Slovensken« ljudstvo v poduk in zabavo.
•si": od
(folij ti 1 o!
i\t»!
o-'O J
im iueeraU pa opri
, . <r«Wi	meseca.	__
<•* (fopin *<w m poiitiajo: uredništvu .HOMdLJtf^A" «Lr vomhh* met n.9. -j.
f« SO*f.
fttCT. 18.	V Ljubljani, 7. julija 1898.	Letnik XI.
■— ■■" -...... —----—1— JJ 1 > 7 * (><| ! r<>\ i> /J		
Sociiakio-demokrati6nt M-mem.
-iiq o* in« iloisA .il«T)it#r drin^cj v t s si Mv vosslg 8 Mo<j an ooivomob riun v «F»Tv bIaJko«! »t d.i ' <r
) I	J	j	.....	....	!< .	.! • •	i
Voditelji sosijalne demokracije, kateri živijo od »»oje enkrat tolikov pridelkov, ali b* ae pa moralo prodnati
agitacij« in tudi obogatijo prav maitno s tem delom, !----'	'	' ' —*
kakor na primsr: Bebel, Hbknecht in sodrugi, skužajo nepres'ano hujskajoč, kolikor mogoče največ ljuditva uneiadovoljiti in je sbrati okrog aebe. Na tak način nameravajo sadobiti vsaj po številu premoč v p osame-snih državah, v celi šloveški družbi, katero bodopetem vladali po svojem kopitu^ in jo preosnovili menda po svojih sanjarskih, neumnih načrtih. Zatorej nabirajo s vsakojakfmi, povsem neizvedljivimi obljubami med ljudstvom čim.največ privržencev, kateri bi jim sledili brezpogojno. Voditeljev dejanja in nehanja sa pravo, resnično pobojjžaiue delavskih stanov pa moramo imenovati m le samo v naši državi, ampik tudi v drugih prav qudeqkostno.
D* bi- potegnili na svojo plat poljedelsko Ijudatvo, vpijejo dkn za dnevom o rastočem zadolževanju pose stev, govorijo v enomer o bednem stanju kmetov, sa
žito, in vsi drugi obrodki še enkrat dražje kot se aicer. Ia res, ne da se tajiti, da bi bil do cela nesaogoč dvojen pridelek. Kak vrtnar ima lahko, če je delal pridno, mnogotero letino^, med tsm ke ae obeta kmeta na ajivi le enojna. Zemlja bi pa podvojila svoje obrsdke le tedaj C® je neguj«mo zelo akrbljivo. Se .pa bo li to zgodilo, — da bo zemlja dobro obdelana — če bi se ustraglo želji socijalno-demokratičnih bujskačev in vpe-lijalo po njihovi sshtevi le osemurno delo tudi pri poljedelcih ? Rivno nasprotno je resnično 1
Po simi imajo kmetje že nejmanj dela; a radi preskrbovanja živine, katsro je treba krmiti vsak dan po trikrat v kolikor mogoče jednaMh presledkih, tndi po zim' ne mereme govoriti prav za prav o osemurno delo na dan sa> poljedelske ljudstvo, kateremu se primeroma godi še najbolje po leti, is dravstvenih ozirov tako nt^ne in potrebno, kakor je po tovarnah, tudoko-
htevajo pa zajedno v istem trenutku, da bi se-uvedlo	pih in drugih jednsk h podjetjih,
osemurno delo na dao tudi na kmetih. Vsled tega —	Ce torej vzbujajo voditelji socijalne demokracije
če bi ae nsnueC skrajšal' čas dela po leti le na osem ur	željo po oisemurnem delu na dan pri poljedelcih, je pri
— bi pe spre vrgel že itak nesnosni položaj poljedel-	tem njih poglavitni namen, unesadovoljiti in nahujskati
skega ljudstva v še neznosnejši. Zakaj kmet trpi tudi	pridno, poSteno, vemo ljudstvo, ko zahtevajo, da se pri
vsled poselskega vprašanja in vsled plač, katere on	sedanjih razmerah kmečkega stanu izvede nekaj, kar zmore poleg davkov le že z največjo silo. Dandanes se ne da nikakor. Osemurno delo ne hi kmetom čisto mora' bili kmečko ljudstvo, kakor je bilo v navadi te nič koristilo; pač pa le še bolj ispodkopalo njih obstoj,
od nekdai, po |eU z večiae od četrte ure zjutraj ,do	po čemur nrcno teže najbolj socialisti. To je tudi pw
