SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 10 SLOVENI A LIBRE BUENOS AIRES 5. marca 1964 Graditev Združenih evropskih držav V Bruslju v Belgiji so pravkar zbrani zunanji ministri držav Zahodne (Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, t. j. držav, ki sestavljajo Skupni evropski trg. Razpravljajo med drugim o še tesnejši povezavi teh držav med seboj z združitvijo vseh že ustvarjenih skupnih ustanov omenjenih evropskih držav —Skupnega evropskega trga, Evropskega sveta za atomsko energijo — EVRATOM in Evropskega sveta za premog in jeklo v novo evropsko ustanovo, ki naj bi bila viden izraz prizadevanj odgovornih zahodno demokratskih državnikov, da bi čimprej prišlo tudi do politične integracije evropskih demokratskih držav. Pot do grladitve Združenih evropskih držav pa vendar ni tako lahka in brez težav. Obstojajo različni pogledi kako naj bi bile zgrajene Združene evropske države. Zlasti pogledi francoskega predsednika De Gaulla se ne strinjajo povsem s stališčem ostalih članov evropske demokratske skupnosti. Še veliko dela bo potrebno, ki ga bo moral opravljati najmanj še en evropski rod, predno bo evropska gospodarska skupnost postala resnična zgodovinska in politična skupnost. V preteklosti je bila namreč evropska zgodovinska perspektiva odvisna od kraja, ' kje je kdo obiskoval šolo. Narodni elementi so vedno barvali mednarodno stvarnost. Celo zemljepis je bil povsem krajevna zadeva: izvir neke reke je bil n. pr. zavit skoro v skrivnostnost, če je slučajno bil izven meja učenčeve domovine; najmanjša gorska planota njegove domovine je izgledala važnejša kakor gorski masiv Himalaje. Zato se odgovorni evropski možje, ki grade Združene evropske države, zavedajo, da je za dosego tega cilja nujno treba razbiti omenjeni ozko zarisani narodnostni krog evropskih držav. Začeli so pri mladini, katero je treba vzgojiti v evropskem duhu. Zanjo so v sedanji evropski skupnosti začeli ustanavljati šole, v katerih si učiteljstvo prizadeva, da bi mladini prikazala Evropo kot celoto, ne pa kot kohtinent, raztrgan na nešteto zemljepisnih in zgodovinskih delcev. Za evropske šole so izdale tudi povsem v evropskem duhu sestavljene šolske knjige. Za izdajo takih knjig je UNESCO že leta 1950 organiziral dve konferenci v Bruslju. Dve leti pozneje je Evropski svet postavil pripravo evropskih učnih knjig — zlasti zgodovinskih in zemljepisnih, že za svoj redni program. Pigcem učnih knjig je dal za njihovo sestavo naslednja navodila: Spoštuj zgodovinska dejstva, toda izogibaj se narodno prenapetih fraz. Vsa dejstva razlagaj v okviru enotne Evrope. Poudarjaj važnost različnih struj v filozofiji, umetnosti in veri. Zlasti poudarjaj idejo pravičnosti, idejo mednarodnega zakona, idejo strpnosti, razvoj reprezentativne vlade ter vpliv evropske civilizacije na svetovno zgodovino. Do leta 1962 je šel razvoj v tej smeri tako daleč, da je bil tega leta že ustanovljen Evropski odbor za civilno vzgojo. Člani tega odbora so priznani evropski šolniki in zastopniki vlad zahodnoevropske skupnosti. Ta odbor je imel že tri velika mednarodna zborovanja. Najbolj znane evropske šole obstojajo v Bruslju, Luksemburgu, v Ispri v Italiji, v Molu v Belgiji in v Karlsruhe v Zahodni Nemški zvezni republiki. V teh šolah se je pojavil med drugim tudi problem jezikovnih ovir. Odločili so se za naslednjo rešitev: za poučevanje npr. zgodovine je najprimernejši jezik sosednje države. Se pravi: nemški učitelj naj poučuje zgodovino francoske učence, francoski šolnik pa naj odkriva zgodovinski razvoj nemški mladini. Seveda mora vsak učitelj povsem obvladati oba jezika. Poučevanje zemljepisa ne dela tolikih težav, kakor zgodovine. Višina gore ali dolžina reke so dejstva, ki jih ni mogoče razlagati na različne načine. Vendar tudi pri poučevanju zemljepisa evropski šolniki izločajo sleherno poudarjanje nacionalnosti kakšne reke ali gore. Prejšnje ožhake, kakor „naša re- ERHARD V BENELEXIJ IX Z BRANDTOM Zahodnonemški kancler Erhard je i nom in vodjo nemške socialistične stran-minulo soboto odpotoval na tridnevni j ke Brandtom. Z njim bo razpravljal o obisk v Hague, glavno mesto Nizozemske ter se je vrnil v Bonn v torek. S tem je začel vrsto obiskov državam Beneluxa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg), potem ko je prej obiskal Francijo in Italijo. Namen njegovih potovanj je hitrejše zbližanje članic evropske skupnosti v političnem oziru. Nizozemskim časnikarjem je Erhard izjavil, da nima čarovne formule za rešitev vseh problemov, ki ovirajo hitro ostvaritev Združene Evrope, nikakor pa se v svojih prizadevanjih ne čuti poraženega zaradi razlik v mnenju z De Gaullom. De Gaullu je izjavil, da bodo morale v najkrajšem času postati članice evropske Skupnosti Anglija, Danska in Norveška, čeprav De Gaulle temu še vedno odločno nasprotuje. Prav tako je Erhard dejal časnikarjem, da ni mogel prepričati De Gaulla, da bi moral evropski parlament imeti več kontrole nad SET-om in drugimi gospodarskimi organizacijami evropske skupnosti. Vendar upa, da se bo v bližnji bodočnosti uresničila ideja Evrope „svobodnih in enakopravnih“ držav, ki pa se ne bo smela zapirati sama vase, pač pa biti odprta vsemu svetu. Po obiskih Beneluxa namerava Erhard imeti sestanek z berlinskim župa- razlikah, ki so nastale med Brandtovim in uradnim nemškim stališčem do pogajanj z vzhodnonemškimi komunisti glede 'svob. prehoda berlinskega zidu. Brandt je začel, kakor je znano, z vzhodnonemškimi komunisti pogajanja za odprtje berlinskega zidu za velikonočne praznike, kakor se je to zgodilo za božične praznike. Pogajanja so propadla in socialisti mečejo krivdo na krščansko demokratsko stranko, ki ji nače-ljuje Erhard ter na vlado v Bonnu. Brandt, ki nastopa kpt berlinski župan in hoče zato svojim meščanom priboriti čim več svobode, na drugi strani pa kot vodja socialistične stranke, ki se bo na volitvah prihodnje leto pomerila s krščanskimi demokrati za predsedstvo vlade, se je uklonil „iz discipline“, kakor je sam izjavil, bonnski vladi, ko mu je ta prepovedala nadaljnja pogajanja z vzhodnonemškimi komunisti. Erhard namreč vidi nevarnost, da bi komunisti izkoristili to zadevo v svojo korist, se pravi, dokazali, da Berlin pravzaprav ne spada poči kontrolo Bonna, pač da je samostojna celota, ki lahko neodvisno sklepa pogodbe s komur koli. Za proglasitev samostojnega mesta Berlina se Moskva bori že vsa leta po drugi svetovni vojni Ciper: Resolucija Varnostnega scela Pet nestalnih članov Varnostnega sveta ZN je pretekli teden izdelalo resolucijo, v kateri zahtevajo, da