VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceiotetna naročnina 250 šiiingov P. b. b. * g LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 19. JULiJ 1985 ŠTEV. 29 (2235) iščimo prijateije in krepimo zavezništvo v boju za naše narodnostne pravice IZ GOVORA PREDSEDNIKA ZSO WIESERJA NA KOMLJU , „Kako pravilna je bila odločitev za aktivni oboroženi upor proti fašizmu, nam danes potrjuje dejstvo, da šteje Koroška 40 let po zmagi nad fašizmom še vedno med tiste dežele v Evropi, kjer imajo nemškonacionalne 'b neonacistične skupine odlične če že ne najboljše pogoje za svoje delo-yanje, ki je usmerjeno proti enakopravnosti narodov v Evropi in ki pri nas se posebej ogroža obstoj naše narodne skupnosti." Tako je poudaril predsednik ZSO Feliks Wieser. ko je minulo nedeljo Sovorii pri spomeniku na Komelju, kjer se je na zaključni spominski svečanosti 6. pohoda „Po poteh Domnove čete" zbralo več sto udeležencev (o Prireditvi poročamo tudi še na drugem mestu — op. ured ). TV-oddajnikom „Tele-Uno". Pristojne oblasti je pozval, da nemudoma izdajo dokončno dovoljenje za obratovanje žitrajskef;a pretvornika, kajti v nasprotnem primeru bomo prisiljeni ponovno seči po samopomoči. Odločno pa je zavrnil tudi na j novejši val difamiranja funkcionarjev slovenskih organizacij in ustanov ter ugotovil, da štejejo avtorji takih žaljivih napadov ,,med najbolj primitivne politike v Čivropi". Govornik je v podkrepitev svoje trditve spomnil, kako so se nacisti že '^ta 1938 bahali, da je njihova organizacijska mreža prav na Koroškem dosegla naj večjo gostoto v celem rnjhu. Salzburški zgodovinar Gerhard *a)tz je to dokazal s številkami: na Koroškem je mreža nacistične stranke dosegla 38,7 odstotka, medtem ko fn v ostalih avstrijskih deželah znašala le okoli 14 odstotkov. Prav ob 40-letnici zmage nad fašizmom pa so tudi vodilni koroški Mitiki pokazali, da se zavestno ali Po sili razmer ozirajo na rjave glasove in da niso pripravljeni priznati Prispevka koroških Slovencev k zma-Sj nad fašizmom, je dejal predsednik ZSO. Opozoril je, da se prav ie-*Os ponovno stopnjujejo tudi obrek-b'vi m žaljivi napadi na udeležence Protifašističnega boja ter naglasil: ;;Zato iz tega mesta odločno zavračamo vse napade na naše partizane, baše izseljence in na vse tiste, ki so Drotifagistigm boj kakorkoti podpisi Zahtevamo, da se tudi uradna Koroška zoperstavi temu hujskaškemu deiu in da to obsodijo tudi kokoške slovenske organizacije ne gie-"e na to. kako so politično usmerje-"c. saj so se proti fašizmu boriti ljudje iz vseh političnih taborov." Za našo narodno skupnost je tre-Pbtno v ospredju šolsko vprašanje er smo koroški Slovenci skupaj s Pripadniki večinskega naroda izde-mli in poslali pristojnim dejavnikom ^ deželi in državi premišljene formulirane in s tehtnimi argumenti Podkrepljene predloge. Želimo skup-P.o šoio nemško in slovensko govore-'h otrok, v kateri se mora mesto slo-cnščine izboljšati, je menil tovariš /*ieser, odiočno pa odklanjamo vsa-obliko ločevanja otrok v šoli po ^ikovnih ali narodnostnih kriteri-ker bi to v koroških razmerah m*ej ali slej pomenilo geto za slo-..miške otroke. Ponovil je priprav-Jmiost Slovencev, da s pristojnimi oblastmi v enakopravnih pogovorih poiščemo možnosti za ohranitev in izboljšanje skupne, sodobnim