osme zvečer na nogah it flafati na vse kritje, da pre-	vedal jasno in glasae na latožnjem strankarskem-shodu
skrbi^ivino, da ne,zaostane- poljsko delo. Nasprotno pa	socialne dfPferi* * SS
takiat bo on« »stopala njegove koristi (ker bo namreč potem proleinieo), predno pa bode pregnan, mu zamore biti le učiteljica.«
Socijalistični govornik povdarjajo vedno tudi pogin rokodelstva fn malega obrta, pospešujejo pa zajedno kolikor mogoče ta pogin. Večkrat ao namrefi le sodrugi, ko so bili pokfioimi, da bi Izrazili svoje že|je in zahteve glede obrtnikov vse zavrgli, kar bi utegnilo koristiti rokodelstvu. Svoie postopanje so utemeljeval s tem, da jim je jako pri srcu najhitrejša propast male obrti, ker le na ta način pridejo najpreje do svojega namena, do splošnega prevrata, čim več je uničenih samostojnih rokodelcev, čim bolj postajajo samostojni ljudje odvisni pom*gači, tem bolj se množi število nesado-voljnežav, tem močnejši je tudi četa socijalaih demokratov, T»ko premišljujejo voditelji revolucijske socijalno-
demokratične stranke, katera noče pomagati rokodelstvu, poljedelstvu, marveč hoče, le 0*editi|jiejaagr»ze-nejiim svojim pristašem. Tudi rokodelce podpihujejo socijalisti vedno k nezadovoljnosti, d* bi bili voljno orodje njihovih voditeljev, katerim načelqjajo, iakor sploh pri vsakem rovarstvu, judjo.
Tudi jedro aodjalne demokradje, obrtnijske delavce in ruflok p'? vsdržujejo socialistični voditelji na svoji strani le s tem, da jim delajo nep-enehno velikanske obljube ia stavijo nedosetne zahteve. Vrenje se mora ohraniti po geslu voditeljev vedno v vseh vrstah in stopnjevati do obupne razdralenosti; s takimi bojnimi četami se te počne potem lahko prav vse. To je tudi cilj in konec socijalno demokratične agitacije, ne pa poboljlanje delavskih razmer, katere bi usadovoljite, osrečile in pomirile ljudstvo.
Razgled po svetu.
Ker so mlatili poslano! v dršatmem »boru p -azao slamo, j h je poslala vlada v njih domovino na počitnice. Ta vladen ukrep ni iznenadil nikogar, ker tak parlament, kakorten je sedaj avstrijski, ni sposoben sa prav nobeno delo. Vlada namerava pa vendar ublažiti sedanje napete razmere in pripraviti pot parlamentarnemu delovanju v p'i hod nji jeseni. Mnisterski predsednik, grof Thnn hoče, da bi se vrlla pogajanja med Čehi in Nemci v svrho konečne rešitve jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem M adočehi so se odzvali p ovabilu grofa Thuna in so izvolili zaupnike, ki naj bi zastopali čelki narod pri spravnih posvetovanjih. Nemci pa se menda ne marajo spulčati v noben dogovor preje, dokler ae ne prekličejo jezikovne naredbe. Pa naj le kdo reče, da Nemec nI miroljuben in pravičen nasproti drugi narodnosti.
V	Pragi so Č~h5 slavih 18, 19, in 20 rotnika stoletnico rojstva učenjaka Palaekifa jako slovesno. NemSki nsrodnjski v zvezi z Malari so biti vsi iz sebe radi tega.
Protižidovski nemiri so se pojavljali v sredi minulega meseca v Galiciji. Ubogo, od tidovskih pijavk tlačeno in popolnoma sestradano poljsko ljudstvo je planilo po prodajalnicah In pobilo nekaj oken. Oblastva so zatirala prav pridno razburjene napadovalce in varovala judovske, oderuhe. Tudi poljski drlavnozbortki poslanci so klicali na pomoč vlado soper ljudstvo, ki se bori za svoj življenski obstoj. Sedaj je odredil grof Thun naglo sodbo za dva politična Okraja; skupno ministerstvO pa za 83 političnih okrajev izjemno stanje.