Anglija, ZDA, ZSSR in Kitajska pristanejo na ustanovitev varnostnih oddelkov ZN, s katerimi naj bi pomirili Ciper. Ta mednarodna vojaška sila naj bi ostala na Cipru tri mesece, nakar bi Varnostni svet sklepal o nadaljnih korakih. Turčija je na to resolucijo v načelu pristala, še predno jo je Varnostni svet odobril. Tako se med diplomatskimi krogi širi upanje, da se bo položaj na Cipru polagoma pomiril, če bo le Grčija imela dovolj vpliva na grško prebivalstvo na otoku, se pravi na Maka-riosa, da bo prenehal z izzivanjem Tur7 čije. Resolucijo so pripravile Brazil, Norveška, Slonova obala, Maroko in Bolivija. V njej se sklicujejo na pogodbo iz leta 1960 med Anglijo, Turčijo in Grčijo glede Cipra ter na določila Listine ZN, po kateri članice ne smejo uporabljati sile pri reševanju medsebojnih problemov. Turčija je pristala na to, da ne bo uporabila sile za tri mesece, če bodo otok zasedli varnostni oddelki ZN. Medtem se v bližini Cipra nahajata turška in grška mornarica, obe na „manevrih“. Grška in turška vlada sta iz- javili, da manevri nimajo nič opraviti z razmerami na Cipru, toda Grčija je opozorila Turčijo, da bo intervenirala, če bi ugotovila, da bi turška mornarica poskušala izkrcanje. V bližini Cipra je začela manevre tudi mornarica NATQ, toda Grčija te manevre bojkotira s svojimi pomorskimi enotami, dočim se jih Turčija udeležuje. V torek so pomorske enote ameriške 6. flote priplule v Atene. Atenski študentje so Amerikancem priredili sovražne demonstracije. Grški študentje na Cipru pa so naisprotno priredili prvemu sovjetskemu letalu, ki je pristalo na Cipru, bučen sprejem- Tudi članstvo ciprske KP je prišlo na letališče v Ni-cosiji. Sovjeti so namreč preteklo soboto že podpisali z Makariosom. sporazum o trgovski letalski zvezi med Ciprom in Moskvo. V Franciji bodo imeli 8. in 15. marca volitve pokrajinskih oblasti. Volitvam pripisujeta velik pomen tako vlada, kakor opozicija. Rezultati ljudskega glasovanja bodo namreč psihološko vplivali na odločitev volilcev pri predsedniških volitvah prihodnje leto. Od rezultata teh volitev bo. tudi odvisno ali bo De Gaulle prihodnje leto še kandidiral ali ne. ka, naša gora“ itd. so sploh prepovedane in izločene iz šolskih knjig za evropske šole. Pač pa poudarjajo to, kar je med narodi skupnega ali podobnega. Učencem n. pr. razlagajo, da so podobne vremenske razmere in podoben način življenja med posameznimi zemljepisnimi središči večjega pomena za enako gledanje na svet, kakor pa so ,bile državne meje. Učence učijo, da ima n. pr. kmet iz francoske pokrajine Beauce več skupnega z nemškim kmetom iz Nižje Saksonije, kakor ima n. pr. s francoskim rudarjem iz Posarja ali francoskim vinogradnikom iz Lan-guedoca. Informacijsko središče evropske skupnosti je za poučevanje evropskega zemljepisa izdalo že tudi posebne evropske zemljevide. Prva izdaja 250.000 izvodov evropskega zemljepisnega atlasa ima 12 kart. Učitelji in učiteljice na evropskih šolah so jih dobili lansko leto. Pri Učenju zemljepisja imena mest, rek, gora itd. otrokom imenujejo tako, kakor se imenuje v dotičnih državah. N. pr. Dunaj je Wien in ne Vienna, ali Beč, kakor ga imenujejo Hrvatje in Srbi, Vezuv je Vesuvio, ne Vesuvius, Nizozemska je samo Nederland in ne Holland, Paris je Paris in ne Parigi . itd. itd. Pravtako mladino neprestano uče, da hoben narod ni velik zato, če je mnogoštevilen ali če je njegova dosedanja država zavzemala velik prostor. „(Nobene dolge ali veličastne reke ni v nobeni izmed držav evropske skupnosti, kajti relativna majhnost evropskega kontinenta tega ne dovoljuje: nobena točka evropske skupnosti ni namreč od morja oddaljena več kakor 450 kilometrov,“ je zapisano v zemljepisni knjigi evropske šole. Iz povedanega je razvidno, kako v Evropi nastaja in se vzgaja nov rod, ki je najboljše poroštvo za zgraditev Združenih evropskih držav. Ta ugotovitev nas navdaja z veseljem, da prejšnjo narodno nestrpnost in nadutost zamenjuje medsebojno, razumevanje in spoštovanje značilnosti posameznih narodov ter skupni evropski cilj, da mora Evropa postati skupna domovina svobodnih narodov, ki hočejo živeti v medsebojni ljubezni ter y demokraciji in v njej razvijati vse svoje sposobnosti ter tako ustvarjati blaginjo sebi in človeštvu sploh. Naše veselje nad vedno večjim utrjevanjem ideje evropske skupnosti pa vendarle ni popolno. Hudo nam je, ker zaradi nasilnega komunističnega totalitarističnega režima naša domovina ne more biti v zboru tistih svobodnih in demokratskih držav, ki grade Združene evropske države in jih ne more spremljati vsporedno v' njihovem napredku na političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem področju na njihovi nezadržni zmagoslavni poti, v bodočnost. Tudi tu je potrjeno kako nepopisna škoda in nesreča je komunistična diktatura za vse narode Jugoslavije. De Gaulle, Moskva in Washington V Pariz je prispela skupina sovjetskih parlamentarcev, ki jo vodi član prezidija sovjetske KP Nicolas Podgor-ny, eden najtesnejših sodelavcev Hru-ščova. Podgorny je imel enourni sestanek z iDe Gaullom, nakar je bilo objavljeno, da bo v kratkem odpotoval v Moskvo bivši franc, predsednik Faure. Pariški tisk ugotavlja, da bo Faure pripravil De Gaullu potovanje v Moskvo, da bo De Gaulle vrnil Hruščovu njegov obisk v Parizu leta 1960. Nedavno je De Gaulle poslal Faura v Peking, kjer je pripravil De Gaullu francosko priznanje rdeče Kitajske. Kljub temu, da ima letos De Gaulle v načrtu več obiskov tujih držav, menijo, da bo obiskal tudi Moskvo. Konec marca odhaja De Gaulle na obisk v Meksiko ter v francoski del Karibskega morja. Jeseni namerava za mesec dni odpotovati v latinsko Ameriko, pred tem pa bo še napravil dva obiska v Zahodno in Vzhodno Nemčijo. V teh okoliščinah je francoski predsednik Pompidou po nalogu De Gaulla objavil, da Francija vodi popolnoma svojo neodvisno zpnanjo politiko, toda v kakršni koli novi krizi s komunizmom, kakor je bila n. pr. s Castrovo Kubo, bo Francija vedno, kakor je takrat, takoj in popolnoma stala ob strani ZDA. „čeprav se ne strinjamo z Amerikanci v metodah in času, v osnovnih ciljih smo popolnoma edini z njimi,“ je poudaril Pompidou. „V času kubanske krize smo bili edini, ki smo takoj pokazali svojo solidarnost z ZDA in če se bo taka kriza ponovila jutri, bomo zopet takoj in popolnoma na strani ZDA. Prepričani smo, da ZDA čutijo enako trdno solidarnost z Zahodno Evropo, kajti ni mogoč“ da neodvisnost ne bi bila možna kljub zavezništvu ali svoboda kljub prijateljstvu.