potrebam ustrezajoče šole. „V kolikor pa bi dežeina in zvezna vlada skušali popuščati nemškonacionainim in neonacističnim siiam, ki zahtevajo postopno uvedbo geto šol za siovenske otroke, se bomo uprti z vsemi sredstvi. ki so nam na razpolago." Pri tem je predsednik ZSO dodal, da se tako v Avstriji kct v mednarodni javnosti krepi spoznanje, da politika, ki jo vodita KHD in Haider in ki jo vodilni predstavniki uradne Koroške radi imenujejo .sporazumno reševanje', v resnici ne vodi k so- Svoja izvajanja je predsednik ZSO zaključil s pozivom, da moramo biti požrtvovalni in vztrajni tolmači naših narodnopolitičnih teženj in zahtev. V tej zvezi pa je svaril pred napačnim ravnanjem tistih, ki vse nemškogovoreče enostavno zmečejo v isti koš z najbolj zagrizenimi nemškimi nacionalisti, kakor so nesmiselne na primer tudi zahteve iz določenih slovenskih vrst po narodnostno ločenih gospodarskih ustanovah. Tako ravnanje ie pospešuje ločevanje obeh narodov v deželi in lajša delo zagovornikom ločenih šol, je poudaril govornik. Mi moramo iskati prijatelje in krepiti zavezništvo, pri čemer moramo biti soiidarni s tistimi nemško- žitju, marveč nasprotno k ločevanju in s tem k zaostrovanju odnosov med narodoma v deželi. Kot nadaljnji dokaz koroške nacionalistične shizofrenije je Feliks Wieser omenil svoječasne napade na Slovence zaradi TV-pretvornika v Podjuni ter sedanje navdušenje nad govorečimi tovariši, ki so zaradi so-deiovanja z nami pogosto tarča hudih napadov istih nacionalistov kot mi. Kajti zavedati se moramo, da bomo več pravic dosegii ie tedaj, ko bo koroška družba boij demokratična in bo vedno več nemškogovore-čih na naši strani. V teh dolgih koionah so šii udeleženci pohoda „po poteh Domnove čete" na Komeij KONFERENCA OZN OB ZAKLJUČKU DESETLETJA ŽENE V NAiROB! Gospodarski razvoj je kijuč za dosego enakopravnosti žena V ponedeljek 15. junija je bila otvorjena 3. ženska OZN-konferen-ca. 3000 udeleženk iz 150 držav je prišlo v Nairobi (Kenija) ter ravno toiikšno število gostov te konference. Žene imajo namen, na zasedanju oceniti izsledke OZN-dekade žensk (75—85) in določiti nove smernice in predloge za nadaljnjo dejavnost OZN in njenih članov v prizadevanju za dosego enakopravnosti žena. Ob otvoritvi sami je govoril tudi generalni sekretar OZN Perez de Cuellar. Ze kar uvodoma je poudaril, da ne more biti resnične enakopravnosti, ne da bi se izboljšal gospodarski položaj po svetu in ne da bi ženske pri tem enakopravno sodelovale v vseh procesih, tudi v boju za razorožitev. Kot zelo pozitivno je ocenil osveščevalno dejavnost žena in ugotovil, da so tudi po kratkem obdobju desetih let zaznavni nekateri bistveni uspehi skupnih prizadevanj za enakopravnost žena. Pripravijalna komisija konference je izdelala delovni papir s smer- nicami do teta 2000 (..Strategije, usmerjene v prihodnost"). Udete-ženke bodo o njem glasovale. Pri tem si vodstvo konference pričakuje konsenz vseh udeleženih taborov. Delegacije se na konferenci niso pojavile z istimi stališči in nazori — dovolj problematičnih vprašanj so v teku priprav odkrile in tudi dosti protislovij. Na primer različna pojmovanja strategije ženskega gibanja. Ekonomske raznolikosti med industrijskimi državami in državami v razvoju, med zahodom in tretjim svetom