V	Nemčiji so dokončane volitve za državno zbornico. A živsbnega volilnega gibanja ni bilo opasiti ne pri glavnih, ne potem pri ožjih volitvah. Nemlka vlada je dala pred volitvami rasnim voditeljem navodila in priporočevaht, da naj gredo skupno v boj proti eocijalistom ia preprečijo na ta način kolikor mogoče
Število rudečkarjev. Vkijub temu pa so dobili socijalisti 8 glasov več kakor v prejšnjih volitvah. Katoličani so pridobili prejSaje Itevilo mandatov in povrh le tri več; nasprotno pa so jih zgubili Poljaki lest. f< izida volitev se jaano vidi, kako se vedno bolj in bolj ločijo duhovi na Nemškem. Na jedni strani stoje verni kristjani, na drugI ljudje, ki jim je vera deveta briga.
NemSki cesar namerava potovati letotnjo jesen v sveto detelo.
Bolgarski knez Ferdinand se poda v Petro-grad s svojo rodbino, da se brtkone tam opraviči pred ruskim stricem radi svojega potovanja, katerega je bil nsp-avi! meseca maja k sultanu v Cu grad.
Na turško-črnogortki meji se je bil tud boj mej tisoči Albancev In Č-nogoreev skoro vsak dan. Sultan je poslal več vojnih čet, ki bi umirile uporne turške duhove in je pripravljen poravnati storjeno Ikodo.
Glede uprave na Kreti so se sjedinlle velevlasti Vodstvo uprave bo v rokah odbora narodne skupičine. Odbor pa bodo nadsorovali admirali Mirih velesil, namreč Francije, Rusije, Anglije in Italije.
Na Laškem je odstopilo Rudini-jevo ministerstvo. Kralj, ki ni hotel vsprejeti od kraja ostavke, se je posvetoval z raznimi strankarskimi voditelji, da bi prevzeli sostavo mfnistersva. Po preteku 10 dn|j seje vendar posrecr.u kralju, dobiti moža v osebi generala Pelti (PeHoux), kateri bo načelova! novi vladi. Bil je le več-kratov vojni minister in je torej dobro poučen o razmerah v zbornici.
Vsled zadnjih nemirov v Italiji je obsodilo vojno sodilče izmej 24 obtožencev 19. Kaznovani so t zaporom od jednega meseca do lest let. Zakaj so biU ob sojeni, poročila ne povedo; gotovo jO, da nad polovico ni zaslužilo tolike kszni, kot so jim je odmerili.
&a Francoskem je tudi moralo odstopiti Meii-oejevo ministerstvo, ki se je vzdržalo izmej vseh sa
: • :l>\!*	iti ia (Hit t ŠnlilST SVOlSlIl
časa republik« vladajočih francoskih mlnisterstev fle naj-dalje na povrlju. Vrgli ao ga republikanski radikaloi, ki bi prilll sami najrajse na krmilo. Pc 14. dnevnem iskanju je nalet predsednik republike Faure komej ra-dikalca Brissona, kateri je sestavil novo ministerstvo ia aamih socijalistov in radikalcev. Prijatelji novega mlnlšterskega predsednika pravijo, da je glavna točka načrta Brisaonovega miniateratva boj proti klerika-Hzmu.
Znani delavski prijatelj, tovarnar Leo Harmel bode letos sopet potoval s francoskimi, katoliškimi delavci v Rim, da se poklonijo sv. očetu.
Na Španjskem je položaj sa vladne kroge vedno bo|j neugoden. Bržkone bode odstopilo v kratkem Sa-gaatovo ministerstvo. Velika večina naroda sicer sedaj Se potrpežljivo prenaSa vsa bremena, toda precejšnji del prebivalstva je pa že začel kazati svojo nezadovoljnost. Posebno delavni so v tem oziru karlisti, ki trdijo, da je seda/ prišla njih ura, ko bodo odpravili viadarako
hiSo in postavili na Čelo novi republiki don Karlbsa. — Spanjski parlament je preložen za nedoločeno dobo.
V španjsko-ameriški vojski se je nagnila sreča bolj na stran Ameiikancev, kateri so začeli prevažati sedaj VojaStvo na izhodno plat otoka Kube. Za izkrcanje Čet so določiti Amerikanci obrežje v bližini San-tiago. Po poročilih ameriških listov se nahaja na Kubi kakih 20.000 Amerikancev, katerim se pridruži Se okrog 5.000 vstaSev. Mej ataeriskimi četami, ki so utaborjene pri Baikviri in mej Španci pride skoro vsaki dan do manjših prask. Španjci so se morali umakniti že v Santiago.
