesterabend". Zbrani so hili, kakor ponosno pravi ,,Marburgerca" sami ,,inteligentni" ljudje iin med njim tudi nekaj ,,mirnih" Slovencev. Kakšni so ti ,,inteligentni" ljudjs in ,,mirni" Slovenci, bomo še že povedali. Danes se kratko pomndimo samo pri osebi, ki je bila nekako duh celega večera — pa bolj hudohni duh — ker je vse tako razburila. ,,Marburgerca" jo imenuje ,,siroto" in noče povedati imena. Ta ,,sirota je namreč gdfi. Leopoldina Mejak, ,,vzorna" učiteljica na slovenski šoli. Skovala je za tisti večer nekoi pesem v slovo staremu letu — kjer pa je, v tako vznesenih besedah klicala na poraoč ,,Germanijo", da je pametnim Ijudem bilo preveč. Nekateri so hitro protestitrali in tudi, odšli. Le znani odklenkani župan Fišereder in nadučitelj Sadu — s kranjsko srajco — ta dva sta se preponižno vlegla> na trebuh,. vstala s svetim spoštovanjem in sta govqrnici oblijznila njene ci? V čakalnico II. razreda ne sme, a v čakalnico III. razreda pri takih razmerah vendar ne more ž njimi. Za krčmarjja je to seveda dobro, ker je na ta ' način popotnik skoro primoran piti po pregovoru: Kdor med volke zaide, mora z njimi tuliti. (Na ta nafein se pri nas rešuje alkoholno vprašanje!) A potuje človek vendar ne samo zavoljo kr5marjev in judov, in južna železnica nima menda samo pravice jeraati denar, ampak gotovo tudi dolžnost,; skrbeti za potrebe in vsa,j najpriprostojšo udobnost obCinstva. Merodajni činitelji naj bi skrbeli, da se ta nedostatek popravi. m Crešnjevec! pri Slov. Bistrici. (Vsled preobilo zavžitega žganja končal je svoje življenje ua Crešnjevcu dobro znani Jakob Lepej, star '44 l|et, Znan jie bil radi svojega koša, katerega jec vedno na rami; nosil, in preskrbljeval vaščane s potrebnimi rečmi iz Slov. Bistrice. Žal, da so ga mnogi zlorabiji, zlasti njegovo dobrotljivosjt. ' Rad je vsakemu storil kako dobro delo. Zadnji 6as je služil za hlapca pri Ludoviku Kresniku. Na novega leta dan je ^fetiel v gostilniški sobi. Iz ' gostiln^ Kresnikove so ga zavlekli pod kolarnico, kjer je na tleh umrl brez zdravniške pomofii. tn Jarenina. Na isv. treh kraljev dan. spretnili smo v veličastnem sprevoda v prijazni jareninski dolini prvo žrtev neizprosne smrti v novera leta, deklico cvetoftih let Antonijo Sauperl. Hada bolezea joj je po 2 letnih mukah uničila mlado življeoje. Vjej kot vzorni slop. deklici izgubil je slavni j^rsninski povski zbor najboljšo svojih pevk, ki nJeJ Je v slovo zapel 3 pretresljive žalostinke, bralno draštro najboljšo pomoč, pri raznih veseličnih predstavah, njena mati ndova e.»a skoraj edino podporo za svoja stara leta. Njeno smrt obžaluje vsa jareninska fara, toda Božji previdnosti t-e ne rnore nihče ustavljati. m. Sv. Bopert v Slov. gor. Včasih mi je že všla beseda: Hvala Bogu, da so prazniki miiiuli! A letos se mi toži po njihy kajti tako povzdignjenega duha že nisera bil leta in leta. Kaj ne premore lepo cerkveno petje? Kakor nekdaj angelji pastirčke, tako so letos mene cerkveni pevci opominjali: ,,Raduj se človek moj." Kako sem bil vesel in ' gotovo vsi drugi z menoj! Hvala lepa 5. g. župniku, pa tudi pevkinjajn in pevcem za njih trud in požrtvovalnost. — Ravno tako veselo bilo je pa tudi gledati naše vitke fante, ki so pred kraljem nebes in zemlje pri sv. mašah stali kot ,,6astna straža." Jedni, na koru, drugi pred altarjem, vsi so nas razveselili. Cast njim!. m M»ribor. ,,Slov. Citalnica" in ..Bralno in pevsko društvo Ma- pristno-nemške roke! Ali ni tO za pOČit! ? Kolifco StO- ; r^or« prircdita v"nedelio dne 12. prnsinca 1908 v'veliki dvorani Na- pinj ima Sadu zdaj bolj nemške krvi, bomo Še pre- ' rodnega doma narodni igrokaz v štirih dejaDJih nZaklad". Med dejanji iskali! Pa Stvar Se ni pri konCU. Gdč. Mejak je gO- j svira slavni slovenski trgovski orkester. Blagajna se odpreob pol 7 uri VOrila takO ,,nemško", da SO se za njo začeli' zanimati j ZV6Čer ^Sl^^Kat. sl. Izobraževalno društvo v Laporju priredi t tudi orožniki. In v petek je zadeln nemško lra]bco ! nedeljo, dneT 12. t. m. gledaiiško predstavo ' ' ' redka Čast, V ŠolO pride g. stražmojster Križan Z g. ! društveDi sobi. Vspored: a) Venžek Darodnih ob pol 4. uri popoldne t pesmi. Poje mešaDi zbor. da se nc bOflO več dOgajale take reči? Ali jim je \\ dimnikaraki pomocmk. Vatopnma: aedezi 1. vrsta 1 k: 11. vrata w 7; sploh znano, lcaj se godi na naSi slovenski SoU pod \\ »^.™J^^rca _^^^°X ?SS vopstvom Sadujevira? Kako more na tej SOll, cetuai ; posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor, samo začasno, delovati učiteljioa Mejak, ki niti nima | izpi^a iz sllovenščine, in M t|idi res ne zna treh j stavkov po' vrsti povedati slovenski — 0 njenih zmož- j nostih kot ufiiteljica in vzgojiteljica niti 11 e govorimo! ? | Po pravici se branijo stariši taki ui^iteljici pošiljati svoje otroke. Proč s takimi učitelji, pro6 mora u6iteljica Mejak — to bode zdaj naš klic!! ; Ptujski okraj. p Ormož. V Pavlovcih e umrl vrl narodnjak in pristaš Kmečke zveze g. Josip Kralj. Blag mu spqmm! p Ormoški okrai. Zavedna občina Brebrovnik bode Antona Ja- m Ruše. Nagla smrt. Smrt je letos ori nas . S i m ^ SSTtS T? v55-?61^8 SV°J0 UlOg°- ¦¦ ima 20 *• m- dopoldne obCinske volitve. Gotov^ nio\ ^ntrti t v l Karničiiik, « hlapec na Lob- ; ta obCijia pod vodstvom vrlega g. župSna Anton. _ K? k, k0.nt^. za naPa]an.3e zivine nasekavat ; nežKa ge, nadalje prvačila narodnim obSinam našega Ied po potu, da bi živina varneje ho'dila. Revežu je : okraja. 