“ Pompidou je nadalje izjavil, da se ZDA in Francija najbolj razhajata glede problemov v jugovzhodni Aziji in glede Kitajske. De Gaulle da je mnenja, da bi bilo treba jugovzhodno Azijo nevtralizirati, v interesu Zahoda pa je, da vzpostavi odnose s Pekingom, ker je ta sprt z Moskvo. „Kakor ZDA, tako smo tudi mi prepričani, da nevarnost za mir in svobodo prihaja edinole od komunističnega sveta. Prav tako smo prepričani, da lahko preprečimo to nevarnost samo, če ostanemo močni in če dopovemo možnemu napadalcu, da bo sleherni njegov napad pomenil njegovo popolno uničenje,“ je končal Pompidou Kom. trolke v ameriški obveščevalni službi The New York Journal je v New Yorku objavil, da je neki ubežnik sovjetske tajne policije izpovedal ameriški FBI, da ;je Moskva vrinila aktivne celice v ameriško obveščevalno službo (C. I. A. — Central American Agency) ter v ameriško zunanje ministrstvo. Ubežnik je 41-letni, na Poljskem rojen sovjetski tajni agent Mihael Go-leniewski. Bil je visok operativni član sovjetske tajne policije KGB do aprila leta 1958, ko je prebežal k Amerikan-cem. Goleniewski trdi, da sovjetske celice še vedno delujejo, ter je FBI-ju navedel tudi najmanj deset imen sovjetskih tdjnih agentov. Poleg tega je Goleniewški izpovedal: — Nedavno je bilo tajno prenesenih ok. 1,200.000 dolarjev, iz CIA fondov na Dunaju, komunistom, in sicer: ena tretjina sovjetski KGB, ena tretjina italijanski KP in ena tretjina ameriški KP; trije ameriški znanstveniki, ki imajo dostop do tajnih dokumentov, delajo za KGB; sovjetski tajni agenti so se vrinili v vse ameriške ambasade v važnih mestih ter v vse ameriške agencije, razen v FBI. IZ TEDNA V TEDEN Luis Giannastasio je po uruguayskih' tänamo na Kubi. Ameriške pomorske ustavnih predpisih od nedelje dne 1. marca predsednik uruguayskega vladnega sveta. V Čilu bodo imeli dne 15. marca nadomestne volitve v provinci Curico. Vodili bodo namestnika umrlemu socialističnemu poslancu Oscarju Naranji Jara. Vse stranke tem volitvam pripisujejo velik pomen, ker bodo politični barometer za jesenske predsedniške volitve. Za te volitve so namreč postavile poslaniške kandidate vse tiste stranke, ki imajo že tudi svoje predsedniške kandidate; to so vladna demokratska fronta, ki jo sestavljajo radikali, liberalci in konservativci; blok socialistov, komunistov in narodnih demokratov znan pod oznako FRAP in krščanski demokrati. Predsednik venezuelske republike dr. Betancourt bo od Organizacije ameriških držav zahteval gospodarske sankcije proti Kubi zaradi njenega stalnega rovarjenja proti Venezueli, pošiljanja orožja ter finančnih sredstev venezuelskim komunističnim gverilcem, 1 kakor tudi komunistične propagande. To je razvidno iz zadnjih Betancourtovih izjav. Pred dnevi je namreč povabil k sebi angleškega, francoskega ter Špan-' skega veleposlanika ter jim izjavil, da Venezuela ne odobrava trgovanja teh držav s Kubo. Na večerji za diplomatski zbor je pa kar odkrito zagrozil, da bodo morale vse tiste države, ki trgujejo s Kubo v bližnji bodočnosti izbirati med Kubo in Venezuelo, kajti za vse tiste države, ki bodo še naprej vzdrževale trgovske stike s sedanjo komunistično diktaturo na Kubi, bodo vsa venezuelska pristanišč^ ter letališča zaprta. Tiste države, ki trgujejo s Kubo, je v eni zadnjih izjav obtožil tudi ameriški zun. minister Rusk. Očital jim je, da minirajo napore ameriških držav, da bi se zavarovale pred napadom od zunaj. Rusk je poudaril, da se ameriška politika proti Kubi ne bo spremenila. Njen glavni namen je namreč preprečiti nadalnje širjenje komunizma. Kubanski tisk in radio sta zagnala silen krik zaradi ponovriega množičnega odpusta kubanskega delavstva v ameriškem pomorskem oporišču Guan- oblasti so namreč prejšnji teden odpustile 204 delavce, tako, da je število kubanskih delavcev, ki so potem, ko je Castro ukinil pomorskemu oporišču dobavo pitne vode, že preseglo število 700. Odpust tako velikega števila kubanskih delavcev, katerim bodo sledili še novi, bo močno zadel kubansko gospodarstvo, kajti vsi ti delavci so dobivali plače v dolarjih in je tako kubanska narodna banka stalno od njih dobivala prepotrebne ameriške devize. Kubanski tisk in radio najnovejši odpust kubanskih delavcev v Guatanamu označujeta za „nov akt ameriške provokacije in napadalnosti.“ Predsednik ZDA Johnson je objavil, da so v ZDA zgradili novo bojno vojaško letalo, ki se lahko dvigne 23.000 m visoko ter razvije hitrost 3200 kilometrov na uro. V Avstriji so imeli vladno krizo. Do nje je prišlo zaradi notranjih trenj v obeh vladnih strankah, t. j. v avstrijski ljudski, kakor tudi socialistični stranki. V ljudski stranki je bilo že dalj časa nesoglasje med kanclerjem dr. Alfonzom Gorbaehom in novim predsednikom stranke dr. Josefom Klausom, v socialistični stranki pa med prejšnjim in sedanjim notranjim ministrom, t. j. med Afritschem in Olahom. Predsednik republike dr. Schaerf je ostavko kanclerja dr. Gorbacha sprejel ter naprosil dr. Klausa za sestavo nove vlade. Pri Innsbrucku se je v Alpah razbilo angleško potniško letalo Britania. Pri nesreči je izgubilo življenje 8 članov posadke ter 75 angleških turistov, ki so se hoteli posvečati več dni zimskemu športu na Tirolskem. V francoski poslanski zbornici pripravlja opozicija silovit napad na De Gaulla zaradi njegovega zadnjega zakonskega osnutka, s katerim hoče zelo omejiti volilno kampanjo. Ta bi se smela začeti šele dva tedna pred prvimi volitvami jn tudi ne prej kot dva tedna pred drugimi volitvami, če pri prvih volitvah noben kandidat ne bi dobil absolutne večine. Prav tako bo moral za volitve vsak kandidat položiti kavcijo 10.000 frankov. Stran 2 Buenos Aires, 5. marca 1964 s. SVOBODNA SLOVENIJA g»,___________—_ V premislek in odločitev Novo šolsko leto je na južni polobli pred vrati. Spet So se odprla vrata učilnic in spet bo deset mesečev v šolskih zavodih odmevalo iž mladih grl. Nova obzorja se bodo odpirala mladim srcem, nova spoznanja, nova učenost. Mnogim bo letošnje šolsko leto nov dvig duha, za mnoge novo pogrezanje v brezna negativizma: kakršne učne zavode bodo pač obiskovali. V šolah se brezobzirno kroji bodočnost vsakega naroda, vsake države, šole so blagoslov ali pa prekletstvo človeštva. Blagoslov človeštva so šole tedaj, kadar otroku približajo duhovno lepoto človeškega življenja, kadar učitelji oznanjajo nauk, ki Uči mladino pravilno vrednotiti moralne dobrine. Takega nauka brez Boga ni. Zato so šole danes v domovini, ker šo brez Boga, največja nesreča za mladi rod. Mladina sama kaže v življenju, kam jo je pripeljal materialistični nauk 'komunistov. Herojsko se dvigajo posamezniki iž nižin, kamor jih je