Admiral Cervera je poskusil prodreti iz zaliva na Široko merje. A Amerikanci so ga okrožili s 43 ladijami. Pravijo, da je Fpanjsko brodovje popolnoma uničeno. Drugi pa govorč, da je Cervera z nekateiimi ladijami ubežal in odplul proti Havani. — Admiral Camara je Sel z drugim Spanj8kim brodovjem proti Filipinom, a sedaj se je vrnil, da brani doma obreSje. Vse kaže, da bo Španjska kmalu premagana na suhem in na morju.
Dopisi.
Iz Planine, dnč 23. junija, so se odpeljali na Dunaj lovci kneza VVindiscbgraetza k slavnostni poklonit vi, ki so jo aapravili avstrijski lovci v soboto, dne 25. juuija Njega Veličanstvu k petdesetletnici. Zbralo se je okrog 4000 lovcev is vseh dežel na Dunaju. V velikanskem cesarjevem vrtu v Sckdnbrunnu so se razvrstili. Jeden nadvojvod je cesarja nagovoril in mu poklonil kot prvemu lovcu zlato hrastovo vejico. Sam knez Scltvar-zenberg je vztl a sabo 100 svojih lovcev. NaS knez W ndischgraetz je peljal 25 m«, ž. Med njimi so nadzora k Reisn.uller. foistmeistra HanuS in Havlina, računovodja Dolenec, logarji Meliva, Turek, Mt yer in Kern, gozdni čuvaji 8ever, Stopar, Vodopivec, Molek, čenčur in Vičič itd. — Pri li priliki so ai ogledali razstavo in druge znamenitosti dunajske. — Meseca maja sta in-ženirja Kilmmerle in WagenfUhrer preiskovala tukajšnje studence pri »Posevkovem mlinu« in delala načrt za vodovod v graščino Haaaberg in planinski trg. Akoravno imamo včasih pri nas toliko vode, da poplavi vso dolino in naredi ogromno Ikodo na travnikih in polju, nam vendar manjka dobre sludenčine sa pijačo. Nekatere skupine bis, posebno v Griču in v Gorenjemkoncu, si morajo vodo od daleč voziti. Skrajni čas bi bil, da tudi mi dibimo vodovod in upamo v to potrebne podpore, zlasti ker smo ravno od vode ob povodnjih že toliko Ikodo trpeli. Minuli teden smo bili že prav blizu, voda v bregu je bila narasla že sa 230 cm. nad normalno vilino in je nekatere travnike prav močno poškodovala.
Z Bleda, dnč 13. junija se je slovesno blagoslovil ob navzočnosti krojnega Solukega sveta in šolske mladine vogelni kamen novega Šolskega poslopja. Ta Sola se zida v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličan-
stva in se bo zato imenovala Fran Josipova šola. — Grajski gospod kapelan je na shodih in sestankih ljudi poučeval o najpotrebnejših socijologičmh tvarinah, pri čemer je odgovarjal tudi na vse ugovore, ki jih imajo dandanes nasprotniki proti cerkvi in krSčansko-socijal-nemu gibanju. Dobra beseda je nsSla dobra srca. Načelni nasprotniki so si stali nasproti, se mirno in stvarno razgovarjali, in vspeh je bil spoznanje, da sta liberalizem in sosijalna demokracija sovražnika ljudstva, da ima prava omika in naprednost v cerkvi najboljšo zaščitnico in da je najnujnejša potreba in jedina rešitev za propadajoče domače ljudstvo stanovsko združevanje. Gospod kapelan je govoril vedno javno, očito in odkritosrčno. Vse je bilo dobro, a na Bledu je nekaj mož, ki se imenujejo svobodomiselni ia napredni (to se pravi, da v cerkev ne hodijo) in ki namesto