1 Dne 6. t. m. je bila pri Sv. Mikfravžu pri izpoddrsnilo, in padel je-tako nesrečno v korito pol- ' Ormožu volitev cerkvenega skladnega odbora. Volitev no vode, da je obležal. Ker ga dolgo ni bilo, gre- so se udeležili tudi liberalei. da so se na ta način do ga iskat in najdejo ga na hrbtu ležečega v vodi lahko zopet enkrat blamirali do kosti. mrtvega. Po mnenju zdravnika ga je bržkone pri - - - - - padcu zadela kap, ker bi se dragače iz ozketra in plitvega Jiorita gotovo rešil. N. v. m. p.! m Sv. Jakob v SIov. gor. Dne 18. grudna 1907 je vrl naroden in ^eren mož Alojzij DolajS, previden s sv. za- kramenti za nmirajoče v 58. letn svoje starosti mirno v go- spodu zaspal. Dnmači pevski zbor ran je zapel par folostink domi in pri odprtem grobu. Pogieba se je ndeležilo nad 500 faranov, dokaz, kako priljnbljen je rajni bil. Kot njegov obrnilo nabolje v naši župniji. Usteno(v7ila se je mlade- soremljoralec 8« tom potoin zah^aljajem 6&. domači dnhor- ' ni5l*"n in ^nHifiVn. MnHHinn. riniShiv dn hi sp. nfi.S,n. mla- fčin;, k.ikor tudi pevskemu zboru in vsem, ki so rajnemu izkaziH z.i i ijo ewf. N. v iu. p ! m Pragarsko. (Kako skrbi južna železnica za popotnike.) Kako vodstvo Južne železnice gleda le na to, da dobi eim največji dobifiek, a mu je korist in potreba popotnika devcta briga, nam jasno kažejo razmere na Pragarskem kolodvoru. Cakalniea III. razreda je ob encm tudi go^tilniška soba. Tje prihajajo pit ne samo potniki. ampak tudi mnogoštevilni delavci na želoznici in okolifiani. Vsled t|eg)a je čakalnica največkrat prenapolnjena od pivcev, to- p Sv. Miklavž prl Ormožu. Pri nas smo letos dobili izborno vinsko kapljico, katere še imamo mnogo na razpolago. p Ivanjjkovci prl Ormožii. G. SimoniCa je zadela dne 2. jan. kap. Izražamo mu svoje sočutje in želimo vrlemu moža, da bi kraalu popolnoma ozdravel. p Vurberg pri. Ptnju. Velikrj se je v par letih hačni dim se vali v gostih oblakih po njej, polna je vinskih in raznih drugili duhov. V poletju vsaj lahko ostane na peronu, kdor ne more zdržati noler. Ali naj tndi v mrazu ostane zunaj, kdor ne moro prenašati raznili neprilik gostilniško sobe? Kako pride potnik do tega, vfiasih po ve6 «r čakati v.takem prostoru, kjer je dostikrat huda gnječa, dihati pokvarjeni zrak, prenašati razno nesnago, posluSati hrušč in trušč pivcev. Kam naj se ^ioda po- niška in dekliška Marijina družba, da bi se naša mladina lažje ohranila na pravem potu. In zda-j je ravno preteklo eno leto, kar se je ustanovilo Gospodarsko izobraževalno Jdruštvo, katero krepko napreduje. In meseca novembra je začela tudi uradovati posojilnica, katera kaj Lzvrstno naprediije, kar je priča, 'da je imeia v dveh mcseeih 25.732 K 26 vin. prometa. In tudi časopise že naše ljudstvo rado prebira in sicer je naročnikov ,,Slov. Gospodarja" blizu 50, ,,Našega JDoma" Cez 10, ..Bogoljuba" ftez 30, nekaj iztisqv ,.Domoljnba" in ,,Slovenskega fitajerca". Tudi par iztisov Ptujskega Stajercfi, nam ne manjka, katerega pa naSe ljudstvo hvala Bogu zelo ne porajta. Iji zdaj po zimi, ko bode bolj čas, se bodo naSi ml-adenči začeli ufiiti govorništva in tudi v igrah, da bomo lahko pqtem po veliki nofii že javno nastopili pri i!gri, za katcro smo dobili prostor v vurberškem gradu, za kar se g. grofu iskreno zahvalimo. p Na Vurbergu se je odbor gospodarsko-izobraževalnega društva za 1. 1908. tako4e sestavil: Mladenič Janez Rašl, predsednik; Franc Krepek, podpredsednik; mladenič Jakob Felicijan, tajiiik; kmet Jakob Kolarift, blagajnik; mladenič Janez Bezjak, knjižničar; deklica TerezijaMe|sarec, knjiž- ničarka; Alojz Kokelj, odbornik. Vurberčani, pri- stqpajte v obilnem številu k gospodarsko-izobraževal- nemu društvu, katero vain nudi tako lepo priliko za izobrazbo, katera bistri um in srca dela plemenito! p Sv. Urban nad Ptujem. Nase gosp. bralno draštvo je imelo dne 28. dec. 1907. svoj občni zbor. S kratkirai besedami omenimo, da jo društvo pretekio leto pod vod- stvom čast. gospoda kapiana J. Podplatnik douro napredo- valo in za naše razmere svojo nalogo dobro izvrsilo. BHo je zvoljenih nekaj novih odbornikov, nakar se je zopet za drnštveno gibanje vneti g. J. Simonič za predsednika lzrolil. Gosp. predsednik v prvih točkab z ginljivim besedami na- znani nesrečo katero je zadelo naša društva in celo župnijo zaradi premeščenja čast. gospoda kaplana od tukajšne žap- nije, in izreče v imenn gosp, braln. draštva, kakor v imena vseb žnpljanov prisrčno zahvalo za ve8 njibov trud v ver- skem in narodnem postopanju. Bili so nam zvesti, dober in natančen dnhovni pastir v cerkvi in izven cerkve, to lehko ponoano priča vsak pošten župljan! V teka zadnjih mescev pret. leta bil je zgoraj imenovani gospod žrtev neresničnih napadov v ptujskem n6tajercu." V obče vlada mnenje, da bi v tej zadevi veliko ulogo igral nadnčitelj Kocmnt. — Bržkone je mogoče, ker ga dobro poznamo, Javno te vpra- šamo: Smo li mi zaradi tebe tukaj, ali ti zaradi nas? To zadnje je veljavno, toraj ti nisi črez uas gospod, ker cerkev in 6ola je naša. Omilnjemo pa tudi takozvane nnašeu može, kateri imajo pri hiši božji neko glavno besedo, da so se takemn liberalca prismolili in še cerkvi nasprotno delo podpirajo! p KuMniska šola na Ptuju ustanovljena. Največji sqvražnik Slovencev na Spodnjem Stajerju je ustanovil na Ptuju kuhinjsko šolo za slovenaka dekleta. Ce pomisiimo, da je izdajalski ,,Stajerc" agitiral za to šolo, katero sedaj obiskuje ve6 slovenskih deklet, vemo dovolj. Gqtovo je, da je taka šola dobra, a žalostno je» da je mor-al ta zavod ustanoviti Ornig, največji sovražnik Slovencev. Najbolj žalqstno na celi stvari pa je, da ta nemšku/tarski tečaj vodi ,,Slovenka" J1. Hržič, sestra nekdanjega prošta ptujskega! Slovenci na Ptuju pa spijo daIje! . . . p Uboj. Na Stefanovo so pijani fantje ubili nekeg\a Cuša v Maršinkovi gostilni v Ragoznici pri Ptuju. Isti dan je bilo povsod v ptujski okolici vse polno pobojev. Resnica je, ¦. čimbolj se širi ,,Stajerc", in čimdalje rastejo Ornig-Straischillove šnopsarije, temveč ubojev in pobojevv nahajamo v ptujski okolici! p Cez ptujsko posojilnico prihajajo mnoge tožbe, vse z isto vsebino, da so. tamošnji uradniki proti mnogiin strankam neprijazni. Naj za sedaj to zadostuje; p Pozor na tatove! Na Hajdinu pri Ptuju se je v več hiš ob belem dnevu pritihotapil nek zanemarjen človek, ki izmika, kar mu pride v roke. Tudi v hajdinskem župni^ču je posMisil, pa so ga pravočasno zasačili, na kar je hitro odkuril. p Haloze. 