Berite in dajte drugim! Širite naš domač list! Koroško Ko mm Št 54. Celovcc, dne 4. oktobra 1920. Izhaja dvakrat-na teden. rj i * Kranjci z zadnje luknje piska j o, Korošci pa veselo vriskajo! Ni še dolgo, har je bilo v Vienu (Dunaju) veliko zborovanje Korošcev — V Gradcu je bil 28. in 29, avgusta velik „Koroški dan" in 15. sept. velik shod Korošcev — V Volš-bergu su je zbralo dne 19. septembra okoli 800 Lofentolarjev k svečani izjavi za prosto in nedeljeno Koroško — V Beljaku se je ravno nedeljo, dne 3. oktobra — kakor prej na Gospo-fevetskem polju — pokazalo, da stoji za cono A cela Koroška! Zopet je bilo sijajno videti, da smo Korošci, Slovenci in Nemci, od Tur do Karavank en rod, koroški rod! Odbila je ura našim silnikom, poberite šila in kopita! — Kako gotovi smo naše zmage, priča dejstvo, da tako v Celovcu kakor v Beljaku pripravljajo velik „Befreiungsfest", pripravljata se oba mesta, da sprejmeta zopet svoje rojake, Ölovonce in Nemöe. rojake zopet proste tujega naSilstva! In na drugi strani? Na strani Jugoslovanov ? Od vseh strani'se nam poroča, da je Narodni svet vse prej kakor dobre, zidane volje, zapera se mu sapa, kajti pretepaške garde, ki jih je ta balkanski, pa ne narodni svet, iznašel in poslal v našo prej tako mirno Koroško, oplašijo in ostrašijo vse ljudstvo tako, da bodo vsi glasovali za Koroško! Celo hujskač fajmošter v Vogrčah, Ivan Sekul, so rekli 20. septembra, da je dokazano, da je Jugoslavija s temi bandami le štime zgubila! Prepozno spoznanje! Mi vemo to že dolgo, le feratati nismo vam hoteli, da se zviša število glasov Korošcev od 60 °/o na 80 % ki so nam zdaj gotovi 1 Ena jugoslovanska „trdnjava" — festinga — pada za drugo! Jugoslovani, spodaj ste, spodaj! Zdaj ni več pomagiva! Okraj Rožek, kjer imate vaše najhujše bände, bo štimal z najmanj, slišite: najmanj 70 % za Koroško, vaša „festinga" Bistrica pri Pliberku bo oddala najmanj 50 % za nas! To sta le dva primera — le toliko da veste, kako da stoji! Da se pripravite k vašem ausougu „ins gelobte Land" dol na vaš Balkan! Ne čudimo se več Korošci, če slišimo od juga, od zahoda in vzhoda bridke besedo Jugoslovanov: „Skoda je, škoda za toliko denarja, kar je nam vse koštalo! Koroška je izgubljena! Ti Korošci so faloti — vzeli šo naš denar in vzeli vse drugo — štima pa noben za nas!" Ali ta: „Majstra lodo še svoji ljudi nabili!" Tako Je moralo priti! Hrvati koroškim Slovencem. Hrvatski list „Riječ" piše dne '24. septembra, stev. 191: ..Bolje uinrijeti nego umirati!" — „Boljši je umreti kakor umirati!" — Zemlje nam obečavaju a volove i konje nam oti-maju! Nije li to najsavrmenije ?!" — „Zemljo nam obljubu-jejo, a konje in volove nam vzamejo! Ni to najmodernejše?!" Korošci! Prepovedano je. iii Jugoslavije na Koroško pošiljati pakete. Ja, zakaj pa da? '>o vedeli kako hud in težaven boj naše mini-strsto železnic bojuje. Najboljše uamerava v svojem delu, da kolikor mogoče evropejizira — (Korošci, slišite!) — železnice. 