pahnila komunistična šola in se dvigajo k lepšemu v iskanju Boga. Starši v domovini ne morejo ničesar spremeniti, ker jim to preprečuje ves kbmuhistični policijski aparat. Samo doma, na skrivaj, pri zaprtih vratih in 'oknih, morejo otrokom odkrivati lepote duhovne strani človeškega življenja. Starši v izseljenstvu so svobodni ih naši šolski tečaji z izseljenstvu so dobre Šole. Starši, ki pošiljajo svoje otroke V te tečaje, vedo, kaj je dobro za njihov naraščaj. Učiteljstvo, ki vodi te tečaje, se zaveda svoje odgovornosti do slovenskega naroda v tujini in doma. Od njih je odvisno, če bo kdaj ta na tujem zrasli dober element tudi domačemu še dobremu elementu lahko nudil oporo in pomoč, ko se bo novo presnavljanje sprožilo. Rdeči režim doma še daleč ni večen. Komunizem je vera materializma, njegova zgodovina pa kronika neprestano odlašanje izpolnitve materialnih obljub. In neizpolnjene obljube hitro izgubljajo veljavo, v današnjem času naglice še prav posebno hitro. Našit rhlddiha v tujihi pa rašte. Bražde 'neižmaliČenega pogleda na svet naj se posebno globoko zarežejo v duhovne poljhne neših fantov in deklet. Jutri bodo namreč že oni sejali. Današnji svet je svet specializacije. Tudi naša ideološka emigracija potrebuje strokovnjakov, strokovnjakov prežetih z duhovnimi dobrinami, celih ljudi, ne polovičarjev, ki lovijo ravnotežje ob najmanjši sapici. Potrebuje ideološko mladino, ki bo vedela, zakaj so njeni starši odšli od doma, zakaj s svojo prisotnostjo protestirajo proti zloredu doma, mlade ljudi, ki bodo strokovnjaki na svojih položajih, pa naj jih zanese življenje v kateri koli poklic, na kateri koli konec sveta; mlade ljudi, ki bodo v vsakem okolju, ob vsaki priliki in vse svoje življenje izžarevali, da so Slovenci, v pričevanje vsemu svetu, da so del naroda, ki daje take cele ljudi, ker je v svojem bistvu krščanski in se mu doma zato godi krivica, ko ga vlada brezbožni komunizem. V slovenskih osnovnih in srednješolskih tečajih, v zavodu v Adrogueju, je naši mladini, po predhodni podlagi, ki ji jo dajo lahko samo in samo starši, zagotovljen slovenski pogled na svet. Kdo drugi, če ne slovenska učiteljica in Ob 81. rojstnem dnevu in aodu škofa lložmana V tbi-fek dne 9. marca bo §1. rojstni dan škofa Gregorija Rožmana, dva dni Žatem pa hjegov god. Obeh diii se bd-iho slovenski demokratski ižšeljtenci spominjali z nezmanjšano ljubeznijo in pieteto ter spoštovanjem do moža, ki ga je božja Previdnost postavila med Slovence v najtežjih letih njegove zgodovine. Tedaj, ko so slovensko domovino razdelili trije okupatorji, katerim se je pridružil še strašnejši notranji sovražnik — komunist ter je pod krinko osvobodilnega boja začel Strahovito krvavo revolucijo z edinim namenom, da se prikoplje na oblast ter dotedanjo demokratsko obliko javnfega življenja Slovencev ter njihov dotedanji družbeni red zamenja s komunistično tiranijo in njenim sistemom dialektičnega materializma. Slovenci so bili tedaj obsojeni na smrt. Satanske sile so se zaklele, da bodo naš narod zbrisale z zemeljske površine. Neusmiljeno so ga uničevali okrutni okupatorji in notranji sovražnik komunist, ki za okupatorji v pobijanju slovenskih ljudi ni prav nič zaostajal, ampak jih je v moriji slovenskih življenj celo daleč prekašal. Dobrotni Bog pa v tedanji stiski in nesreči ni zapustil slovenskega naroda. Svojemu nad-pastirju med Slovenci je dal potrebno jasnovidnost in odločnost, da je v času splošne zmede pojmov, laži in zločinov pogumno povzdignil svoj glas v obrambo resnice, čistosti verskih naukov ter v obsodbo komunizma in njegove morije slovenskih ljudi. Bili so tedaj med tSlovenci ljudje, ki so govorili, da škof ne ravna pravilno, ko tako odločno nastopa proti komunistom in njihovi Osvobodilni fronti. Napovedovali so, da ga bo za vsa ta dejanja zgodovina obsodila. Od tistih strahotnih let in dogodkov je minilo že več kot 20 let. Tudi škofa Rožmana nimamo več. Bog ga je poklical k sebi, da bi pri njem užival plačilo za zvesto službo v Njegovi 'Cerkvi. Njegovemu izmučenemu truplu so pa slovenski frančiškani V Ameriki dali na svojem pokopališču zadnje zemsko počivališče. V svetu so se med tem dogajale velike stvari. Razvoj dogodkov je bil tak, kakor ga je napovedal škof Rožman že v prvih begunskih letih: Tudi zahodni zavezniki bodo spričo komunistične nevarnosti neizprosno postavljeni pred enako odločitev, kakor je bil slovenski narod med II. svetovno vojno. Če komunistične nevarnosti nočejo odstraniti tedaj, ko to lahko store še na velike daljave, se bodo morali pozneje s komunizmom spoprijeti v mnogo težjih okolnostih in na mnogo manjše razdalje. Ali se niso v vsej grozoti izpolnile gornje preroške besede škofa Rožmana? Vsak dan nam to pokaže, ko smo priče, kako komunisti netijo svoje požare na vseh koncih sveta ter ZDA, glavnega nosilca vseh naporov za ohranitev svobode v svetu, komunistični nasilnik iziva že iz neposredne bližine na Kubi. HMHIIinignilllkHIHIIHIHIigUBHIIIiniUm učitelj, slovenski katehet, bo mogel vcepiti naši mladini slovensko znanje, se pravi, našo neizmaličeno zgodovino, nepotvorjeno literaturo, neomadeževano narodno zavest, vero! In kdo drugi, če ne starši in učitelji, je za to odgovoren? Danes sejemo mi, jutri bo žela in zatem sejala že naša mladina. BRALI SMO Nemški list o položaju Cerkve v Sloveniji Nemški katoliški nedeljski list „Katholisches Sonntagsblatt“, ki izhaja v mestu Brixen na Južnemi Tirolskem je svojim bralcem sedanji položaj kat. Cerkve v Sloveniji v predzadnji številki pokazal takole: Pa tudi razvoj dogodkov doma na rodu ni prinesel sreče in zadovoljstva. Kako tudi, saj ga je oropal politične, verske, gospodarske, kulturne in socialne svobode, namesto tega mu pa vsilil diktaturo svojega materialističnega sistema, ki grozi porušiti vse moralne osnove, na katerih je bilo prej zgrajeno življenje Slovencev. Ta nevarnost je sedaj že tolikšna, da so se ob njej zgrozili sedanji komunistični oblastniki sami, ko vidijo, kako neizprosno drvi slovenski narod svoji narodni smrti naproti, če ne bo spremenil načina svojega življenja in mu znova povrnil krščansko moralno osnovo. Tudi doma danes mnogi od tistih, ki delovanja škofa Rožmana med vojno v domovini niso odobravali, dajejo prav našemu nadpastirju. Javno mu tega seveda še ne morejo izpričati, toda neprestano tudi Slovenci v domovini pošiljajo svoje molitve k Bogu za pokoj duše škofa Gregorija Rožmana. Ideološka slovenska emigracija se bo' stojega škofa-nadpastirja in največjega trpina med vsemi slovenskimi emigranti in moža, ki je okusil med nami tudi