v evangelij verujejo v »Slovenski Narod«. Ti so hoteli kapeianu račun prekrižati. Javno mu niso ugovarjali, anpak so iskali povoda, da ga tožijo. In dobili so ga. Ko je nekdo vpraSal, kaj misli gospod kapelan o verskem zakladu, je ta po vsej pravici imenoval sekulariz&cijo cerkvenijj posestev rop, in ko je drugi vpraSal, zakaj da vlada ne pomore kmečkemu stanu, je odgovoril, da je Gautsohev kabinet (ki je Ukrat vladai) v zvezi s tem parlamentom nezmožen, zato da je za nič in da naj od njega nič dobrega ne pričakujejo. »Hop!« so si mislili naprednjaki, »zdaj pa imamo tička. Verski zaklad je ravbarski, vlada ni za nič, tako je rekel, tožimo, ječa je gotova I« Najbolj so se potegovali za tožbo ljudje, ki Se zraven niso bili Začelo se je dolgotrajno zasliSavi nje prič, in vspeh je, da je Ml gospod kapelan pri glavni obravnavi dnč 14. junija popolnoma oproščen. Zaradi tega grajski kapelan rad pozabi storjeno mu krivico, a ne
mor« ii k«j, d« ne bi gospodom liberaloem dal neM naukov. Ker jjh t cerkev ni, na shode ne pridejo, j{m more, tal, po časopisih gov^ti. N^U e^« ti-le: 1. Z nemlkutarji se nikar ne družite* ker to je renp-gatstvp. 2. Kmeta ne zaničujte, ampak pomagajte, da se na Bledu naredi kmeCka »e^rufa. 3. Revqi«v s« po sramujte, ampak pustite jjm prostor,poleg cerkve; kadar boste vi stari in bole h ni, se bost« ludj {tyftf,*poainili. 4. Dipisujte slovensko, kar si n*t> sajpmni tudi ^JUko vodstvo; če niste trdni t slovnici, p« pilite vs*j„,kalpr tnale. b. Nikar ne mislite, da vas bpmf imeli sa oli-
kane, Ce čez v«ro zabavljat*, to »n^o ti^i^joti. 6. Ce Jridite kakega boiopetega Rikiy«W*, kat^omp ob Mptf-jinom svoi^nju,podi klobuk,"* iN* Ukor Mfi n» li-manici, ne>is)it«,(Ja,g» moreta po**««««, 7. N« reoite T««, da mora Bledpoftati interna^n^len : Mjjijp. bimo. dokler j« alovevkj. 8. Ob ne^ejjab v cofkev ho-dite; Ce ss kdo ^ha, da le let* (p lete ni prestopil cerkvenega praga, ie to grdo in nemw>. 9- Srajega dobrega, za boljo čast vnetega lupnika n« smerj doma, ne,po časopisih. 10. Sapelapov ne totito,
>*v
sb b/
Ii i s tek.
Naš prvi policaj.
Spini L Košar.
Bil je nal sosed in kUcali so ga za Kralja, to se pravi: sosed nal je le sedsj in tudi Kralj ga ie ime-nujemo.
Ne vem več natanko, kako je le bilo tisti velter, kot je prilel domov doli s onega konoa trga, samo toliko mi je le snano, da je priaophal na vso sapo v sobo, sedel ves onemogel na stol sa črvivo mizo in gledal debelo svojo leno ...
»MicaU zavpije slednji«, ko se mu tetka sapa nekoliko poleie: »Mica, ali vel, kaj je policaj? Toda, kje bi vedela, ko le nisi bila nikjer isven tehle starih trtkih bajt. Vil, jas pa vem, sato ti tndi povem. Polica;! so po mestih in vetjih krajih ljudje, ki imejo posebno aloibo, da varajejo poltene ljudi, da jih kdo ne ukrade. Policaji hodijo noC in dan okrog in gledajo, da se ne krti mir med tfudmi. In tak policaj, Mica, postanem tudi jaz t«
2ena Mica je debelo gledala svojega moticka, ker ji je pravil take reci, katerih bi ona niti v ►panju ne mogla verjeti.