2e dva dolga leta se bojuje zoper stenice in drugo takšno mrčeecvino in črvovje v naših brzovlakih (Schnellzügen) — čeravno bi mu vsak drugi Avstrije, Francoz ali Anglež, ki so imelo „srečo", preživeti le en par ur na tem bojišču (Kriegsschauplatz), poveti adres fabrik, ki razpošiljajo za take kraje municijon za tako vojsko!" Korošci! To je le mala reč iz vsakdanjega življenja. A ravno iz tega vidimo jasno, kak prepad zija med Balkanom in našo Evropo! Zdaj zastopimo tudi besede lista „Volksstimme" iz Maribora, ki piše: „V Jugoslaviji Je zares vse mogoče F1 in iz srca pridejo tudi nam Korošcem besede istega lista: Ostaniti z vaši m'i balkanskimi in a ni ram i in eksperimenti tam, k j e r s t e d o z d a j b i 1 i!" lili koroški Slovenci! Slovenci smo bli — Slovenci smo zdaj — Slovenci ostanmo vekomaj TT Hočete, da tudi z Vami Srbi tako lepo „modem ravnajo in „modern". postopajo ?! Ne! ? Kakšen Bog je pa to ? Leta 1914 je pisal krajnski „Slovenec", list istega dr. Brejca, ki je letos pozdravil v Ljubljani regenta Alnksandra: „Ves srd, ki ga je sposobna poštenost proti zločinstvu, ves ta srd se obrača proti srbstvu! Junaštvu slovenskega vojaka se pridružuje globoki srd proti brezstidno nesramnemu srbstvu! Če bi imela Srbija le količkaj duta za čast in poštenje, bi morala sprejeti pogoje Avstrije. Toda kdo bo čast in poštenje iskal pri kralju, ki je prišel po umoru na prestol! Smrt sovražnikom, doli s Srbijo! Vse hrepeni za tem, kaznovati hudodelsko Srbijo, to ban-ditsko državo, ki je garja na telesu Evrope, sramota za kulturo! Srbija je država Judežev, stalna sramota na telesu Jugosla-vanstva! Če je kdaj kaka vojska bila pravična, je to vojska proti Srbiji, tej sramotni državi, ki živi samo od umora, sleparije in verolomstva. Miru nikdar ne bo, če bi Evropa na sebi trpela to banditsko srbsko gnezdo. Na Srbe! Srbe na vrbe! Mi gremo v boj in prapor naš in božji nosimo s seboj!" Leta 1920 je prišel sin in dedič onega krvavega Petra - Aleksander na Krajnsko kot vladar-gospodar. Isti duhovniki in advokati, ki so prej molili za „presvetlega cesarja" Avstrije, ki so bili prej zasramovali in psovali krvavega Petra, so — prodali svoje ljudstvo onim Srbom in žegnajo ono „dinastijo morilcev", ki so jo pred kračem preklinjali. Ljublanski žkof Jeglič, advokat Brejc in vsi drugi, ki so. vihteli in sukali kadilnice na čast cesarske Avstrije '— klečijo zdaj pred Karagjorgjeviči! Pri navadnem človeku bi rekli, to je lumparija! Tudi krajnsko ljudstvo nič ni pozabilo — spominja se! A ne sme gavoriti! Kajti deset let že ni imelo volitev. Ne da bi barali, so izdali in predali advokati in duhovniki svoje krajnsko ljudstvo Srbiji, „državi Judežev". Ljubljanski škof Jeglič je pridigal leta 1914 žovnirjom: „Vi greste v junaško, sveto, srečno, mučeničko smrt zoper zaklete sovražnike samega Jezusa!" — Danes pa nosi na prsih, kakor tudi Brejc, red (Orden), ki mu ga je dal ravno ta „zakleti sovražnik samega Jezusa"! Kakšen Bog je pa to, kteremu služi ta škof, ta Brejc, ta Smodej, ta Grafenauer in vsi jugoslavanski duhovniki na Koroškem??? Dvakrat so prevarali in ogoljufali ljudstvo — med svetovno vojsko in po polomu Avstrije. Če se pa Krajnska ne more zganiti, zganiia se bo naša Koroška! Dan ljudskega glasovanja bo za to politiko laži, hinavstva in lumparije, zavolj katere je moralo krvaveti toliko naših najboljših rojakov Proč z Azijati in Balkanci! IB i Inj MM Sami svoji gospodarji? Pod tem napisom beremo v ljubljanskem glasilu jugoslovanske kmetske zveze „Domoljub": „Zgodovina zadnjih dveh let je dovolj jasno pokazala, da poznajo belgrajski gospodje pač samo Srbijo in Macedonijo, ki je posebno zadnja za Slovenijo skoro v vsakem oziru naj-iranj za 100 let zadaj. To kar je za srbske in macedonske razmero morda še primerno ali celo koristno, je pri nas že davno zastarelo in škodljivo. Tako se je n. pr. sedaj uvedel po celi držav i ogromen indirektni davek, o katerem so si vsi moderni postavodajalci že davno na jasnem, da je najbolj krivičen davek, kar jih je. Na vsako stvar, ki jo potrebujemo, je naložen strašen davek. Ker moramo te potrebščine vai kupovati, je s tem doseženo, da moramo vsi enako davka plačevati, revni in bogati. Revno družine še več, ker imajo navadno več članov kot bogate. V tem oziru smo padli za 50 let nazaj. Pa ko bi ta davek, ki se pobere v Sloveniji — saj ga plačuje primeroma še enkrat več kot Srbija — vsaj doma ostal, za naše domače potrebe. Ne, naše oblasti imajo samo dolžnost davek pobirati in ga pošiljati v Belgrad in naše ljudi zapirati, če ga no bodo mogli plačevati, toda o nagem <1 e n a r J u razpolagati pa naše oblasti nimajo pravice." SHS davčni vijak. Na kranjskem so „izdatno" povišani vsi štajri. Zdaj pa pobirajo te zvišane davke še v dinarjih. Torej novo zvišanje za štirikrat! Korošci, tudi nam to?! In veste, kakšni so ti štajri?. „Naprej" v Ljubljani pravi v švoji štev. 196 tega leta, da bo za leto 1920/21 vsak človek plačeval 26 00 K direktnih in indirektnih štajrov! -- „Sijajna bodočnost!" pravijo nam balkanski priganjači — „Črna bodočnost!" pa pravi v omenjeni štev. „Naprej!" Je to čuda? Ne! in še enkrat ne! Saj je pisal v belgrajskem listu urednik (redakter) Savčič: „V tej naši državi ni niti enega p o-štenege človeka! Vsi so sami lumpi, lažniki, podkupljenci, izdajalci itd!" Avstrija je republika, to je Ijudovlada — Srbija je monarhija, kjer imajo kralja in štelunge. sodni dan! Sovenci smo mi Kakor smo bli, Krščanskega srca, Koroške krvi! Ostante vi Srbil Kaj nam je to mar! Kraljujte brez skrbi — Na Koroškem pa kar! Zato vse naše štime zeleno! Očeti in matere, žene, neveste in sestre! Nobene štime za krvavo sabto! Nobene štime za mrtvaško glavo! [Slavija, vidiš figo?! „Domoljub", glasilo jugoslovanske kmetske zveze piše o Jugoslaviji: „Nazadnje bo os'tal velik sod -t- a prazen! V Sloveniji je dve tretjini ljudstva, ki živi ali na rokah ali pridela malo. Komaj ena tretjina ima nekaj, med te štejemo naše boljše kmete, ki za silo pridelajo živeža zase — pa tudi ti morajo kmalu pasti!" Kranjski list „Jugoslavija" pa vpije že čisto obupano: „Naši gospodi roje po glavi vse druge skrbi, predvsem finančni načrti za izžemanjeljudstva prav po turškem receptu!" Mi na Koroškem, pa nočemo tudi „v kratkem pasti'' kakor pauri na Kranjskem, nočemo priti na trutnlo! Nočemo se pustiti izžemat „po turških receptih! Da bodo dobro živeli princi, grofi, baroni, generali in druga taka gospoda, zato nam žuljave roke, zato nam vpognjena hrbta ?! Jugoslavija! Vidiš figo, ki to jo kazamo Korošci!! Srboslovan, revni babač! Par generalov prodaj in kupi si hlač! „Sem le ubogi cigan!" Na Kranjskem fantje tole pojo: »Enkrat je luštno bilo — Zdaj pa ni več tako! Enkrat sem vince pil Zdaj pa samo vodo! Ko sem