riajvečja ponižanja, za njegov 81. rojstni dan in god spominjala tako kot Vedno doslej; z novim potrdilom zvestobe njegovim naukom in ljubeznijo do trpečega naroda v dompvini. Te dni se bomo še bolj živo spominjali besed, ki nam jih je polagal na srce, ko nas je učil, naj se med seboj razumemo, si pomagamo v težavah in stiskah, naj ohranjamo slovenska narodna in verska izročila, naj slovenski starši uče svoje otroke slovenskega jezika, da ga bodo lahko rabili v govoru in pisavi, naj jiji uče slovenskih pesmi, naj store sploh vse, da bo v slovenski mladini ostala živa slovenska narodna in verska zavest. Zlasti pa se bomo spominjali tistega največjega škofovega naročila, naj ostanemo zvesti idealom, zaradi katerih smo se zoperstavili rdeči nevarnosti v domovini in zaradi katere smo odšli tudi v svet, kajti, če bi se jim izneverili „bi bila to popolna tragika naša in našega naroda“. GORIŠKA IN PRIMORSKA Stališče SDZ ob vol it vi novega soriškega župana „Slovenija je ena izmed šestih republik, ki tvorijo sedanjo Jugoslavijo. Od 1,6 milijona jih je vsaj po krstnem listu 98%'katoličanov. Glavno mesto je Ljubljana. Je sedež nadškofa in ima 160.000 prebivalcev.“ Režim je postal zadnje čase bolj strpen. Ni več odprtega preganjanja in verske svečanosti se lahko nemoteno razvijajo. Napadi na Cerkev in duhovnike so' po radiu in časopisju prenehali. Ljudski misijoni so že nekaj časa dovoljeni in zelo dobro obiskani. Prejem zakramentov je v primeri s predvojnimi narastek Med izobraženci se množi število prepričanih katoličanov. Preteklo jesen je vstopilo v centralno semenišče v Ljubljani 31 bogoslovcev, 18 pa jih je bilo lani posvečenih. V frančiškan skem samostanu v Novem mestu je preteklega leta končalo novici jat pet klerikov, istočasno pa ga je začelo šest študentov in en samostanski tretje-rednik. Goriški občinski odbor je 31. jana-arja sprejel ostavko, ki jo je podal dotedanji goriški župan dr. Peterzia; kr-ščahsko-demokratska stranka je postavila kot kandidata za novega goriške-ga župana dr. Pranca Gallarottija, ki je bil 'tega dne za župana ž 20 glasovi tudi izvoljen. Zanj je glasovalo 18 kr-ščansko-demokratskih občinskih svetovalcev in 2 slovenska z liste Slovenske demokratske zveze. Enajst občinskih svetovalcev ‘ostalih ital. strank je pri Volitvah oddalo prazne glasovnice. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je glasovanje SVojih občinskih svetovalcev za novecga goriškega župana pojasnilo slovenski javnosti z izjavo. V njej omenja delo slov. občinskih švetovaleV v občinskem svetu, kjer so dosegli lepe uspehe. Npr. razpravo glede uzakonitve slovenskih šol, do česar je prišlo v jeseni leta 1961. Slov. občinski svetovalci so nadalje člani raznih obč. odborov. Stranka navaja, da njihove predloge občinski odbor rešuje „uvidevno“. V nadaljnjem SDZ ugotavlja, da je to „realistično sodelovanje slov. svetovalcev v občinskem svetu1'“ ter dejstvo, „da so slov. demokratični volilci leta 1958 in 1963 uspešno podprli kandidate kršč. demokracije pri državnozborskih Volitvah“ ustvarilo v „Gorici sami in v provinci pogoje mirnega sožitja in medsebojnega upoštevanja in spoštovanja ter pometlo s prejšnjim predsodkom, da ne rečemo šovinizmom, naperjenim proti Slovencem.“ Za to „novo ozračje“ navajajo kot dokaz tudi izjavo pokrajinskega tajnika kršč. demokratske stranke na kongresu te stranke dne 15. decembra 1963 glede odnosov italijanske večine do slovenske manjšine v duhu in po navodilih znane papeške okrožnice Mati in učiteljica. j Končno SDZ v Gorici zatrjuje: „Res,! da Slovenci v Italiji nismo še dosegli zaščitnega zakona, ki nam pritiče. Res je tudi, da moramo prenašati še marsikatere krivice, zlasti nekaterih še ne-preklicanih fašističnih zakonov, toda danes so dani 'pogoji, tako upamo, da se nam vse krivice popravijo in da postanemo res enakopravni državljani.“ Bog daj, da bi se to res kmalu zgodilo! Iz življenja In dogajanja v Argentini Razgovori med vlado in Glavno delavsko konfederacijo Z nastopom marca bi morala Glavna delavska konfederacija začeti z izvajanjem svojega bojnega načrta, ki med drugim predvideva tudi zasedbo tovarn, atentat izvršil samo zato, da maščuje smrt svojega sorodnika. Kot žrtev napada komunistov na peroniste v Rosa-riu je padel smrtno zadet v Buenos Airesu komunist Raúl Alterman. Atentator nanj je bil preoblečen v poštarsko uniformo, ki je žrtvi prinesel fingirano trjfbvskih obratov in drugih gospodar-' . skih središč. Medtem se je Sestal Kon-| brzojavko. Ko jo je Alterman odpiral, federativni centralni komite CGT ter je odobril vse priprave tajništva CGT za izvedbo bojnega načrta. Pustil pa je možnost tudi za razgovore s predstavniki vlade za rešitev spornih vprašanj. Razgovori z vlado pa nimajo za posledico opustitve bojnega načrta CGT. Do razgovorov med vlado in predstavniki Glavne delavske konfederacije je prišlo v ponedeljek v kabinetu notranjega ministra. Od vladne strani sta bila navzoča notranji minister dr. Palmero ter minister za delo in socialno varnost dr. Fernandez Sola s svojimi drž. podtajniki, CGT so pa zastopali glavni tajniki sindikatov posameznih delavskih strok. Po prvem razgovoru so predstavniki CGT izjavili, da so na razgovore prišli, ker so bili nanje pozvani. Na sestanku- so razpravljali o spomenici, ki jo je CGT predložila 5. decembra 1963 vladi. V njej predstavniki delavskih sindikatov med drugim zahtevajo določitev nove najnižje delavske plače, ureditev vprašanja upokojencev in pokojnin, odpravo brezposelnosti z obnovit- Ostale pa so še vedno mnoge temne strani. Cerkev je še vedno oropana osnovnih svoboščin. Ni ene same kato- vijo dela po tovarnah in z izvajanjem velikih javnih del. Vsebuje pa tudi politične zahteve po razširitvi zakona o amnestiji ter razveljavitev zakonskih predpisov,- ki ne dovoljujejo povsem svobodnega nastopa peronistov. Vsi znaki kažejo, da bodo razgovori uspešno zaključeni. Priprave za izvajanje bojnega načrta CGT je pa sprožila obnovo terori-rističnih nastopov v državi. Že v zadnji številki smo poročali, da je na zboro-bdnju delavstva • v Rosariu prišlo do streljanja — padlo je nad 150 strelov — in so bili trije peronistični delavci ubiti. 