0 našem posancu Ploju 6itamo, da snuje novo stranko. Koliko strank bomo potem imeli? Toda za Ploja bi bilo boljše, da skrhi za svoj volilni okraj. Sedaj imamo že tret.ji slhod štajerčijanske stranke, Nihče pa se iz Ptuja ne gane, da bi nam pomagal proti tem sovražnikom. Kadar so volitve, takrat so vsi ptujski dohtarji na nogato, da bi nam vsilili kakega dohtarja Ploja. Ploj sam pa liodi v Celje, 'da dela nove zdražbe, njegqv volilni okraj pa med tem prefaaja v nemšku(tarsk&. roke! p ,,Niederlage" — v Cirkovcah. Pri cerkvi je trgovina, ki nim* nobenega Dapisa Ali se je zato pobelila hiša, da je izginil slovenski napis? Ali Re srsmnjejo svojega slovenskega imena? Ko sem bil v božičnth počitnicah doma, sem videl, da je na vratih nemška ^niederla? e." Mogoče je hiša dobila drugega novega lastnika? Naj pokaže, kakor se spodobi za vsakega odkritosrčnega obrtDika, kako se glasi njegovo ime! Domači so mi pravili, da hočejo v trgovini vsakemn nekaj ncmškntarskih besed obesiti zraven blaga, da se vsi stari in mladi komiji najrajši z nemšSino Čopirijo, če jih kdo sliši. Ali je to res? Naj si še vsak okolo vrstn obesi kakšno nemško tablico, 6e hočejo res Cirkovčane vsled njihove slovenske govorice zaničevati in dražiti, svojo nemško trgovino pa prej spraviti do prave snieder-lage.u Ljutomerski okraj. 1 VuCJa ves na Murskem polju. Nekj visokošolani dopisnik me, je pred kratkim Sasom v ,,Narqdnem Listu" štev. 55. popisal kot ,,orjaka", ki s svojo qrjaško močjo vsiljujem povsod svoje nazore. In gorje mu, kdor se mi ustavlja in noče hiti pod mojo ,,komando", kaitero si zastonj lastim ne samo v naši ob<;ini marveč po vsem lepem Murskem polju. V dokaz za to navede slufiaj, ki se je zgodil, v neki gostilni v KriževcJh na dan pogreba občespoštqvane vdove Marije Seinčar. Ker pa ta slučaj tako zavije in obrne, da lahko vsak otiplje in od daleč spozna, da na tem ni n1č resnice, temveč le dopisnikova mrčnja do meno da si stem ohladi svojo vroCo kri, zato mu hočem nekaj kratkiih bosed odgovoriti in nni to reč pojasniti. V imenovani gostilni sem prišel res nekoliko vnaskriž z nekim nasprotnikom, kjar tudi obžalujem. Pa ne zastran mojih nazorov ali mišljenja, kakor mi (podtikn dopisun, marveč reč ,je bila popolnoma drugačna in zasebna, o 6em se njemu niti ne sanja. Pi§c tudi na Sirnkn, da bb stoni •>»»i- opraviti sndtiijii. kar jo \\vY\ ros bilo. Pa vendar sva se z nasprotnilkom pred ol> ravnavo lepo sporazumela in za vso odškodnino sem mu plafial 1 celo krono. To je torej bila tista orjaška sila. Nadalje toči krokodiljove solze, da je prišla ob6ina Vučja ves slučajno v roke ,,zv.ezarjev" in si jaa lastim vodstvo občiue. ,,Zaslu-žne" liberalce ,,Nerodne" stranke pa smo zavrgli. Na ta mu/ tiho na uho povem, da to ni prižlo le slu6ajno, marveč se je delalo premišljeno v znamenju sloge, česar seveda p-rosvitljeni liiheralci ,,Nerojdne" stranke ne morejo umeti, ker oni le delajo povsod prepir in nered. In tudi jaz sem deloval, kolikor je bilo v moji moči, d|a spra^imo občinsko gosppdarstvo v boljše roke, kakor so bile rokfe prejšnih Uberalnih ,,tiranov", ki so občino spravili do golih kosti, kar je pokazal račun, ki g\a je delal zastopnik deželnega odbora na pritožbo zavednih obžano^-. In ta se je bil izrazil, ;da tako zamotfciiiih razmer še ni našel <v nobeni obfiini. Nazadnje se visoki dopisnik obregne nad Kmečko zv0zo in iraenuje nje 61ane same zaslepljence, ki nofiejo spoznati ,,velikili koristi" Narodne stranke. Na t(O mu slovesno odgovorim, da je tukaj na lepem Murskem polju res obilo članov K. Z., ki so pa samo dobri posestniki in občespošto;vani gospodarji, zj boljšo oliko, kakor ta dopisnik ,,Nar Lista", ki niti svojega imena ne upa podpisati, ičeravno se ponosno postavi v ,,Nerodni" stranki v bojne vrste \y roki\ ,,uma svitel meč", kar se rau je zopet nskoliko zareklo, mofal bi mamreč reči z ,,uma zviitim meftem" ali po domafie z lažjo. Cestitani tudi ,,Nar. Listu", da ima tako resnicoljubne dopisnike, ki znajo naroditi iz komarja slona, ter resnico zaviti v laž. Le korajžno naprej! Naždar! JakobRoš, jerob zvezarjev. 1 Kmetijsko bralno društvo pri Hali Nedelji ima svoj redni  občni zbor dne 12. t. m. po večernicah pri g. Rantažu. K obilni ude ležbi vabi — odbor.  1 Bralno društvo pri Kapeli ima v nedeljo dne 12. januarja 1908 po večernicah v župnišču svoj letni občni zbor. Za mnogobrojni obisk prosi odbor. 1 Bralno drnštro v Veržeja ima svoj redni lotoi občni zbor dne 12. prosinca ob 8. uri popoldan v bralni sobi. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenjgraski okraj. s St. Jernej nad Muto. K nam je začel zalia jati re'dno pismonoša vz Mute, }car je za naše hribovske kraje velika pridobitev. Izposloval nam je to ugodnost drž. poslanec dr. Korošec. s Šmiklavž bl. Slov. Gradca. Dne 3. jan. t. 1. je za pljnčnim vcetjem umrl g. Albert Verdoik, veleposestnik v Smiklavžu bliza Slov. Gradoa v starosti 47 let. Ogrotnna ndeleiba na dan pogreba, ra praznik sv. Treh kraljev svedoči pokojnika občna priljubljenost. N. v m. p. Konjiški okraj. Katol. slov. kmečki kandidat: Alojzij Terglav kmet v St. Petru v Savinski dolini. Za Terglava dne 23. januarja vsi na volišče! k Konjice. Citalnica konjiška je priredila preteklo nedeljo gledališko predstavo ,,Trije tički." Ker v Konjicah nismo razvajeni, smo zadovoljni ,,korkeltorkel" tudi s tem. Citalnica je seveda narodna v enem, kakor drugem oziru. 