še Slovenec bil, Dobro sem jedel in pil. Zdaj pa kot Jugoslovan Sem le ubogi cigan!" Dve šprahi — en rod! Iz več potokov, reč rovov nastane če le ena reka. Tako je postal potom tavžend let en rod iz koroških Slovencev in koroških Nemcev — koroški rod — koroško ljudstvo! „Nemški Korošec nam tujec!? „Tuj a nam je sirovost, širokoustje nasilstvo — Jugoslovanov! „Tuji so nam zato Jugoslovani! „Tuja nam je tržaška in goriška fakinaža! „Tako daleč ste nas že spravili, da se sramujemo Slovenije, ki nam je take zastopnike slovenske civilizacijje poslala!" Tako piše fajmošter Križaj, sam pristne kranjske krvi, v svojem opominu, ki ga je postal slovenskim Korošcem. Zato: Vsak Korošec, vsaka Eoro-šica mora priti k ljudskem glasovanju i Kdor ne izvrši to sveto dolžnost^ se pregreši proti svoji koroški domovini! Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo — nazaj nas vee nebo! „Mesta Radgone (Radgersburg) ne bomo ostavili in raje prej zažgemo vse mesto, kakor da ga pustimo!" (SI .Narod v Ljubläni, št. 208, leta 1919). „Nikoli ne poj demo iz Celovca!" „Demarkacijska linija ostane zaprta!" „Na Gosposvet8kem polju bomo kronali našega Karag-jorgjeviča!" „Celovčani bodo nas še prosili, da primarširamo in revežem damo kruha!" „Med prebivalstvom vlada veliko veselje, da so odšle jugoslovanske čete in da pripada mesto zopet Avstriji". (SI. Nard v Ljubljani, št. 169, leta 1920.) Vzemi ob belem dnevu laterno in poišči jih! A, res ?! In glej! 12. septembra se je zbralo 50.000 Korošcev in Korošic — pa ne za Karagjorgjeviča! Kranjci so res prišli — pa le kupovat raznega blaga, ker je bolj doberkup kakor v „zlati, bogati" Jugoslaviji !" „Naši vojaki, naši žandarji pod nobenim pogojem ne pojdejo iz cone A!" „90% imamo gotovo za Jugoslavijo!" „10. oktobra bomo rešili naše koroške brate!" In zaprlo jim je sapo tako močno, da je zropotal stoliček ljubljanskih advokatov! „Vse naše delo zaman — naši milijoni zavrženi!" je pisal list „Jugoslavija" v Ljubljani. Ja! 11. oktobra bomo z femrorom izkali naše „brate* — onkraj Karavank! Naša barva je zelena! ..Vermögensabgabe." V Avstriji: a) Kmet ima 3 konje, 10 goved, 7 svinj in 3 ovce; 18 oralov (Joch) polja, 3 in pol or. travnikov, 3 in pol or. gozda: skupaj 32 oralov, zemlja dobra, zato „Katastralreinertrag" višji, denimo 390 K. čisti pridelek v zmislu postave najmanj 10 krat toliko, t. j. 3900 K; prinosna vrednost znaša torej 20X3900 ..................K 78.000 Oddaje so prosti: posestnik (Če invalid 35.000 K).............K 30.000 za ženo (če je črez 60 let stara ali nezmožna dela 50.000 K)......„ 30.000 dalje za vsakega otroka, denimo tri, 15.000 K............. , 45.000 Prosto od vsake oddaje je torej pri tem kmetu.................* 105.000 To se pravi, še vinarja ne plača! b) Posestnik ima 7 konjev, 12 krav, 18 glav mladine, 14 svinj, 14 ovc; 31 oralov polja, 28 or. travnikov, 4 or. pašnikov, 27 or. gozdov, skupaj torej 90 oralov, „Katastralreinertrag" je okoli 1000 K, čisti pridelek 10.000 K, takoimenovana prinosna vrednost............* . K 200.000 Prosto oddaje je za posestnika najmanj K 30.000 žena je n. pr. že črez 60 let štara ali nezmožna dela...........