'Sorodnik enega od ubitih delav-cev-peronistov se je za njegovo smrt maščeval nad dvema komunističnima odvetnikoma v Rosariu. Nanje je oddal več strelov ter ju hudo ranil. Za enega je malo verjetno, da bi mogel ostati pri liske ' organizacije, ene same katoliške 'šole, ne katoliškega tiska, če izvzamemo en verski listič, ki izhaja na meji republike dvakrat na mesec v omejeni nakladi. Prepovedano je v državo prinesti verske časopise ali verske predmete. Verouka po šolah ni, pač pa se nudi'mladini v šolah, organizacijah in pri služenju vojaške službe protiverska propaganda. Vse javno, kulturno in prosvetno življenje je izrazito brezversko pobarvano. Cerkveni prazniki so bili vsi odpravljeni. Najbolj se to čuti za božič, ki je navaden deloven dan. Sv. Miklavža, božička in božično drevo skušajo nadomestiti z novoletno jelko in dedkom Mrazom. Namesto božičnih počitnic nudi režim študentom zimske počitnice v drugi polovici januarja.“ Tako nemški list o resničnem položaju Cerkge pod komunisti v Sloveniji. je atentator na njega oddal več strelov' ter ga na mestu ubil. Tako so se začeli politični atentati, za katere nihče ne ve, kje se bodo končali. Odkritje komunističnega taborišča s šolo za komunistične gverilce Policija v Cordobi je v mestu Icho Cruz blizu mesta Villa Carlos Paz odkrila komunistično taborišče za šolanje komunističnih gverilcev. Na sedanjem kurzu v tem taborišču je bilo 7 mladostnikov. Policija jih je presenetila v trenutku, ko so bili na kopanju v reki Sv. Antona ter je vse prijela. V tabo rišču je zaplenila strojne puške, revolverje, ročne bombe, kemikalije in pri prave za izdelovanje granat. Prav tako številno komunistično propagando ter učbenike za izvajanje terorističnih dejanj, za nastopanje v javnih nemirih, navodila za zasedanje javnih poslopij in za poulične boje. Odkritje komunističnega šolskega centra v cordobskih planinah je oblasti znova opozorilo na dejstvo, da komunisti ne mirujejo ter sistematično vzgajajo in šolajo svojo mladino za svoje prevratne cilje in namene. Politično delo vlade Notranji minister je v zadnjem govoru napovedal, da bo vlada med ostalimi zakonskimi osnutki poslala drž. kongresu v odobritev tudi novi zakon o političnih strankah. Notranji minister dr. Palmero z določili tega zakona seznanja predstavnike posameznih političnih strank. Pri njem so bili že tudi predstavniki peronističnega gibanja. Po razgovoru z notr. ministrom so časnikarjem izjavili, da bo novi zakon o političnih strankah dovolil peronistom povsem svobodno nastopanje ter delovanje Ta novica je v državi vznemirila tiste politične skupine, ki so še vedno prepričane, da se peronisti niso prav nič spremenili in da sistematično delajo samo na tem, kako bi zopet prišli na življenju. Napadalec je priznal, da je oblast in na njej uveljavili svoj režim. V zvezi z novim zakonom o polit, strankah je vzbudila veliko presenečenje izjava drž. tajnika v ministrstvu za narodno obrambo dr. Hernana Cortesa, ki na položaju, ki ga v vladi zavzema, s političnim zakonom nima nobenega opravka. Dr. Cortes je med drugim v izjavi naglasil, da je mnenja, da demokracija zahteva možnost nastopanja številnih političnih organizacij, kar pa zopet ne vključuje zahteve, da bi moralo biti dovoljeno nastopanje skupin, ki so v svojem bistvu totalitaristične, čeprav imajo v svojem programu demokratske zahteve. Pripustitev totalitarističnih strank na volitve predstavlja po njegovem mnenju „absurdno odpiranje vrat za razbitje demokratskega sistema s pod-kopavanjem lastnih temeljev. Ta je samomorilna iskrenost, s katero, žal, nastopajo številni politiki. Ti se postavljajo na položaj akademikov, ki mislijo, da državljanska svoboda ne sme vsebovati omejitev, ki bi predvidevale določila za njeno obrambo pred njenimi odkritimi in prikritimi sovražniki in so mnenja, da za njihovo pobijanje zadostujejo že govori. Svojo izjavo je zaključil z ugotovitvijo: Jasno je, „da za komuniste ni nobenega dvoma glede njihovega totalitarističnega značaja, peronizem pa tudi sam ne nudi nobenih dokazov o svoji demokratski prevzgoji, ker zvesto sledi smernicam leta 1955 zrušene diktature“. Ko so listi objavili to izjavo dr. Cortesa, je zlasti završalo v tistih političnih strankah, ki zagovarjajo nujnost odprave represivnih ukrepov. Predstavniki teh političnih skupin so zahtevali dr. Cortesov odstop, do katerega pa ni prišlo, ker sta tako minister za narodno obrambo, kakor notranji minister izjavila, da je bila izjava omenjenega drž. podtajnika njegovo osebno mnenje, ne pa stališče vlade, ki je svoje politične cilje že ponovno odkrito izpovedala, t. j. da je za odpravo represivne zakonodaje. Listi so pa še kar naprej ugibali za tistimi, ki stoje za dr. Cortesom in katerih glasnik je bil, ko je odločno nastopil proti podelitvi popolne politične svobode peronistom in komunistom. Zlasti potem, ko se je vplivna peronistična osebnost Framini obregnila ob ugledno vojaško osebnost generala Lanuse-a. Izvajanje zakona o preskrbi Poročali smo, da je zakon o preskrbi stopil v veljavo in so ga oblasti začele že tudi izvajati. Iz poročil v listih je pa razvidno, da izvajanje zakona zadeva na težave. Zlasti potem, ko je oblast določila ceno za kruh na $ 23,50. Še večja težava je glede preskrbe ljudstva z mesom po zmerni ceni. V tem pogledu so bili večdnevni razgovori in posvetovanja predstavnikov 30 velikih klavnic in mesne predelovalne industrije. Končno je bilo sklenjeno, da bodo velike klavnice dale za „banko za meso“ vsaka 15% mesa od celotne količine mesa vsak dan zaklane živine. To meso bodo potem oblasti prodajale po zmerni ceni na svojih trgih. Kontrolo nad tem mesom bo imela Državna komisija za meso. Ob tej priložnosti je bilo v razpravi iz osnove vprašanje obnove argentinskega živinorejstva. Kajti živinorejci, pa tudi predstavniki Državne komisije za meso so ugotavljali, da je potrošnja mesa v državi iz leta v leto vse večja, stalno se veča tudi izvoz mesa v inozemstvo, živine je pa v državi vedno manj. Če oblast temu vprašanju ne bo posvetila vse svoje pozornosti, se bo stanje živine v Argentini v prihodnjih letih tako zmanjšalo, da leta 1975 Argentina sploh ne bo več mogla izvažati mesa, ker ga bo imela komaj zadosti za prehrano prebivalstva. * Podpredsednik omenjene državne komisije za meso dr. Sorasio je povedal, da je ta ustanova že izdala načrt za povečanje živinoreje v državi s pomočjo visokih kreditov živinorejcem. Ti krediti bodo podeljeni za dobo 5 let z nizko obrestno mero. Pri vsem tem stanju se pa ljudstvo v Argentini še vedno dobro hrani, saj ima njegova prehrana dnevno nad 3000 kalorij. PROŠNJA NAROČNIKOM Vsem naročnikom, ki nimajo še: plačane naročnine za leto 1963, je Š uprava poslala opomine. Prav lepo • jih prosimo, da nam zaostalo naroča ! nino čimprej plačajo. To lahko store 5 osebno v upravi, ali pa po pošti z • bančnim čekom odn. poštno nakaz- : nico (giro postal). Tisti naročniki, j ki list prejemajo po skupinah, na- • ročnino