'Memda je k tej predstavi pripomogel zadnji zaupni shod Narodne stranke med ,,samci." Prav tako, pa boljša bi bila kaka predstava, ki bi nas vspodbujala za slovensko reč. Zdaj pa še nekaj za smeh. Na vabilu k tej predstavi stoji: »Nobeden naj ne zamudi te igire, ker imamo v Konjicah že' tako malo prilike, da bi se kaj videlo." No, veliko se tudi tako ni videlo! k Iz konjiške okolice. VoliQni shod Alojzija Terglava, kandidata S1. K. Z. za deželni zbor, se je na novega leta dan, vrlo dobro obnesel. Kljub temu, da se je za shod zvedelo šele prejšni dan, se je vendar zbralo do 180 volilcev, ki so pod predsedstvom odbornika S. K. Z. Janeza Rudolfa pazljjvo sledili programu kandidata, ga. navdušeno sprejeli ter obljubili, dne 23. januarja ga voliti in na voliVni listek zapisati: ,,Alojzij Terglav, kmet v St. Petru v Sav. dolini." Po kandidatovem govoru se je razvila živahna 'debata, v kateri smo kmetje teražali svoje misli in pomisleke zlasti v gospodarskem vprašanju, v šolski in lovski postavi. Ko je pa poročal državni poslaneo Pišek ter omenil. da so vladni orgjani krivi, da se podpdra za škodo vslled vremenskih nezgod v konjiškera okraju še ni določila in razdelilla, je nastalo medzborovalci splošno ogprfienje. Zupan Sibanc in vsi zborovalci. odloftno protostirajo zlasti proti tem, da bi žandarji naknadno preiskovali potrebo podpqre in pravifinost cenilno komisije, kakor se je to zgodilo v konjiškem okraju, ter delali opazke, n. pr., čeiš, vi imate še živino v Hevu, vam ni treba podpore itd. Naroči se i drzavnemu poslancu, da stori potrebne korake da ! sa kaj takega ne bo nikoli več zgodito, sicer poide kmetom potrpežljivost. Kmet Toman-Prežigaiec interpeiira državnega poslanca, naj poskrbi, da se bodo v konjiškem okraju uastavljali slovenščine popolnoma zmožni uradniki, zlasti zdravnikiUn živinozdravmki, kajtizadnja nalezljiva bolezeu škrlatica je pokazala, kako težko je Sloveiicem občevati z uradmm njemšlan^ zdravnikom. Odločno zahtevamo pravice i v tenuoziru. Sliod je trajal skoraj dvq uri, ter se je zaključil s splošno željo, da naj S. K. Z. skliče km|ilu ^vfelik, javen sbod zaj konjiški okraj, na katerem bi se zlasti podrobno razpravljalo o narodnem, gospodarskem in splošno politi6nem položaju, terjsploh o vseh težnjah in zahtevah slqv;enskega kmeta v konjiškein okraj«. k Iz konjiške okolice. iAko pomislimo, da je pretežna večina prebivalcev v konjiškem okraju slovenska, tako da celo nemškutarski konjiški tržani, Oplotničani, LoSani in drugi Stajerčijanci sprevidijo, dai brez slovenšfiine ne morejo shajati in obstajati, se moramo čuditi, kako potrpežljivi smo Slovencj proti Nemcem, oziroma, da ne zahtevamo svofiih pravic, ki nam grejo po par. 19. Clan 19. drž. qsnovnega zakona nam ponuja neflotakljivo pravico negovati svoj jezik prvič v šoli. Kako bo pa negq val slovenski jezik na slovenskih. šolah v Kqnjicafc v Cadramu, Ločah itd., kako navdjuševal in kaz&l lepoto jezika in govorice slovenskega uč< nca,, namški! ali nemško-6ute6 in misleč učiteljj! ? PRiS ž njim! Clan 19. nam daje drugič pravicp fenakopravnosti slovenskega jezika v uradih. V Konjicah pa so skcraj Izkljudno sami nemški in neuiškoprijazni uradniki, le nižje, pomožno uradništvq je slovensko. Dajto nam tedaj slovenskih. uradnikov, a ne, kakor so čuje, zopet kar pod roko novega nemško-prijaznega c. kr. sodnika in c. kr. davčnega oskrbnika. Vse nemžko, pa zopet edino zveliiavno nemško, a ubogi slovenski prebivalec trpi mirno krivico in se ne gane! Državni poslanci sloveuskega Štajerja, vendar enkrat pošteno zaropotajte v državnem zboru za naše slovenske pravice, in ne delajte vedno tlake vladi, ki naše pravice tepta, zato vas nismo volili! In tretjič nam član 19. zagotavlja enakopravnost našega jezika v javnem življenju, da, a kaka je ta, ko pa ima povsod prednost nemš&ina. Kdo jf kriv ? Ljudstvo slovensko v , konjiškem okraju, vzdrami se, pa govori, delaj in voli povsod le v sloveiv sko-narodnem' Iduliu, beri in naročuj 1© dobre slovenske časopise in knjige, orgiaTiiziraj se gospodarsko ter bodi pridno in podjetno, pa bo enakopravnost slovenščine vsaj v našem okraju kmalu prišla do veljave. Naprej zastava Slave! Vse za vero ia slovensko domovino! k Loče. Umrla je Sv. Treh kraljev dan v Ločah blaga in povsod znana Marija Svetelšek, rojena Gosak, po domače Gajska. Bila je premožna pa ubogim in cerkvi jako radodarna. Pred petimi leti je oskrbela s svojim pridnim možem, Janezom, farni cerkvi orglje za 3200 kron, za kteri lepi dar ji naj Bog v nebesih stoterno povrne! Knpila je tudi cerkvi svoje dni prelepo podobo sv. Cirila in Metoda; naj bo njeni dnši v večnosti blag spomin! k Zrefie. Volilni shod je g. Terglav dne 1. januarja preidpoldne sklical v Konjice. Tam so vo livci njegovo kandidaturo vsprejeli z navdušenjem. Jednako se je godilo popoldne pri nas. Tu se je zbralo bUzu ali, kakor nekateri trdijo. čez dvesto zborovalcev. Prišlece je pozdravil gosp. Lamut, nafielnik politi5nega dmštva tukajšniega. Potem je gosp- Orq2 predlagal predsedstvo. Vsled tega je vodstvo zborovanja prevzel župan, g. Winter. CTia je dal besedo državnemu poslancu gospodu Pišeku. Imenovanec nam je predstavil gospoda Terglava. Na to je ka(ndidat razvijal svqj prograra ali črtež, katerega lbi se držal, ako bl ga volilci odposlali v deželni zbor. Njegov nastop se je zborovalcem prikupil. Govornik je končal z obljubo. da se l;o vedno ravnal po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Za njim so sovorili še gg. poslaneo PiSek, Karol Sevšekiz Oplotniee. Potnik od Sv. KunJgunde. In vslod raznili vprašanj je zborovanje postalo prisrfino žiValmo. Zborovalci so se soglasno odlofiili, da bodo dne 23. januarja na volilni listek zapisali ime: Alojzilj Terpiav posestnik pri Sv. Petru v Savinski dolini. k Bralno drnStvo za konjiško okolico ima v nedeljo 19. t. m. 8T0J redoi letni občni zbor. Na doevnem redu je poročilo odbornikov, volitev novega odbora in sprejem novih udov. K obilni udeležbi vabi — odbor. Celjski okraj. Katoi. slov. kmečki kandidat: Alojzij Terglav kmet v St. Petru v Savinski dolini. Za Terglava dne 23. januarja vsi ra vo;i?5e! Kandidat Terglav v Št. Juriju ob Taboro. 365 med temi Ti uezakon3kih, umr.o j.hjo 417, med temii  Ti_ tt--! ....... ! 