»Slamorezec neumni I« mu jo sasoli, »kaj ti vse ne prid« na miseL AH si s« ga morda spet preveč branil ? pri vsem tem pa le preveč globoko potegnil ?«
»Ni« ga nisem potegnil, kaj bi ga neki, ko mi j« rekel sam gospod lupan, da vpeljejo tudi r nal trg po-Boaja. Seveda samo jcdnega, sato bo pa moral biti ta toliko bojj močan. Zato, Mica, pa so odloČili mene.«
»Osel ti, ki vse verjame«, kar ti kdo aakvasi. Ce vpeljejo res take ljudi, potem bodo f« katerega dobili, ki se jim bo snai boU pritisniti.*
»Nič se jim ne bo nlktfo prilisnil, ker sem le jas odločen. GoSpod ftupan menda ,ne late.«
Neverjetno je gledala žena mola, ki je imel postati v kratkem tako imenitna oseba v trgu, Ce je sploh vse res, kar je ravno slilala. Kaj vso ji ni ličilo v tem trenutku v glavo. Njen mol bo ljudi varoval, da jih kdo ne ukrade, tega seveda ni tako dobesedno vse{l, si je mislila, Ukor /e rekel, ampak to je zato dejal, da
bi ai d«) *« neprej w<tfo veljavo, vender ker meni ni«, tebi ni« to tudi ne bo, Ce dobi trg aa policaja slepega mola, ki ae vendar Kralj imenuje in je slutil nekdaj cessrja. To jo bodo pa savidile tiste le sosede klope-tove, tale Simnovks, ona-le konjederka ia pa doli Oe-glaros. E), ej, to bodo imele govoriti. Dan za dnem jo bodo vlalile po sobeb, nevoM|jive, da niso njihovi mo-licki postali to, kar je njen. Pa naj le, v pest se jim bo jntijala in motfale, ker se bo dota«. da je bila Rselei Kralja sa moif.
Pp. kaj to, «e mnoge drngfga ii je bedite po ginil oni večer, slasti ho ji je motpovejial, daje Cisto resnica, kar ii j« relej pny, ko je pnbital ves spekač od lupana, da ji osumi d m piflje. svojp in njeno srefio. Se mnogo drugih mislij ji ni dalo zaspal', toda tek mi ni bolela nikd»r razkriti, da si smo bili nejMili sopodie. Mosda so bil« previsoke, sato ai jih ni upale razkrili? Bog v«!
IL
Kralj, nal sosed j« imel toraj res postati prvi ie jedini triki poUoaj.
Toda prodno je oblekel novo rdeče obUto uniformo, moral j« «e prestati marsikaj.
Bil j« ta Kralj nekdaj, kakor s«m f« menda rekel, vojak. Občinski tajnik, go»pod Janez Plevel gori s Nove ceste, je pn tudi nekdaj slnifl cesarje. NosM Je celo po dvoje zvesd na vsaki strani pod vratom. Tisti, ki so ss smeK ponašati, da ao prav takrat nosili vojalko stiknjo, se trdili, da je imel gospod Janes motna pn«, a ie moCnejM glas, slasti; kadar je vodil svojo četo po onem velikem, z belim peskom posutem dvorittu v vojašnici, in ji komandiral, kakor M bil sovražnik ti petami.
Ta torej je dobil Častno nalogo,' Vsetf Kralja v »premso« in poskusiti ali sna le vojalke obrate io okrete ali je le pozabil vse kar so mu vliti pri vojakih v glavo.
Kralj je bil poklican tisto popoldne v občinsko pisarno tam v postranski ulici za cerkvijo sv: <o5b«ka.
Gpspod Janez vstane izza pisalne mise, vtakne omočenp d;*alo sa uho in pogleda Krati«, kakor...
W9t b/, W W	M W zdrzne ja nehote
■e viravri« pred Plevelom kakor smreka ob i$hu gosda M	0B»»hw»j0 ob "t^nih.
»Ker ae mi je reklo, da naj, pridem, sem pa
Mb eisev iae m «i «b ,ifa ittmeiteV«
•Je le pravfc aj pri/Sel,; poskusiti te uw>r«m.nsj-
pw<v alf w pozabil, kar *i ae naučil pri; vojakih, Mfi f* kaj	Ve*, kot policaj trski bol moral.pač
nwusdwj po vojaški deJaU. —«
Ce se je mogel i^ra* go^poda-Janeza do sedai ime-Q0M»M, P<ua«en, izpr*m*«il se je v tem hjpu in postal »■■in dcuaažen.
Iz mirnega občinskega pisarja, ki vodi oel dan le Škripajoče pero, poatane v trenutku osorni, stepo noči krO*pocal i dvema zvezdama pod,vratom. Nehote mu sežejo šoke god pod nos, razvozlajo Jbrke, da se *di, kot da ao postale le enkrat daljše, jih zopet saamiejo, za-«j«lkajq,	v ouh časih, ko je stala pred go-
spodam Plevelom fcau, čakajoč trepetaj« ukazov in povelj...