lahko plačajo tudi poverje- : niku, pri katerem list prejemajo, j IIHHIIIIIIimMHUlHHHHIMIIIHIIIIIMHlii« Buenos Aires, 5, marca 1964 Stran 3 SVOBODNA SLOVENI J A Zasebni prevozniki še vedno potrebni V ljubljanskem „Delu“ beremo ugotovitev, da so zasebni prevozniki v Sloveniji še vedno potrebni in da bi zlasti „v turistični sezoni pogrešali zasebno taksi službo“. Kakor vse ostale oblike gospodarskega udejstvovanja so sed. komunistični oblastniki tudi vse prevozništvo hoteli spraviti pod družbeno upravljanje. V ta namen je bil izdan zvezni zakon o organizaciji prevoza z motornimi vozili, s katerim je bil zasebni sektor v javnem prevozu z motornimi vozili odpravljen. Republika Bosna in Hercegovina je zasebni prevoz motornimi vozili odpravila že leta 1962, republika Hrvatska ni šla do take skrajnosti ter je bila tedaj in je še danes mnenja, da je zasebno prevozništvo še naprej potrebno, zato ga trpi še naprej in mu dovoljuje obratovanje. Enako je v Sloveniji, kjer je bilo leta 1963 še vedno 397 zasebnikov, ki so s skupno 412 tovornimi avtomobili opravljali prevoz blaga. Službo avtotaksijev je pa v istem letu opravljalo 94 zasebnikov. Ljubljansko „Delo“ se ob ugotovitv1!, da je zasebno prevozništvo poleg družbenega še vedno potrebno, zavzema, naj bi republiška skupščina čimprej izdala zakon, s katerim naj bi določila pogoje za opravljanje zasebnega prevozništva. V Ljubljani na široko razpravljajo o načrtih za ureditev mesta. Zlasti o delu mesta med hotelom Union W Ljubljanico. Kot znano,, stojita v tem predelu mesta znana frančiškanska Marijina cerkev ter frančiškanski samo stan. Za ureditev tega «lela mesta je predložilo občini načrte kar 26 arhitek-tov. ,Za bodočo ureditev tega dela me sta so ys.i .arhitekti pustili Marijino cer-'kev nedotaknjeno, glede samostana se pa razhajajo. Okoli 15 arhitektov je celo samostansko poslopje enostavno zbrisalo, tudi najstarejši del, ki teče tik od cerkve po biv. Prešernovi ul. proti pošti. Drugi so ta del pustili nedotaknjen, črtali pa vrt za samostanom in poslopja okoli njega. Tudi žnamenito frančiškansko knjižnico, ki ima okoli 50.000 knjig. Načrt, ki je dobil prvo nagrado, $pada v to vrsto, če ga bodo tudi osvojili za izvedbo takšen kot je, še ni dokončno rešeno. Verjetno bodo še kakp Utvar spremenili. Gotovo je samo to, da bo ta del mesta ,v bodočnosti imel drugačno podobo, kot jo ima sedaj. Kako bodo utesnili prostore frančiškanske Župnije in samostan, in kaj bodo ukrenili s prostori frančiškanske knjižnice, je tudi še velika uganka. Podoba Ljubljane je bil naslov razstavi, ki je prikazovala Ljubljano pred ip po potresu leta 1895. Razstava je bila vključena v program razstav, s katerimi hoče mestni muzej Ljubljančanom prikazati podobo Ljubljane skozi stoletja- Državna založba »Slovenije pripravlja novo zgodovino slovenskega naroda. Obsegala bo 12 knjig, ki bodo izšle pod uredništvom dr. Boga Grafenauerja. Prvih pet knjig bo s-popolnjena izdaja snopičev, :ki so izhajali v zadnjih letih, ostale knjige pa bodo nanovo napisali. Šesta knjiga se bo n. pr. začela z revolucijo leta 1848. V načrtu je, da bodo vsako leto izšle po tri knjige, tako, da bi bila celotna izdaja zaključena leta 1967. Enajsta knjiga bo Zgodovinski atlas Slovenije. VIBA film v Ljubljani je odkupil pravico za filmanje znanega Finžgarjeve-ga romana „Pod svobodnim solncem“. S prvimi snemanji bodo začeli pozimi leta 1965 — 66. Mnenja so, da bodo s filmanjem gotovi do konca leta 1966. VIBA film sodi, da bo lahko napravil film Pod svobodnim solncem z domačimi režiserji in igravci. Na novemberskem plenumu Društva književnih prevajalcev 'Slovenije so slavili 10 letnico obstoja tega društva. Slavnostni govor je imel predsednik društva Božidar Borko, poročilo o prevajalnem delu na Poljskem in na Češkem ter Slovaškem sta pa podala Ivan Skušek iu Viktor Smolej. Za uspešno prevajalsko delo je društvo podelilo nagradi Miri Miheličevi in Janezu Gradišniku. Za uvažanje osebnih avtomobilov iz inozemstva so v zadnjem času ublažili odredbe. Po najnovejših predpisih jih bodo lahko uvažali tisti, ki so bili' v inozemstvu zaposleni najmanj pet let. Za uvoz avtomobilov je določena enotna carina, ki dosega 80 odstotno vrednost novega avtomobila. V Sloveniji so v letu 1963 pridelali ;S58 agonov češenj in 35 vagonov višenj. Novomeščan Drago Kunc, med vojno partjzan, po vojni funkcionar v Titovi diplomaciji, od leta 1958 načelnik uprave za informacije v drž. tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu, je bil imenovan za jug veleposlanika na Cejlonu. Umrli so. V Ljubljani: Ciril Vran-čič, fin. inšpektor Narodne banke v p., Marija Vidmar roj. Hočevar, Ivan Martič, tovarniški uslužbenec, Edvard Fantini, upok., Angela Dežman roj. Adamič, Josip Škerl, upok., Franc Pavlovčič, upok., Franc Snoj, upok., Marjeta Dobnikar roj. Sitar, Jakob Pintar, upokojenec, Lado Cvar, žel. upok., Rudolf Užnik, strokovni učitelj v p. in nestor slov. graverjev, Ivan Krajc, skladiščnik, Elizabeta Berginc roj. Mavrič, Andrej Godler, žel. upok., Frančiška Lipovec, Ana Jankovič roj. Vokal in Julij Mazelle, pos. in biv. trgovec v Ivančni gorici, Natalija Hauke roj. Trobej, vdova po mornariškem kapetanu v Ce- ni prigrizek. Tudi na letališču se jih je zbralo poleg številnih naših rojakov zelo veliko. Tesno nam je bilo pri srcu in marsikatero oko se je orosilo, ko so zabrneli motorji orjaškega železnega ptiča, ki nam je iztrgal iz srede drago družino in odletel z njo skozi neizmerne višave v daljno novo bivališče. V tujem svetu se vsaka taka okrnitev še ^se drugače občuti. Novoletna zabavna prireditev v Domu je j;udi zbrala lepo število prijateljev in znancev k prisrčnem srečanju ob pogrnjeni mizi in poskočni glasbi. Enako nas je tudi Pust zvabil sku- lju, Ana Jeretin, zobna asistentka y p., paj v še večjem številu. Za pustno ne-v Celju, Elizabeta Maselj v Devici Ma- deljo so nam dekleta v režiji gdč. Lenč- riji v Polju, Manca Javornik na Krki, Franc Medic, čuvaj garaže na Vrhniki, ke Božnarjeve pripravile pravljično igro „Čarovnikova hči“, ki je tudi odraslim Andrej Barčnik, upok. v Kamniku, Ale- ; nudila oddiha — zabave. Po igri smo ks.ander Kordiš, tehnik kemije v Bre- J se zopet poveselili ob mizah v prisrčnih zovici, Matilda Košir roj. Birsa v Kranj- f uricah, ki jih je poživljala naša pesem ski gori, Jože Berčič, upok. železarne j jn poskočna glasba rod. v Koroški^ Beli, Marija Židan v Sp. Kaš- j 26. januarja je naš zbor'pel pri sv. lju, Josiping Sjerk roj. Škerl v Ptuju, ^ so j0 priredili bivši ukrajinski Josipipa Korenčan, biv. gostilničarka v^ jjpjevnilri y Mendozi v spomin svojega Ynk teden e™* DOBIL SEM PISEMCE... Dobil sem pisemce žalostne šriftice, za moje bolno, oh, bolno srce. Notri tako stoji, ljub’ca bolna leži. „Fantič, zakaj te, zakaj te več niV' Drevi pa pojdem k nji, k ljuVci ljubljeni, da bom potroštal njeno srce. narodnega praznika. V nedeljo, 16. februarja stg pa imela fantovski odsek SFZ in Dekliški krožek svoj redni letni občni zbor. Oboji j. i »ut a . 