1^8 ptujcev v boln.žnici. — Dr. Kukovec poražen. Naša zborovalna Mša fle bila že zopet polna ! radi OŠP1C ^P'1«- ptujcev o Celje. Ljuaskts Aole ao zatasno tio 15 januarja za-  dD8 5. t. m. Letos nas je počastU gener,al dr1. Ku- j kovee sam. Seveda nekaj šarž in prostakov Narodne stranke je tudi došla iz VVanske, Prekopa,  , jGrajske, vasi in iz domače. občine. c Celje. In vendar se zopet giblje! Savinfeka dolina zapužča liberalao ladijo Narodne stranke in se obraCa k svojim prijateljem. Saviaijska dolina je nezadqvoljnci z naroduo nezanesljivim Zdolšekom, Predteednikom je bil volieu domači župnik.  ' katerega je Narodni stranki vsilil šentjurski župau - • - - (— ki si je že tudi s ,,Stajercem" bil v sorodu —), Prvi je dobil besedo državni poslaneo g. P i š e k, koji je razložil kako je g. Terglav na zaupnem shodu v Celju prišel do kandidature. Za tem dobi besedo g. kandidat T e r g 1 a v. Isti izjavi, da se ni vsiljeval in se ne vsiljuje za kandidata, in mu je vseeno, ali prodre ali propade. Razvija potem svoj program. Prizna se >za zvestega pristaša Kmečke zveze, iNjegove besede so izzvale priznanje zborovalcev. iSedaj prosi dr. Kukovec za besedo, kojo mu predsednik da z pogojem, da ne bo osebno napadal. Dr. Kukovec zahteva, naj 'bo iz šest voliLnih okrajev kandidat najizobrazenejši in ob enem najboliši govonpik. Isti trdi, da je kantiidata Tergliava postavila Kmečka zveza in ne kmeti. Graja, zakaj so bili samo zaupniki in ne vsi volilci povabljeni v Celje, zakaj ne tudi Narodna stranka? Zakaj so zborovali v nemški gostilni in ne v Narodntem domu? Zahteva, da ima poslanec zmožnost, 4—5 ur obstruirati z govorom proti nameravani volilni relormi, in ,zakt|pva od kandidata prisego, da bo složno z c' ugnni slovenskimi poslanci sodeloval. Pozivlje še vse, naj gredo drugi dan na Vransko, kjer bodo slišali tudi drugo plat zvona, ker se bo ondi nasprotni kandidat predstavil. Sedaj se pa gospod doktor razgreje, češ, Kmečka zvežza je kriva, da niso vsi Jugoslovani v enem klubu, ker bi lahko imeli svojega ministra in sekcijonsšefa itd. Ko so gospod general končali, sq mu njegqvi vojakj; spoštljivo ploskali. posebno ker sliši in čita/ da ga tudi drugod na marajo. Terglav pa je mož poštenjak od glave do pet in tudi perfidni, iz trte izviti napadi v ,,Sl|ov. Narodu" mu niso niti najmanj škodovaii, nasprotuo, mnogi so se s studom travno radi takih napadov obrnili proč od propadle liberadne družbe, ki dela le z lažmi in obrekovanjem. Napadi izvirajo iz liberalno-učiteljskih krogov. Celje. :,,Domovina'" zopet na nesrameii načia blati kmečkega kandidata Terglava. V zaClnji številki ga hoče naslikati kot čloiveka, ki ne zna pisati, ne govoriti. No, ,,Domovina" še bo oboje občutila na sebi in svoji stranki, kako zna govoriti in pisati. Terglav je velerazumen kmet. Kmečka zveza tudi v boju za državni zbor ni kandidirala bebccv. pao pa neka dtruga stranka. .'Še enkrat ponovimo, da je laž, da Je imel Zdolšek 6 gimn. razredov. Zdolšek nima iste splošne izobrazbe kakor Terglav. Poučnl tečaj v Celju. Za teoaj vlada veliku zanimanje. Dosedaj. se je oglasilo že nad 70 udeležencev! Liberalni kurz v Celju pa se je moral prvikrat zaradi pomanjkanja ukaželjnih' pristašev preložiti. Tečaj se za&ie dne 12. jan. ob 9. uri predpoldan. Udeleženci se zberejo prej v Izobraževalnem društvu. c Kako je Zdolšek postal kandidat. Narodna stranka sama ni marala za Zdolšefea zaradi njegove politične preteklosti in zarad nepriljubljenosti pri knietih. Tcda šenj tjurski župan je Kastavil \cditeijem revolver na prsi in Kmetje pa so že meld govorom opazke delali, j neradi so se vdali. Zato pa tndi Zdolšeku niso dali drugega po govoru so pa kar zaporedoma za bosedo prosili. !A,: HanžiC, Rančigaj, Vasle i. dr1. Ko nato stopi g. R a H 6 i g a j na oder, so jo skoro vsi Narodm strankarji odkurili radi razburjenja živcev. Sreča jg bila kmetom mila, ker je g. dr. Kukovec ostal in dve* dijčni šaržj iz Prekopa ob njegovi strani. Sedaj vpraša Rančigaj, zakaj pa lani niso vpoštcvali pri državnozborski volitvi veujih zmožnosti pri kandidatih? Zakaj je imela Narodna stranka v zadevi te volitve tudi zaupni, a nc javni shod, ker se spodtikajo na zaupnem shodu KmeC-ke zveze. Prašali so možje, zakaj niso lani dopustili, da bi se bila slišala tudi druga plat zvona, ker niso dr. Povaleju dopustili shodov. Povedali so, da v Narodni dom ni kazalo iti, kjer so kmete na 19. marca 1907. op-ljuvali in psovali. iRančigaj v vpraša, kako se sfcrinja trditev dr. Kukovca, da so kmeti bili Robleka kandidatom postavili, z jasno izjavo v ,,Narodnem Listu": Roblek je poslanec Narodnc stranke. Tajil je, da je Roblek za odprtj© meje glasoval. In ni vedel, da je Roblek odšel med glasovanjem za melijoracijski zaklad, in ni glasoval za imenitno korist kmeta. Dr. Kukovec pa je trdil na tq očitanje, da so poslanci SlovenskGga kluba pri važnih glasovaniih bili odsotni. Na vprašanje kmetov: pri katerih? — n i vedel g. dqktor odgovora. G. P i š e k stqpi še jedenkrat na oder in zavrn« n g r e s n i c ,o z vso sodločnipstjo, da bi bila Kmečka zvGza zakrivila razcepljenie Jugoslovanov, kajti iznenadeni so bili, ko se jg poročalo, da se je Jugoslovanski klub že ustanovil, in je dr. Ploj podpredscdnik. Torej, kdo se je odccpil? Molk! Slednjič še kandidat nastopi, da zavrne g. doktorja radi dolgovGznih govorov. Ko sg nih^e ve6 no oglasi za besedo, je pozval predsednik vse na- kMd4Ł^. k^Zv&ČT* 'deiehn VbSr vzoee, naj dvigiiGjo roke, kateri so za kandidata g. ' Terglava, in razun Narodnih strankarjev so vsi roke vzdignili, in na poziv, naj roke vzdignejo, kateri so prqti, ni nobene roke kvišku. To je bil shod, katerega si bodo vsi navzoči zapomnili. Kmeti so veseli svoje zmage.