imajo za posledico tudi raznolikost stališč. Tudi poskusi zahodnih držav, preprečiti vsako svetovnopolitično diskusijo (zavračanje apartheida v Južni Afriki, palestinsko vprašanje, mirovna problematika, etc.) v ženskem forumu OZN, so naleteli na upor drugih včlanjenih organizacij. Avstrijska državna sekretarka Johanna Dohnal je bila izvoljena za podpredsednico konference v Nai-robiju. Poleg OZN-zasedanja poteka v Nairobiju tudi konferenca FORUM 85, ki jo prirejajo ženske nedržavnih organizacij. PREBERiTE na Hrani 2 Zbor starih kamera-dov v Šentjakobu 2 Utrjevanje vezi med Siovenci na Koroškem in v Kanaiski dotini 3 5 tet Kuiturnega doma „Danica" 4 6. spominski pohod na Komeij 5 Zakijučna prireditev otroškega vrtca v Šent-primožu 3 Mejne oiajšave za turiste v Karavankah Ko je M pred dobrim mesecem v .Slovenjem Plajberka odkrit spomenik 26 žrtvam fašističnega nasilja In padlim borcem proti fašizma, je Zveza koroških partizanov med dragim povabila na svečanost tac/? predstavnike avstrijske zvezne vojske. V ovojem vabila je ZKP navedla, da te zavzema za odrivanje zločinov nacizma, za demokracijo v /Ivtfriji in nastopa proti vtem pojavom nacistične miselnosti. Zato meni, da ki mora/a na prireditvah, ki potekajo v takem daha, sodelovati tadi avstrijska vojska, ki je po sklenitvi državne pogodbe prav tako prinesla važen prispevek k vzpostavitvi in ohranitvi demokratičnega reda ter k preprečenja obnavljanja nacistične miselnosti. Svoje stališče je ZKP podkrepila se z opozorilom, da v dragih državah na takih prireditvah todelajejo tadl visoki predstavniki političnega življenja in vojaštva; pri tem je posebej navedla primer /fallje, kjer se država In vojska identificirata s tradicijami partizanskega hoja proti fašizma. Odgovor vojaškega poveljstva za Koroško je kil kratek, vendar zgovoren; aradna adeležka vojske ni možna, ker ne gre za prireditev repakiike Avstrije, dežele Koroške ali kakšne okčlne in — to je poseb-no značilno — ker Zveza koroških partizanov „ni tradicijska organizacija zvezne vojske" (7j. Odgovor vojaškega poveljstva je podpisal sam vojaški poveljnik za Koroško divizionar Eiebmihger. Isti vojaški poveljnik pa seje mi-nalo nedeljo na čela aradne delegacije avstrijske vojske skapaj s političnimi veljaki adeiežii v Šentjakoba prireditve tamkajšnjega Kameradscbaftskanda, na kateri je iz govorov nedvoamno zvenelo, kakšne bivše vojake zdražaje in kakšne tradicije goji ta organizacija — namreč „stare kamerade", ki so se leta 1974 vrnili z bojišča. Kdo je s tem mišljen, je povsem jasno/ gre za bivše vojake nacistične vojske, ki je baklo zločinske vojne ponesla po vsej Evropi In na svojem osvajalskem pokoda zagrešila zločine, kakršnih zgodovina človeštva dotlej še ni poznala. Priznavati se k tradicijam te vojske in v tem daha govoriti o „ zvestobi idealom" in o ..izpolnjevanja v Avstriji In za Avstrijce nekaj nezaslišanega. Avstrija, ki je kila menda prva žrtev Hitlerjeve osvajalske politike, namreč nikdar ni kila ogrožena pri Narvika na severa Norveške ali pri E/ ztlameina v zt/riki; avstrijski vojak nikoli ni kil v položaja, da ki moral svojo domovino braniti pri Stalingrada ali pri Dankircbna. Zanimivo ki kilo vedeti, kaj ima iskati aradna delegacija avstrijske vojske na prireditvi organizacije, ki