„ 50.000 ima štiri otrok, torej....... . , 60.000 , 140.000 K oddaji ostane tako . . K 60.000 in posestnik plača za svoje precej veliko posestvo samo K 3.000. To plača danes z enim prstom! V vpoštev pridejo sičer tudi vse mašine, ki jih ima, kakor tudi denar, odrajtajo se pa vsi dolgovi! „Nikdo!" Dr. Ivan Tavčar, ljubljanski župan (burgermaster) je pisal v ljubljanskem „Narodu" o Jugoslaviji sledeče besede: „Če si danes položimo roko na srce, nam je pripoznati. da te nesrečne Jugoslavije nikdo ne ljubi 1 Njeni lastni sinovi ji trgajo obleko iz telesa in mi vsi, od Beograda skozi Zagreb do Ljubljane, trudimo se, da bi oglodali meso od njenih kosti, Če Bog ne pomaga, bo naša domovina prav kmalu izgledala tako, kakor glava, zakopana v mravljišče in iz njega teden dal zopet izkopana! „Kdo pa ima kaj ljubezni do te nove domovine? Nikdo! „Če danes prepotuješ Slovenijo, če kričiš tako močno, kakor da bi te iz kože jemali, če dokažeš, da je Jugoslavija v nevarnosti, po čeli Sloveniji ne boš izberačil niti enega krompirja za to ubogo Jugoslavijo. To ßo besede ljubljanskega župana. Koroška je bila, Koroška še bo — 10. oktobra vsi glasujmo za njo t En fovš prijatelj. „Pr men' fajn živlenje," Vpije to Cua. Kedar enkrat ima te, To štokno: pes kuš! V Jugoslaviji s Je avstrijska premoženska oddaja torej tako huda, tako strašna? Ne! To sploh, če moremo tako reči, nobena „Vermögensabgabe" ni! In v Jugoslaviji? Dvakrat je imela ta že „Vermögensabgabe" in na način, ki je smrten greb nad ljudstvom! Vzela je vsakemu — revežu in bogatinu — enako: Prve 20% pri markiranju (kolkovanju) denarja („na goljufiv način!", rekel srbski minister Ribarac sam!). Potem je izmen» jala 4 krone v en dinar in kranjske cajtenge so vpile obupano: „Narod je na brezprimeren način prevar j en!" Po domače: Take golfije še ni blo!! To pa še ni vse — Jugoslavija se pripravlja na novo in kako! Že 11. avgusta tega leta je pisal kranjski list „Slovenec" strašne besede: „Radikalni, brezobzirni, kruti, neznansko trdi ukrepi, ki nam režejo v meso, bodo morali priti!" A, vidiš to Jugoslavijo! Zares „svetli dnevi" in sijajna bodočnost" čaka otroke te „zlate in bogate" Srboslavije! In je čuda? Mislimo, da ne, če beremo v ljubljanskem „Napreju": Srbi ne bodo nič plačevali (tudi štajrov ne, ki „bodo ljudstvo v Sloveniji hudo silno hudo boleli", pravi „Naprej" sami) Srbi bodo požvižgali!" In veste, kaj je še novega v zlati Jugoslaviji? Le berite kranjski list „Jugoslavija" z dne 26. t. m., ki piše, da je finančni minister Stojanovič — znorel! Ste kaj takega že o Avstriji slišali? Ne! Koroške farbe.J (Po rožansko.) Dečva peč, peč, Maš pušeljc rdeč, Pa mavo biev, biev, Da bo puebeč vesiev. Da bo se smejov, Bo zajuckov noj pov, Ko bo farbe koroške Za kvobek vteknov. Delavcem! Ljubljanski „Naprej", glasilo delavcev na Kranjskem je pisal: „Krepko grlo in dolg jezik, to je res bistvena označba slovenske buržoazije. Vtaknili ste delavstvo v vojsko, v delavnice, pošiljali na fronto, zapirali in preganjali — vi buržoazi, ki ste sankcijonirali vojno s tem, da ste sklepali, pritrjevali pripravam zanjo. „Štirideset let «te preganjali sami in po oblastih delavce. „In po prevratu? „Ali niste zopet preganjali in iztiravali delavcev? „Ali ne sedi po ječah še danes nekaj sto proletarskih zaupnikov ? „Ali ni vse