( Tu je bil viditi sad marljivega prebiranja ,,Slovenskega Gospodarja." Kjnetje, izobrazujmq sg, in ne dajmo sg slepiti s pr^aznimi frazami. c Celje. Nesramnost naših cGljskih listov presega^ že vse meje. Zaradi pogqvora dr. Blenkoviča z Wiltschaiggom in Riicklom so prinesli njune izjave pred sodiščem na dolgo in debelo, toda lopovskq so izpustili najvažnejši stavek, ki sta ga. izrekla Wiltschnigg\in Ruckl pod p r i s G g o, in ki se glasi: ,,Pass Dr. Benkovič sich um die Sfimmen der Deutechcn in Hrastniggr bd\worbGn hatte, ist nicht wiahr", (slo\ienski: Ni res, da se ie dr. Benkovlč potegoval za glasove Nemcev v Hrastniku.) Benkovifi se napada od nasprotnih listov 1g na podlagi njih lopovščine, da izpuščajo najvažnejši stavek iz sodnih izpovedb. Vprašamo pa Narqdno stranko: Ali mqre tudi Ježovnik izjaviti pod prisego, rla se pri zadnjih volitvah ni potegoval za nemško in ncmčlurske glasove? In kako to. da so najlnrši naši nasprotniki, ki sq v okrajni zastop volili z Nemci, pri državnozborskih voiitvah volili g. Robleka ? e Celje. Ljadsko gibanje v žnpniji sv. Daniela v Celju leta 1907. Poročenih je bilo 115 parov, rodilo se jih je spremljevalca nego znanega dr. Zabukošeka iz Ponikve. Škoda, da je Podgoršek zbežal v Auieriko, sicer bi bila sedaj lepa trojica pri delu: Zdolšek, Zabukošek, Podjroršek c Savlnjska dolina. Najhujši agitatorji za Zdolšeka so zopet liberalni učitelji. Ponekod so zopet začGli stekliti, čeprav moramo pribiti, da se celjskim gospodom liberalcem samim ni zdelo vredno, da bi za ZdPlšeka organizirali enako roparsko ban- do, kakor pri volitvah za Robleka, da bi straho- ;; katerim gotovim osebam, bodisi kmet, mizar ali pa vala poštenc kmete. Liberalni učitelj se prikaže ;; kdorkoli, kateri ste se zatekli v zavetje Cizlnovo in. Predsedoval je shodu naš župan France Juran. Govoril je najprej g. drž. posl. PiSek, ter predstavil kandidata g. Terglava. Program, katerega je na to razvil g. Terglav je zadovoljil vse navzoče volilce, ki so z velikim navdnšenjem enoglasno sprejeli njegovo kandidaturo. z,ivijo naš kandidat • Alojzij Terglav! c Ljnbno. (Volilni shod.) PešČica naših nasprotnikor se ni upala prikazati na našem, tako sijajno nspelem shodn, dne 6. t. m. Pač niso pričakovali za se nič dobrega. Zato pa so jo raje potegnili v Gornji grad, kjer je imel naš kandidat Al. Terglav istega dne shod ob pol 3. popoldne. Tudi v Gornjem Gradu so vsi kmetje volilei navdaseni za g. Al. Terglava. Kakor se čnje, je imel tam g. Bak iz 6t. Martna fulminautoa govor. c Polzela. V čast si šteiemo in ponosni smo kmetje, kateri se še trdno držimo edino pravega gesla: vse za vero, dom, cesarja, da je KimeCka zveza postavila deželnozborskim kandidatom moža-kmeta, katerega kot tukajšnjega rojaka dobro poznan«) kot odločnega narodnjaka Slovenca, in značajncga, pa tudi zmožnega moža, katoliškega preprifianja. Njemu kot kmetu so gotovo dobro znane naše kmečke tGžnje ter tudi pričakujemo, da se bo žrtvoval in delal za naš kmečki blagor, kar sg sploh dosGdi da. Seveda največji grch njegov' v očeh nasprotnikov jg ta, ker živi v lepem sogfasju tudi z duhovniki, kakor da bi bili ti sami zlo5inci. Naš kandidat Al. Terg-lav stoji nGomajeno na stališ^u, da je vsaki stan potreben in vredcn spoštovanja, zlasti še duhovniški, katcri še najbolj čuti s kmečkini stanom, kar se pa iig raoro trditi n. pr. o liberalnih učiteljili. zato imamo dokaze. fDno 5. t. m. se nam je predstavil naš kandidat Al. Terglav in nam razvil svoj program. Ko pa je slednjič šje povdarjal, da kandidira na programu Kmečke zveze in da sg hofie žrtvovati za blagor kmečkega stanu, ,je bila njegbva kandidatura z navdušenjem sprejeta. Kakor že večkrat, tako smo tudi pri tej priliki videli, na kateri strani \e olika. Pristaši KmečkG zveze &o so vedli dostojno in olikano. Znani kaorol tiste kompanije, ki predstavlja- tukajšno Narodno stranko, Cizl, narrv je s svojimi prista.ši hotel preprefiiti mirno zborovanje, a par. 15. mu .je spravil srco v lilsfiice. Sploh pa smo livaležni N'arodni stranki, ker sprejme' pod svojo zastavo tudi vse tisjte elemente, katere ji Kmečka zveza radi prepusti, bodisi šnopsa.r, mešetar, pa tudi — uzmovič, pa tudi tiste, ki ?o ..Štajerca" študirajo. Slednjifi Se eno besedo ne- vsakokrat, kadar je treba nastopiti proti katoliškim možem in za zvišanje svojih plaf1. Si hočemo zaporaniti! c Žalec. Zdaj ko je hmclj v rokah mešctarjev in prekupcev, mu vedna raste cena. Le prej ni liotela kvišku, dokler je še bjl hmelj v rokah kjnetov hmeljarjev. Tudi Dudlnov Francelj m,u ni zvišal cene, čefprav so nam prej to njegovi prijjatelji obetali. Za to pa tcm lažnikom pošteni kmetje v sedanji volilni borbi ničesar ve6 ne verjamemo, mi bomo volili Terglava. c Ponikva ob juž. žel. Kdor ne verjame, da je bil Zdolšek tudi kandidat tštajercijancev in ne samo plovenskih liberalcev proti dr. DeČku, naj ^e o tem ponči med štajercijanci. To posebno narodni stranki ne bo težko, ker ima veliko teh ljudi v svojib vrstah. Istina je in ostane, da so štftjerčianei 1. 1902. volili Zdolšeka in da je Zdolšek stal takiat v prijateljskih zvezah s štajerčiaosko stranko! Terglav je tudi kmet in je politično vedno ob strani slovcnskih kmetov, nikdar ni vlekel z nemSkutarji. Zato živio naš kandidat Alojzij Terglav, kmet v >Št. Petra v Sav. dolini! c Mozirje. Zdolšekov shod dno 5. januarja se je popolnoma ponesrečil. Navzofiih je bilo okrog 25 zborovalcev, med njimi 20 trških nevolilcev. Kokarčane je prifural na zbororanje neizogibni nadučitelj Knaflič, ki je tokrat v kljub svoji gostobesednosti vsled tolikega poraza svoje stranke popolnoma izgnbil besedo. c Mozirje. Volilni shod g. Alojzija Terglava. je dne 6. januarja krasno uspel. Navzoftili je bilo okrog 150 zborovalcev, ki so z navdušenjem sprejeli njegovo kantlidaituro. Državni poslanec, g. Franc P i š e k, navdušeno pozdravljon, nam je marsikaj zanimivega povedail \% državnega zbor^a in slednjič z iskrenimi besedami priporočal pristop k Kmečki zvezi. Obljubil nam jo ,,da Slov. kmečka zveza v kratkem priredi pri nas zbqrovanje, na katcrem se bodo določili pododbori za posamezne okoliške župnije. Pri nas zmagonosno plapola zastava ,,Slov. kmečke zveze." c Smihel nad Mosirjem. Tokajšnja Kmetijska podrnžnica imela je dne 29. dec. pr. 1. svoj II. občni zbor. Delovanje podrnžnice v prvem poslovnem letu bilo je sledeče: Udov bilo je koncem 1. 