»i^aht* AchU zavpije nad Kraljem v tem hipu. da ^e tfreae, kakor hi U»s&lo vanj, Naenkrat se pu-ata&i predel, ,gla«o po konci, nekoliko nazaj pomaknjena« Oči,ea i|>rto, naravnost v strogega komandanta. Gospodu Janesu se bliskale oči od junafitva in poguma in glftdal« srepo v bodočega policaja, kakor bi>ga hotela prodreti.
Kralj j« moral salatiratf. d« ga je reka polteno bolela, moral je delati obrat« in okrate na.vsestrani, kakor oni možici po strehah, katere obrača iseter, in moral j« hoditi po prostemu sobi » kot«, v kot kar naravnost, kakor mu jp bilo ukazano, in naj bi Jhilo Se to ali ono na poti. Dokler mu ni zavpil gospod Plevel: »Halt«, motal je marsitaU,, magari naravnost v zid. Seveda kakpr pri vojakih-
Mialim da lahko ob kratkem povem, da, je bil Ifojj ed aam* vročine moker kakor mil, de pada v. por mijalnik, ko j« končal svojo poskuSnjO pod strogim ubr činakia tajnikom. P« tudi ni aifi Čudnega, č« ga je Plevel vsftl v tako trdo teto, *l«ti, če pornialimo, bto vsael ja moral hiti gospod. Janezka ja imel ,po dolgem, dolgem č«m zopet priliko ponb»«ali svoj ktiSeci glas in avoj«. voja'k« umetnosti. Samo se muja amijalo, ko je
dobil to povelje.
Kra\j al j« pa mislil, ko je odhajal « obCinske pi-sarne,: »Prepleto, huda je bila ta pteskuSnja. Niti svojemu Aajv»{jemM ao»ra*niku bi je ne ptivoMil. Tod« iqd«fr s«, pa le, ippla^ I* BPfck«. goya mu, kate-r««* *n<iw> moja težka roka,, kadar postanem po'«aj!«
In peptal ia, takoj drugi! dan.
Otrooi ,«o. sijali odrtih »st, stare »ataHMO mi-gUal«-« čeljustmi, starci pa so majali a g!«*«mi, ko so giediMi ,Kralja, stopajpCciga po trgu, v nw>ov*j* modi
policijske uniforme.
DoJge, Široke, ob strani a rudečim robom obsite
hlače to opletal« krog wg*, kakor bi jih veter oapn
bavaj. Kapa mu ja čepela tako nakaev visoko ,gQ4na glavi, da se je bilo bati, da spleza zd^jp^d^j < dolgem vratu aa tla. Gledal to-paiK^potfcaj tako grdo kcfg sehe, kptbi hotel «eHrg,i»i	asaetf.
In k«j bi ne I Saj je »čuval polten« j^dj^^h kdp ne	kakor i« uflMeni v«ser, ko je
avadel, da. ®oaMw*; Micaj, :.■•„,,,
Dob«! aem si, ja ogledal u»di, d«*, ko .sam .ga spe-čal dali m kri« . ^ pred . gostilno v dfenani'. Saj »i j« tako debrovoUno, svarilno, ,prajf očetovski na-mežiknil in butnil MVftjft dolgo sabljoi ob p«t9* ko me je poavarii: »Ugleito, d«,,bpl£ dali od »daj. »a ^p*ej mir po dnevi in po noči, zlasti v tejle »Veroni«, kier ni med ivami mladimi ljudmi pri knzaim vina nikdar miru. Saj «e«t»,: dol«noati,i« dollnost u >
Aha, Kralj se je le Čutil, dn ima oJ>U,atl Ia kaj bi vi storili na tak lep opomin? Šlajrimirda taisto kot sem jaz. Evaltžno se^ se,mu,aalwaUl za dobri svet in mu v, imenu weh towarifcw obljubil,, da ae bomo ravnali po njem.
Pohvabl pa sem g« =tud>. «b j^dnem* kaho dobro mu stoji nova uniform*. »KaM bi Vam.b lo vlito U sem mu namignil.	i- l
Gmoknil ja M uatmi aadouoUno,	»n
zavlekel obnw, ,kaJw« bi;hotal reči: ^To«a rpaume,saj P« tudi nosi to ohtoko m
Seveda, rekel pa ni nič, da, ne hi kdo rniabl, da
sam sebe hvali.