1 sp polagali obračun o preteklem orga- Loki, Jakob Valant, mizarski . C v. .... > niz.aeijskem delu m si za novo poslov- Dol. Logatcu, Janez Svoljšak, upok. v Medvodah, Karolina Peršolj.a, trgovka s sadjem in zelenjavo v Domžalah, jvan Pokovec, železničar v Zagiirici pri Dolskem, Franc Podobnik, pismonoša v Škofji mojster v Črnučah, ^ Bogdan Krese iz j ^ do{j0 izvolili nov oclhor. Pri fantih Ppdgore, Jože • .us,, ze . upo . v e a i -¡e sestavljen Sakoje: predsednik Bajda pri * Kovic telef. Ja podpfedsednik š^rn Jane2, taj. mojstervp. v Litui Tone Strmole, mi-|nik blagajnjk Zarnik zar v Stični, Sasa Škufca, novinar pri \ , x • . * V td - j 444, >-> , . r \ Miha, gospodar Jerovsek Franc m vod- listu Glas v Kranju, Manja Krmelj i . " ... * roj. Zavašnik v -Sp. Pirničah, Frančiškaj' £ . Hirschegger Davorin ' . “ . , T . T. f Pri dekletih pa je bila izvoljena zopet Kosec roj. Burgar v VojsJtem, Jože Ko-j • • ■ * , 1 .dosedanja predsednica Štirn Rezjka, v sta^šek, biv. trgovec v Celju, Amali-i l' • , r . . ’ . ja Teršek roj. Petek v Laškem in .Herman Lenassi, v. žel. kontrolor in šef postaje v p. v Stražj. S I G ¥ K N C I V A I C f M T I N I BUENOS AIRES '•...... ' / \ Začetek šolskega leta Po treh mesecih počitnic so se spet odprla vrata šol v Argentini. Istočasno ,z začetkom pouka v šoli, sp pričeli z rednim delom tudi slovenski šolski tečaji. Kakor vsako leto je Mladinski odsek Zedinjene Slovenije, ki organizira in vodi te tečaje, povabil ljudskošolsko mladino in starše k začetni šolski maši in na igrico iz življenja škofa Slomška pisatelja Mirka Kunčiča „Od zibeli do groba“. Vabilu na začetno šolsko mašo se je odzvalo veliko število šolske mladine iz Velikega Buenos Airesa, ki so napolnili dvorano v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Daritev sv. maše je opravil katehet g. dr. Alojzij Starc. V pridigi je najprej spregovoril staršem in jih opomnil na njihove naloge pri vzgoji otrok, otrokom pa je pokazal vzgled v Jezusu in jih pozval, naj bodo tudi oni taki, kakor ja zapisano v sv. pismu: „In Jezus je napredoval v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Otroci šolskega tečaja škofa Antona M. .Slomška iz Ramos Mejia so nato zaigrali vsem otrokom in staršem Kunči-čevo igro „Od zibeli do groba“, ki jo je za to priliko znova naštudirala gdč. učiteljica Anica Šemrov. Otroci da so za otvoritev šolskega leta prikazali delo, ki bo našim otrokom pomagalo pri ohranjanju narodne zavesti. Osebne novice Poroka. V Rosariu sta se poročila1 .dne 1. marca .1964 v cerkvi Marije Tolažnice Marijan Jeriha in gdč. Ivica Vidmar. Mladi par je poročil g. direktor Anton Orehar, za priči sta pa bila že-,pinu njegova sestra ’ ga. Marica Žagar, .nevesti pa njen oče Ivan Vidmar. Mia demu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter mu želimo obilo sreče in božjega blagoslova. t Ana Drenik roj. Ipavec. Iz domovine je prišlo sporočilo o smrti dobre slovenske žene ge. Ape Drenik roj. Ipavec. Življenjski dnevi so se ji iztekli v Cerknici pri Rakeku dne 17. februarja 1964. Zadnje zemsko počivališče je dobila na domačem pokopališču. V Argentini žalujejo za rajnico njen sin Andrej z družino, hčerka Stanka por. Puntar z družino ter vnukinje Verica, Danica in odboru pa ji bodo pomagale: podpredsednica Triler -Marica, tajnica Žumer Darinka, blagajničarka Trobec Tončka, športna referentka Jerovšek Mici, voditeljica naraščajnic Grintl Katica, njena pomočnica Trobec Anica. Bb. SALTA fGotovo ste že mislili, «la. se mi je kaj; zgodilo,, ko jne ni bilo na obisk v Buenos Aires, kakor sem obljubil v zadnjem pismu- Na pot nisem mogel delno zaradi obilnega dela, delno pa zaradi bolezni. Bolezen ni bila nevarna. Zdravil sem .se ,tak°» fojkor vsi .ljudje tukaj: z rastlinskimi zdravili. .V zadnjem času smo imeli tu silno vročino. Zame je bila precej neprijetna, ker sem po vsem telesu dobival vodene izpuščaje. Pravijo, da ni nič nevarno, samo paziti se moram. Danes Vam povem tudi novico, da sem postal zbiralec ka;č. Delam si namreč privatni muzej. Pri tem mi seveda pomaga Indijanec, ki kače lovi kar z roko. Tudi zelo strjupene. Te golazni je tu zelo veliko, če gre človek zvečer po cesti, mora zelo paziti, da ne stopi na kako plazilko. Zadnjič mi je Indija- Minka. Vsem izrekamo globoko sožalje,, . ... v . . , . rajna pa naj mirno počiva v domači j nec prinesel mlado kačo „pichon de am-zemlji. | palagpa“. Dolga je bila 2 m. Zanjo je hotel imeti 200 pesov. Skoro bi jo bil že kupil, toda nazadnje sem se le premislil. Kaj naj bi le počel s to kačo potem, ko bi odrasla, kajti tedaj~je dol- SAN MARTIN Pred važnimi dogodki. Odbor Slovenskega doma v -San Martinu se že dalj časa bavi z načrti o povečanju doma. Zlasti je nujno potrebna dvorana. O tej važni zadevi bo razpravljal članski sestanek v nedeljo, 15. marca po sv. maši. Ob tej priložnosti se bo tudi dobro š izsevalo vprašanje, kakšne vrste zadru-pokazali v prizorih Slomškovo delo inj’ga naj bi bila Slov' dom v San, Martinu, -življenje. Gledalci -so jih nagradili za1 Tudi na Proslavo tretje obletnice bla-njihov trud in žrtve z obilnim ploska-i goslovltve svo-1ega doma se PriPravlia njem. Prav gotovo da je bilo primerno,! San Martitl' Proslava bo 19- aPrila- P°-t I poldne bo velika akademija na prostem. ■•.•■'■•■■iu.»«»«.....*«■■.■■■■*...*’’.....................................Sanmartinske organizacije se že krep- V prihodnji številki Svobodne Slovenije bomo začeli novo rubriko pod | ko pripravljajo nanjo.. Mladinski orke-naslovom j ster, ki ga vadi g. Pavšer, je narastel ra 40 oseb in je že začel z vajami. Tudi . harnidnikarska šola bo kmalu začela V vsaki drugi številki, t. j. .vsakih štirinajst dni, bo ga. Anica Kraljeva, Z Va,la ki je iz prijaznosti prevzela uredništvo te rubrike, obravnavala aktualna vpra- MENBOZA šania, ki zadevajo in zanimajo slovenske žene v izseljenstvu. i . ... . ,. , . J ! BPzlfini prazniki so nam tudi letos f"""”''.................................................******.........potpkli v najlopši domačnostni prisrč- j uoSiti- -SJpvens^a. pojp.pčnica v,kapeli pri i ryi.lo rojakov, pa; tudi .mondoških doma- ■Ž E