91. Udje naročili so si tekom leta 3 pol vagona umetnih gnojil, črez 1650 kg različnih semen in 288 dreves iz deželne drevesnice. Od c. kr. Kmetijske družbe dobili so za polovično ceno 3 bike marijadvorskega plemena, 2 merjasca, 1. ovna, 1. travniško brano in 3 drevesne škropilnice zastonj. 6. posestnikom pripoznala se je vsota 1420 K kot podpora za popravo planinskih pašnikov. 23. ndov dobilo je na prošnjo načelništva od Kmetijske pojasnevalnice Kalisindikata zastonj različna ametna gnojila za posknšno gnojenje. Pončnih predavani priredila je podrnžnica tekom leta 7. Kmetje, ki veste ceniii pomen stanovske zdrnžitve, pristopajte h Kmetijski podružnici. c Ljabno. (Volilni shod.) Po zadnjem phodn na Ljnbnem so pisali nam nasprotni listi: nG. žnpnik! Se en tak shod in Vaš ngled je proč!" A glei stnolo! VolilDi shod dne 6. jan. je uspel še sjajnejšc. Udeležbaje bilaogromna. njegovo stranke: Ce vas bo ta stranka rešila tistih križev, kateri vas najbolj tlačijo (kar pa ni erotovo), poteni pristopimo mi k tej stranki! Kmečki volilci. c Volilni shod v Gornjemgradu. Po večernicah se ,je zbralo veliko število mož, ki so pozorno poslušali držav. poslanca Pi&eka in kandidata Alojzija Terglava. Kandidatura Terglava je bila z navdušenjem enoglasno sprejeta. Zivel kandildat Alojz Terglav, živela Kmetska zveza, ži^veli vrli kmet.je! o Šmarski okraj. Smarski oknajni zastop je sklenil ustanoviti in vzdrževati zimsko kmetijsko šolq. Nastavil bo kmetijskega strokovnega učitelja, ki bo po zimi na šoli podučeval, po leti pa potoval kot kmetijski inštruktor po okraju. Na, skrbi bo imel tudi drevesnico, ki se bo znatno razširila. — Okrajni zastop bo pobiral 1. 1908 4G % okrajnih doklad. o Slivnlca pri Celju.. Lažnjivec ,,Narodni List" je stGgnil svoj dolg jezik po našem č. g. župnikiu, Očita namireS v tem dopisu g. župniku toplice in dobre svete svojim župljaixom. Tudi ti dopisunček bi potrebal žvepljene kopelji. In nastavlfjeni rožički bi ti zelo koristili, in kjG bi jili potreboval, to ti pove lahkq vsak Slivničan. Tudi njegove pristaše bi enako zbrihtak). Ce hočGš, dopisunček, da bi tcbe Slivnifiani kcdaj vprašali iza svet, boš si pač moral prej svoja kolesa popiliti. Toda sedaj je že prepozno. Ni upanja, da te kedaj pamet sreča. Smo že spoznali zgrabljivega volka, ki se' nam je v ov^j' koži prilizoval. Ako še hočeš kedaj pri svojih pristaših razvedrilnih uric iskati, pazi, da te zopet kakšen 6evelj ne doide, in ustanovitelj liberalizma v Slivnici bi izgubil vso — 6ast. Pazi torej, da se ti ne uresniči %pregovor: Kdor visqko leta^ nizko pade! c Socialni teCaj v Trbovljan bo vsled zaposlenosti poslaneev še le prihodnji meseo, in ne 5. t. m. c Posolllnična kajižnica na Frankolovem ima redni občni zbor predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. e Šmarjeta poleg Rimsklh toplic. Bralno društvo pri sv. Maijeti poleg Rimskib toplic ima dne 26. prosioca ob treh popoldan v šoli I. občni zbor 8 sledcčim vsporedom: 1. letno poročilo blagajnika in tajnika; 2. izvolitev oovega odbora; 3. sprejem novih udov io pobiranje udnine; 4. Poučno predavanje o kmetijstvu. K obilni udeležbi vabi odbor. 2. svečana c Šmarjett poleg Rlmsklb. topllc. Pevski zbor priredi doe čana koncert v prostoru gostilne g. Jerneja Pnrg vspored je sle- deči: godba, glasovir, dvojne gosli. 2. petje mešani io moški zbori. 3. Umetni gramofon in razni saljivi prizori. K obilni udeležbi vabi šmarjetski pevski zbor. Brežiški okraj. b Brežice. Naš mestni obfiinski zastop hoče izzivati katoliško ljudstvo v brežiškem okraju. Dine 6. januarja jo v občinski hiži imel protestantsko jnašq. Brežiško riemštvo nam je v narodnem in verskem oziru škodljivq! b Loka pri Zidanem mostu. Liberalai kandiflat Zdolšek je prišel k nam v spremstvu dveh gospodičev, da bi imel v Gradiču volilni shod. Ker ni bilo ljudi blizu, se shod sploh ni vršil. Zdolšck in njegova čuvaja so odšli z dolgim nosom. Skoda za moža, da se je vdinjal liberalnim komedijantom. b Pišece. Štajerčijanei trosijo tukaj novo laž proti našim poslancera. Pravijo, da bodo isti, ki imajo nabiite listke z novo- vinsko postavo, morali plačevati dac, Kaj je resnice na tem? Nife! Nova postava mora biti nabita v vsaki kleti, da se aiihče ne bo izgovarjal, da ni vedel za določbe postave, ki prepoveduje pančanje. Daca pa ni treba vsled tega in ne vsled nove vinske postave nič plačevatik Pač pa bi bilo dobro, da bii štajerčijanci morali od svojc neumnosti in zlobe dac plačevati. Država bi imela lepe dohodke. b Dobje pri Planini. Takih podlih laži, kakoršne objavlja o meni ,,Štajerc" in rSlov. Narod," je zmožen le človek, ki ima sam na vesti razne zlodine. Dokler se skriva, mu ne bom odgovarjal. Imennjem ga nesramnega lažnjivca in mu izrekam globoko pomilovanje. Josip Vurkelo, župnik. KatoL slov. kmečki kandidat: Alojzij Terglav kmet v St. Petru v Savinski dolini. Za Terglava dne 23. januarja vsi na voliščel Iz drugih slovanskih dežel. t Državno podporo za olajšanje nabave sena In stelje v znesku 79.000 K je dalo poljedclsko ministrstvo za Primorsko, in sicer na posredovanje po- slancev iz Slovenskega kluba. f »Katoliško sIot. izobraževalno drnštvo" v Kotljah nazDanja, da priredi dne 19. prosinca t. 1. reselico s predstavo BSv. Neža" in burko v eDem dejanju BKmet in fotograf". Po predstavi bo govor in potem prosta zabava. Prav uljudno vabimo slavno občinstvo, da se udeleži bo veselice v prav obilDem številu. Veselica bo v gostilni g. Antona Lužnika. K obilni udeležbi vabi odbor. Drobtinice. d Usmrtitev po