0 pravopisju v slovenski ljudski šoli. (Spisal Janko Leban.) (Dalje.) 3. šolsko leto. 1. Vejica, izpuščaj, vprašaj, klicaj. Ce vprašaj in klicaj sklepata stavkovo misel, se piše tudi za njima z veliko začetno črko. 2. 0 razloSni izreki in pisavi satnoglasnikov a in o. N. pr. oko (ne: aku); gospod (ne: hasput); voda (ne: uada ali uoda); toča (ne: tuča); okno (ne: vokno ali uakno); osa (ne: vosa ali celo uasa). 3. 0 razločni izreki in pisavi samoglasnika i. N. pr. igla (ne: jigla ali jegla); igra (ne: jigra ali jegra) i. t. d. 4. 0 razločni izreki in pisavi saraoglasnika u. N. pr. usta (ne: vusta); urn (ne: vum) i. t. d. 5. 0 razločni izreki in pisavi samoglasnika e, in sicer: a) s čistira glasom je v besedah: berera, pletem i. t. d. b) svet (ne: svejt, svajt ali sviet); mesto (ne: rnejsto ali majstu). c) E se na dolgo izgovarja v besedah peta, leča, sveča i. t. d. 6. V končnicah ec, eč, ek, el, em, en, er, sen, sem., et, ev, zen — se izgovarja e nekako zaraolklo, a pisati se mora. Na take in enake narekovalne vaje se mora. ueitelj seveda pripravljati ter sestavljati stavke, v katerih se nahajajo navedene besede. 7. Enozložne besede se ne razlogujejo, a mnogozložnice se razlogujejo po zlogih kakor se izgovarjajo. 8. Z veliko začetno črko pišemo lastna imena. Opomnja. V tem šolskem letu povemo lahko nekaj več o ločilih v obče. To se zgodi n. pr. tako-le: V zgledu, ki ga zapišemo na tablo, dotična ločila posebno debelo zaznaraujemo. Bog je vsegamogočen, zakaj lahko vse naredi. On je rekel: Nastani svet! In nebo in zemlja; sonce in druge zvezde; rastline, živali in ljudje (vsa svetovna bitja) so nastala. — Ni li torej Bog vsegarnogočen ? Pouk. Govoreč se z glasom tu in tam ustavljamo pri kaki besedi v stavkih. Pisoč zaznamenujemo te odmore z ločili. Ločila so: . pika, ; podpičje (ker je pod piko vejica), , vejica, : dvopičje (ker sta dve piki druga nad drugo), ? vprašaj (znamenje vprašanja), — pomišljaj (znamenje, da naj pomislirao o prečitanem stavku), ( ) oklepaj, (ki oklepa eno ali vec besed, dodanih v pojasnilo.) Toliko bi smeli povedati že v tem šolskem letu. Kaj več pa pride pri obravnavi posameznih ločil v nadaljnjih šolskih letih. 4. šolsko leto. 1. Dvopioje in narekovaj. 2. Z veliko začetno črko pišemo nadalje: a) za dvopičjem, kadar svoje ali besede koga drugega neizpremenjene zapišerao. Ob takih slučajih se rabi vrhu dvopičja tudi narekovaj („ "). b) V začetku vsake vrstice v pesmih. 3. Kdaj se l izgovarja kot v ali u? Kdor dvorai, kdaj bi pisal: l, v ali u, podaljšaj besedo ter pomisli, kako bi rekel, če bi jih več bilo (množina). Tedaj se ti pokaže prava pisava. N. pr. Deček se je učil (ne: učif ali učiw)_ ker, če bi jih bilo več, bi dejali: Dečki so se ucili (ne: učivi ali ucmi). To je ozka cev (ne: ceu), ker, če bi jih več bilo, bi dejali: To so ozke ceui. 4. Ce ne veš, kateri tihnik zapisati koncem besede, jo podaljšaj, in pokaže se ti prava pisava. N. pr. Mož — mola; Janez — Jane^a. 5. Razločno čitati in pisati besede, ki se pričenjajo ali okončujejo z d, t, b, p. 6. Razločno čitati in pisati besede, ki se začenjajo ali okončujejo z g, h, k, s, z, š, z. 7. Citati in pisati besede z Ij, nj, šč. (Posebno na Kranjskem treba to točko dobro predelovati, ker govore in pišejo: skušnava, nam. skušnjava i. t. d.) 8. Lj, nj, šč se ne ločijo (razlogujejo); torej Begu-nje (ne: Begun-je). 9. Enako ali podobno se glaseče besede; n. pr. gos, kos; rega, reka; grora, hrom; Bog, bok; bere, pere itd. (Glej izvrstno vajo v tem obziru v § 32. Končnikove slovnice)! 10. Dva različna samoglasnika se ne družita v enern zlogu; zato se piše: rokav — ne: rokau. (Tudi ne glede na že oraenjeno podaljšanje besed). Zato pišerao tudi v tujih imenih au, ei, eu z av, ej, ev; n. pr. Evgenij, Avrelij, AvgUSt. (Konec prih.)