je tako tesno in enostransko povezana s tradicijami bivše nacistične vojske. Ne moremo namreč verjeti, da ki Kameradschaftskand, ki zdražaje nekdanje Hitlerjeve vo- jake (zavojevalce najprej zlvstrl-je in potem še številnih dragih držav), imel statas ..tradicijske organizacije" avstrijske vojske, medtem ko tega statasa Zvezi koroških partizanov niso priznali, čeprav so se ' nepremostljiva razlika, če je govora o gojitvi tradicij. Po izhaja nedvoamno tadi iz določil avstrijske državne pogodbe, še posebno iz členov 9 in 19, ki nalagata Avstriji jasne obveznosti tako glede Izkoreninjenja nacizma In nacistične miselnosti kakor glede odnosa do nekdanjih zavezniških sil in njihovih vojakov. Kavno teh obveznosti pa se v Avstriji ie neradi spomnijo — to velja tadi in še posebej za pristojna aradna mesta, ki se zato ne morejo izmikati očitkom, da grobo zanemarjajo svoje dolžnosti, ko gre za dokaz pogodbene verodostojnosti in s tem za obrambo mednarodnega agleda naše države. Pri tem ki se morali zavedati, da se Avstrija za svoj obstoj nima zahvaliti nekdanjim Hitlerjevim vojakom, temveč protifašističnim borcem zavezniških sil. Za kakšne tradicije gre? partizani kot zavezniški vojaki borili tadi za osvoboditev Avstrije. Paka; je vsekakor zelo velika in Šentjakob v Rožu: Koroška bo): 1000-)etne sanje? Pred desetimi teti je bita ustanovtjena šentjakobska sekcija „Kame-radschaftsbunda". Takratno prvo javno zborovnje kameradov pred spomenikom brambovcev je potekato povsem v znamenju strupene proti-siovenske gonje — s tem so akterji združenja večno včerajšnjih boij ati manj jasno pokazaii, s kakšnim namenom in naiogo ustanavijajo svoje krajevno združenje. Siovencem v Šentjakobu je takrat uspeio te napade z dobro pripravijeno protestno akcijo uspešno zavrniti. Letos — ob pro-siavi svoje 10-tetnice zadnjo nedeijo — so biii kameradi s protisiovenskimi paroiami dosti boij pazijivi. Nikakor pa ni stučajno, da je ta prireditev sovpadata v čas prosiav ob 40-ietnici zmage nad fašizmom kakor tudi v čas skrajnih napadov na živijenjsko podiago manjšine — na dvojezično šoistvo. Pozdravne besede navzočih predstavnikov strank in dežeine viade pa so biie vsekakor prikrojene miseinosti rjavogvantne množice — o kakem antifašističnem izročiiu nove Avstrije ni bito ne duha ne stuha. 1000-tetnega sanjarjenja mnogi v 40 tetih niso mogti preboteti... Kakšen scenarij se nam je nudil v nedeljo v Šentjakobu? Bilo jih je kakih 700. Po vojaško so prikorakali mimo farovža na trg, ena rjava ktobasa za drugo, iz vseh mogočih predelov Koroške, Štajerske, Tirolske, celo iz Bavarske in morda še od kje drugje. Vojaška odlikovanja preteklih vojn so se svetlikala, ponosno se je postavljal, kdor jih je imel na prsih več kakor 10; nosili so jih, kakor da bi bili prvo in drugo vojno dobili. Prizadeti, da potem le ni bilo tako, so videti še bolj zagrizeni v svojem prepričanju, da so se borili za „svojo pravično reč". Da se sestav te pravične reči kaj hitro lahko spremeni, le težko prikrivajo. Leta 39, 40, 41 so se dobro naučili, za kaj se morajo boriti. Marsikateri se je po tistem še osvestil in danes drugače misli. Oni pa danes „vejo", da so se borili za Dobesedno ^ „/w Jer . . . J;e Tor- JerMMg Jer VdF^eruerm^HMMg MwJ Jer Vo/^erver^f^MJigM^g sow;e J;e Er^