domišljevanju. V ufienih krogih se je že večkrat razpravljalo o vprašanjiL, če je mogoCe, povzročiti človeku ,smrt z dqmišljevanjem, da se( mu v gotovem oziru ista sugerira. To vprašanje^ Je rešila neka amerikanska univerza. Nekemu k smrti qbsojenemu zločincu se\je reklo, da sa ga bo mesto z elektriko usmrtilojna ta način, da mu bodo odprli žile in tako bo izkrvavel brezjbolečin. Zločinec je bil s tem zadovoljen ''in profesorji so začeli svoje delo po natan5nq izvršenem načrtu. Posadili sq ¦ ga z zvezanimi q6mi na za to pripravljen stol in mu privezali roke. Na zapestja so mu nastavili dve majhni vodni pipi, ki sta bili zvezani z napeljavo vroče vode, ki se je dala natančno uravnavati. Pod roke pa so mu nastavili sklede, v katero naj bi tekla dozdovna kri. Ko so se te naprave izvršile, refie zdravnik, da se bodo zdaj ziloftincu odprlo žile. S hrbtom Sepnega nqža se je označil urez, ob enem pa sta se odprli obei vodni pipici, tako, da je tekla prava voda čez roke zločincu, ki si jo moral misliti, da teče kri. Zdravniki so neprestano merili temperaturo, šteli utripe srca Un žil in pogovarjali o usmrtitvi, kot da bi mu resnično odprli žile. Konečno so doloftili težo dozdevne krvi teir pri- pomnili, da možu, ki je vse slišal, pojenjuje utripanjG srca. Po preteku 20 minut jo postal zloftinec nezavesten in v naslednjih 20 minutah mu je nehalo srcG biti. Vse uporabljene poizktošnje so kazale na to, da. jg smrt resnično nastopila. Ko so se po nekoliko dneh pokazali prvi znaki trolmobe, ni bilo mogočo več dvomiti, da so ubili' zdravniki popolnoma zdravega moža s sugestijo. — Tako se vsaj poroea: mogoč.bi tudi bii slučaj, kajti, da mora umreti človek od kake grozne domišljene stvari, je dokazano že iz prejšnjih, resničnih dogodkqv. Toda ta nova metoda usmrčenja se mora le v izvanrednih slučajih posrečiti, ne glede na to, da je n.e61oveška grozovitost. d ,,Čas" o proticerkvenem boju na Francoskem. Tadi iz ust sovražnika se večkrat sliži resnico. Mcsarvkovo judovsko franr«asonsko glasilo n0as" je pred kratkim "pisalo pod Daslovom: ,Kako je na Franco-tkem brez duhovnov" — sledeče: ,,Zadnji glasovi o ločitvi države od terkve prodirajo v parlament. Cerkveni roparji niso bili v tem edini, kako naj se cerkveno premoženje spravi k državi. Kar je bilo mogoče, se je storilo Veliko vprašanjo pa vendar-le ni še rešeno. Francoska je bila skozi stoletja katoliška dežela. Papež je Francosko prišteval k svojim najbolj zveBtim deželam. Da bi se ves ta vpliv Rima na Franeoze zatrl, bo potrebovalo šo mnogo časa. Na splošno so tudi Franoozi kakor drugi narodi versko leni, vendar poatava o ločitvi in njena nasilna izpeljava so vzbndile in razburile nekatere dnhove. Na kak način se bodo napolnile lnknje, ki so nastale po paden cerkve, na kak način naj se nadomestijo ceremonije, ki so na ljudstvo najbolj vplivale, vse to čaka rešitve ? Francoski pisatelj Barres je rekel: najlažje diham v katoliški okolici in vendar nisem veren katoličan. Kot Barres mislijo in ravnajo mnogi tisoči v Franciji in izven Francije. Francositi pisatelji so tega mnenja . . . . človek ima mnogo drngih potreb, takih, ki jih zadovoljnje le katoliška cerkev. Tako govore prosto misleči možje. Ali naj se vpelje novo bogočastje in kakšno? Cerkev je vsakdanje človekovo življeDJe olepšala. Če je bila v kaki občini kaka cerkvena slavnost, proeesija, tedaj je bil za občino praznik. Ce si učenci v šoli poštevanko vtepajo v glavo, tedaj ne zna otrok, zakaj se pravzaprav mači — na njegovo dušo ne vpliva nobena meralna moč. Glas zvonov je obmolknil, življenje poteka pusto, enolično, dolgočasno, brez veselja. Z eno besedo: Francozom se toži po cerkvi." Tako piše češki brezverski list! d Pretep v cerkvi. V Podsusedu so se pričeli prepirati v cerkvi med mašo radi nekega sedeža. Prepir je bil tako hnd, da so se stepli, razbiii stole in jih vrgli na cesto. Med tepežem je potegnil neki vojak svoj bajonet in je divje suval okoli sebe. Po daljšem časa šele je napravila policija mir. Cerkev eo zaprli in jo morajo na novo blagosloviti. Proti pretepačem so uvedli preiskavo. d Rodbina, ki spi. V Fishodu pri Bristoln so dobili v neki hiši tri osebe, ki so spale malodane celo življenje. Stara gospcdinja leži že 40 let nepretrgoma v postelji. Njena sinova se menjata v spanju. En brat spi več mesecev, drugi pa medtem skrbi za niater in za spečega brata. Brata se v spanju menjata. Vse tri osebe 80 popolnoma zdrave. Mati je stara 90, starejgi brat pa 60 let. O rodbinskih spalnih razmerah niso niti sosedje vedeli do zadnjega časa ničesar. Zdravniki sodijo, da se ne gre za spalno bolezen, marveč za zaspanost. d Drobne vestl. Do 20. ded se je pqvrnilo samo na Ceško 21.000 delavcev iz Amerike. — V, Trstu je 3. t. m, divjala strašna bora. — V Njujorku nočejo stranke plačevati staaarine, da bi s tem prisilile hišne posestnike, da isto znižajo. - — Dne 3. t. m. je pritisnil po celi Evropi hud mraz. — * Blizu Bukarešta se jd vnel neki petrolejski vrelec. Trije delavci sa niso mogli rešiti in so zgoreli. v Hamen ]G hipoma siknil sto metrqv visqko. — Vezuv je za6el zopet hudo kaditi in lavo metatL — Na otoku Jamajka so imeli dne 3. t. m. zjnfiraj hud potres. — Da bi se obranili zajcev, so jim nastavili kmetjo v Novski na Hrvatskem strup, vsled katercga so ranogi zajdl pocrkali. Cigani, ki so jih našli ift pojedli, so zbqlcli in jih je.nekaj že umTlo. — Na Ruskem jg zapadcl Velik sneg, ki ovira promet na železnicah. — V Trstu-so tatje ukraddi iz trafike za 330 Kviržink.  Najnoveijše novice. Za župana y ?Trbovliah je bil soglasno izvoIjen okrajni šolski najdzornik in ravnatelj g. Gust. Vodušek. Svetovalci pa so: Kramer, Dežman, Dirmayer, Forte, Goropevšek, Krasnig, Sušnik in pa Aenschert. Vo)aško veteransko drnštvo pri Sv. Križu na Murskem polju prircdi zabavni večer dn« 12. t. m. v gostilni gosp. Jureša t Borecih. Začctek ob 5. uri pop.