to, kar se je godilo desetletja in se godi še danes — vaše delo? — ki ne pozna pravic? „All je stari avstrijski militarizem postrelil buržoazijo? „Ne, sami mali ljudje so bili te žrtve! Prijatelji, teh žrtev jß bilo in je šv stotisoče, milijone . . Delavcem v premisleki Naša edina rešitev Je in ostane: Zeleno! V Avstriji: Avstrija je republika, to je ljudovlada. Zato se ni samo krona cesarjev povalila v prah, od vsega začetka se je tudi vsak „Adel" odpravil — ne poznamo več ftiršta, ne grofa, ne barona, ue poznamo nobenega „plemenitaša" I Tako Avstrija tudi agrarno reformo ni dolgo odkladala in odlašala. Državni zbor (Reichstag), prosto voljen od vseh Avstrijcev — medtem ko Jugoslavija že 10 deset ni imela državnih volitev — je klenila postavo, po kateri se morajo kmetom in kajšlarjem povrniti vsa zemljišča, ktera je gospoda nakupila od 1. januarja 1870. Znano je, koliko sto samostojnih kmetij je nakupila ta gospoda, da bi povečala svoja velika posestva, posebno pa, da bi raztegnila gozdove in lov. Kjer so prej živeli samostojni pauri, kjer je prej rastlo žito, se redila živina, tam je naredila gospoda mnogokrat pašo, gozd in jaho. In če še stoji stara hiša, ne biva v njej več prosta familija prostega paura, temveč gosposki lovec ali drvarji. — Zdaj dobi kmetski stan zopet svojo zemljo! Koroški deželni zbor pa je izdal še drugo postavo o pašnih pravicah, pravicah do stelje, drv in lesa. Gledati se mora popolnoma na potrebo upravičenca. Oddaja stavbnega lesa se more zahtevati 10 let na spredaj in 10 let nazaj. Vse pašne in gozdne podložnosti se morajo odpraviti. Paše se ne smejo pogozditi. Zaraščena paša se more očistiti. Tako resno se poteguja ne samo država, ampak tudi dežela Koroška za kmeta in njegov stan. V Jugoslaviji: Kar počenjajo Jugoslovani v naši koroški deželi zdaj pred plebiscitom, je vse le pesek v oči koroškega ljudstva. Obljubujejo in obetajo. Kaj pa Jugoslavija ne obljubi ?! Kakor gospodujejo tudi še dandanes v SHS le princi, generali, baroni in grofi -— tako tudi ne bo prave agrarne reforme, če je sploh bo! Kako tudi, če ima vse vajeti ravno ta gospoda v rokah! Ena vrana drugi ne skluje oči! To pribije nio in po pravici! List kranjske kmet-sko delavske zveze „Ljudski Glas" sam je nam priča! V zadnjem času je ta pisal: „2e večkrat smo v našem listu konstatirali, da so naši klerikalci in liberalci zagrizeni nasprotniki agrarne reforme in stein največji sovražniki revnega kmetskega ljudstva. In to kažejo dan za dnevom bolj Jasno in očitno, čeprav spada na Slovenskem pod agrarno reformo nad pol milijona oralov zemlje. „To se pravi naravnost norčevati se iz našega kmetskega ljudtsva!" „Tako gospodarstvo je pa seveda silno všeč slavnemu predsedniku deželne vlade, dr. Brejcu, ki se sam trese pred agrarno reformo, ker ima na Koroškem graščino (veliko posestvo) — a še ni nikdar prijel za kramp in motiko! „Pri agrarni reformi bodo pobrali vso zemljo gruntarji, revež se bo pa obrisal pod nosoml" No ajston, zdaj vemo saj resnico 1 ..............................„,,,,.,...■...■,7T.7.....................................................i............................................,.,...................,■■■...,,„■■.............................................................................................I..1I..,.......IUIHI Torej vse glasove za avstrijsko ljudovlado. Ws@ štime: Zeleno! ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................■■.—... Ko naše "Koroško Je stvarjano bu, Bueli sam se je čudo v Da je tako lepu. Na v je mejniče Kueli postavt', Pa je pršov hudič, Pa jih oče odpravt'. Sedej se pa tapata Tajfl pa bueh, Hudič si zhubl&n, Ma že spet te za rueh. Smažene peči Noj strme hore, Ti so mejniči Korošce zamle. Horta v nabese Hvale molo, An fajn zalan liartl Kupa držo. Naša koroška zamla. (Po rožansko.) Povlin je sadja, Živine, lasa, Pa liepah krajov Pa puela dorä. V sriedi ta liartlna Sta izare dbi, Pvale tako fajn Kako božje oči. Kueli tah izar, Tri mieste lepe, Kakr tri zviezde, Svietijo se. Te zviezde so Clovec Šmfid noj pa Blak, Clovec ma lintburn Huene pa nak. Na te lintburn pa Cuš Hvadovno zija, Se cveč nam dopade, Ca damo ha sa. Dro poznaš naš bopn? So tri levi notre, S strašniemi tacami, Koračijo se. Tri leve korošče, Mam v prsah vse tri: Mueč pa korajžo, Pa hicasto kri. Cuš je te leve Doro spoznov, K* je ha Korošec Z dežele prahnov. Ca poznaš ti farbe, Naše zamle? So biele-rdeče, Kakr moja dakle. Bievo-rdečo, "Tudi hejda cveti, Ze žhanče ob voham, Oh to doro diši. Rdeč je lubiezni Cahn vesiev, Zvestobe, nadovžnosti Hvant pa je biev. Korošc je vesiev, An vuštn lotr, Mav' cveč rad pohlede V hvažej notr. Korošec je pfevec Ci na Bviete taca, Pa te kni Korošec Ki peti kna zna. 03 daklet noj lubiezni On jucka, poje, Dobi tirobart krofeč, Ko cveč se napne. Dečle so žaubrne, Puebi močni, Trdi kakr dob So naši ludi. To se kna buejte, Da Korošc pomrje, Saj otrok v plenicah, Že lubit' začne. Tud' zamle korošče Konc koli bo, Da- b' lih vsi zvodiji Pršli čriez njo. Fest kakr hakvo, , Držimo vkup mi, Koroščej deželi Smo vsoli zvesti. Horrrukk Korošci - carrrukk Srbi! Agrarna reforma. Hopsa, hopsa, hopsasa Jugoslavia ie poskoeua! Ja, zares, Jugoslavija je že poskočila — nazaj na svoj Balkan. To, kar zdaj še njeni podrepniki na naših tleh uganjajo, je ja samo več komedija, sama komedija, drugega nič več. Ni nam več treba klicati Korošcem: Glave pokonci! Vs tanite! Korošec je vstal, trdno stoji na obeh svojih nogah na svoji zemlji — slišite Jugoslovani! — na svoji zemlji! En par dni še in prišla bo velika koroška metla, ki bo vse jugoslovansko smetje pometla na onkraj Karavank. Vsak Ko* rošec, vsaka Korošica se zaveda, de je Korošec, da je Koro šica, se zaveda, da nima ničesar skupnega s temi balkanskimi suroveži, ki ne poznajo nobene pravice, nobenega človeškega čuta. Njih najzadnje zvijavice, njih najzadnji krči so najnesran -nejše laži, nepoštenost in golfija. In zato jih postane na strani ugoslavanov vsak dan manj in manj, zdaj zadnje dni pred glasovanjem se deni tudi v glavah zagrizenih Jugoslavanov Vsak dan, dan za dnevom je več Korošcev, dan na dan so naše vrste močnejše, da bo tem bolj sijajna naša zmaga! Iz vseh krajev pridejo vesti, ena boljša in lepša kot druga, vesti iz Zgornjega in Spodnjega Roža, iz velikovškega in pli-berškega okraja — od okolice Beljaka dol do Mežiške doline, od Djekšah in Pustrice dol proti jugu do Karavanskih pečin, vse vesti enega in istega veselega glasu: „Veselimo se 10. oktobra!" „Veselimo se zopet enotne, nerazdeljene domovine!" Ja, al'te „gospodje" tujci, je res tako, kakor je nam povedal Rožan o vas: „Ti frdamani tujci ne bodo več dolgo „gospodi" nad nami. Vsi hudirji! Na moji zemlji sem jaz gospod! En par dni še potem pa krščen duš!: Hopsa, hopsa, hopsasa Črez Lubelj tovnkä! Zadnji krei Jugoslovanstva. Jugoslovanom teče pri nas na Koroškem voda že v grlo, „Na pomoč! Na pomoč!" vpijejo na cel krof. In kar jim pride na pomoč, je to, kar vselej do zdaj, nizkotna laž in nesramnost, a zdaj v zadnjem času pred njih smrtjo najnesramnejša nesramnost, s ktero se hočejo zadnje dni pred svojim porazom še sami goljfati. Posebno te srbokrajnske priganjače srbi, da se je s Celovca pomagalo z živili našim rojakom, kterim so Jugoslovani zaradi trdne zvestobe do domovine odvzeli vse karte za živila. Jugoslovani razširjajo zelene letake z napisom: „Korošci! rojaki! Nove jugoslovanske laži!" — podpisane „Kärntner Heimatdienst". — Ti letaki so nesramna laž! S tem so si nad vso svojo lumparijo in smrdečo nepoštenost pridobili krono. Na enak način razširjajo pod napisom „Genossen! Genosinnen! Mitbürger!" v coni A letak za delavce, v katerem ponavljajo nizkotno laž, da se s Celovca cona A z mastjo in žitom na raj-tengo stradajočih otrok oskrbi. Pribijemo! 1. Te nesramne nepoštenosti ne bi bilo treba, ko bi Jugoslovani ne bili že obupali nad zmago! 2. Te nesramne nepoštenosti ne bi bilo treba, ko bi se borila na strani Jugoslovanov pravica in resnica! Zelen je naš trumf! Kmeti V Celovec in Beljak si dozdaj prodajal in Sam kupoval. Zdi j se ti pa mesto naj zapre? V Jugoslaviji je do 90% kmetov. Torej ne moreš tam prodajati ničes;: kupiti pa tudi ničesar, kar potrebuješ, ker tam ni industrije. „O, v Celovcu in Beljaku bodo ginetni, da bom le kaj prinesel!" Misliš? ! Tako,???— V kranjskem listu „Jugoslavija pa beremo: Avstrija ne potrebuje več^Jugoslavije. Bolgarija in Romunija sta stopili na ujeno mesto In pošiljata v Avstrijo živež po ceni — da je naša carina sama (col) višji! Ja, Avstrija je sploh zaprla mejo uvozu iz Jugoslavije!" A, zdaj gledaš, kmet kaj ? Zelena je gift za jugoslovanske zapeljivce! Zeleno pa pomeni življenje za te, za tvojo ženo,}tvoje otroke in otrok otroke! „Auszug! Auszug!" Kakor drugi gospodje, se pripravljajo tudi gospod faj-mošter Umlauf v Labodu. Prve so jih Slovani namenili za občinski glasovalni odsek (Gemeindeabstimmungsausschuß), fajmošter so se pa zahvalili. Zdaj mu huda šo bolj preje, prepričan je sam, da je zmaga na strani Korošcev — koroška ostane Koroška! — zlaga že vse svoje pohištvo in pobira Bvoje ostale reči. Te dni se jo kuharca že z vsem v obljubljeno deveto deželo odpeljala. Pimpili — p im — bum —bum! Ne čudimo se, saj je ime tega gospoda „Umlauf". Tak „Um- lauf" bodo naredili že v nekih dneh pa tudi vsi naši drugi „osrečevalci"! Hajdi! „Schenk" je že umrl! Ljubljanske cajtenge „Jugoslavija" so se 80. septembra odkritosrčno spovedale o na&i Koroški: „Res je ta lepa in bogata, ima rodovito zemljo, krasne gozdove, močno industrijo in razvito trgovino 1" Ja, ko bi bli mi Korošci taki trapi, da bi futrali in pitali vas Balkance! Pravica in resnica se bori na strani Korošcev! Zato je zmaga naša!