Samo. tega ne- .vem in to mi ie dane» ael^ «al, da si nisem takrat tako dobro opomni', ali je imel tudi oni krajec mesingastega meseca pod vratom ali ne. ,Co bi mi bilo dano ugibati, odločil bi se, da ga ni imel in in sioer kratko zato, ker ga ni rabil. ! Mestni policaji imajp, kakor znano,, na onih krajah zapisane svoje, Ste-vUka. No v našem trgu tega ni bila potreba, ker je bil Kralj tako samo ob sebi umevno jedipi vaiub drugič je pa 2e njegov orlovski nos tvoril s ovalnim obrazpm in dolgim vratom tako lepo enojko, d* si mu 2fi z obraza bral: Kralj je prvi in j»dini triki policaj.
IV.
ft f'f c: •■
»Kako je, Kralj ? ali j« dosti nemirov po trgu? •Oh,. P?, gwpod župani Odkar so forofllito službo meai,tp«nebak> j« w» »ugrajanje inpretap««je4n trjtani mffBfl sp4, vedoC da akrbno £uj« nad njimi oni, kateremu so izročili to. težavno službo.«
»Prav takOr psav, tako; le, dobw ee dr« avoje
službe, pa bo.«
»Ssveda se je, bom^,aakaj ao;)mi(jffi & dah? '•« Razgovor je bil pri kraju in Kpti i*> aalutiral, da bi si kmalu kapo izpodhil z glave.	. ^
In Kralj je hU «e» vesten v s*oji atolbi,, mkdo mu ni mogel ničesar u$tati. Noben herafi A« W wwnpr«d
niim, vsakega tujca je brit pobaral, po niegovihi a>ravi-
cab in če je nastal kak pratep, pridrl to v vaej;s»pi na liot mesta,,pognal P»'krat krog ^be^^gsabil za ročaj svoje dolge, britke smhlje, ki, je bil«, Mtra,-da. bi jp lahko v Ljubljano jezdil, zarelal, gromo»ito,«ad udeto-
Senci in pred no si ae petkrat obrnil, bilo ni nobenega, da bi ee tepel.
»Pa sem jih srečno*, si je mislil, brisaje si pot s čela, »hvala Boga. Nekaj se me pa vendarle boje ti neukrotljivi pijanci f«
Da, pijanci 1 s temi je imel pravi kri«, slasti ob nedeljah zvečer. Gostiln na trg nima ravno premalo. V »Veronl«, pri »Lipi«, pri »8rski« in druge, vse to so gostilne, ki stojč blizu skupaj doli ob kril-potu, tako da se kričanje in * pitje is jedne »lisi prav v sosednjo. Ni sicer lepo, da naštevam napake in bile natega trga, ld mu niso v nikako čast in ponos, a naj se mi ne zameri, s tj vidite, da moram povedati koliko in kakih sitnosti je imel ubogi Kralj v svoj imenitni sluibi.
Z navadnimi pivci seveda je te naredil. Stopil je v sobo, ponosno kakor pravi pravcati kralj in začel nekako tako-le:
Jednajst je ura, ali ne veste, da ne smetjo biti v natem trgu gostilne dalje odprte? Plačati, potem pa domov. Le ubogajte, bote videli, koliko lažje bote jutri vstali. Ti, »Gorenje«, da vet, pijače jim ne smet nocoj več dati. Jas prepovem to.. .c
In odtli so, hote ali nehote.
Na drugem koncu gostilne, v »gosposki sobi« je bilo sanj preklicano težka stvar. Moj Bog, gosti so bili skoro sami gospodje od sodnije, od davkarije in drugi triki imenitniki. In take ljudi poditi iz gostilne, ki mu lahko Ikodijo ...! Brr...!
Počasi je pomolil Kralj v »Veroni« svojo glavo skozi vrata, da se je videla v sobi najprvo njegova kapa, potem je zarožljala njegova dolga sablja in končno se je pojavil v odprtimi Kraljev proseči obraz:
»Brez zamere, gospodje, ura je jednsjst. Jas ne vem, ta melnar, veste Usti debeli Klama, nima ure svetega Olbalta nikdar prav uravnane. Zmeraj je prehitra. Toda brez zamere, jednajst je jednajst. Paragrtf, paragraf ...!«
»Ah, sej res, paragraf je prilel, paragraf«, in gosli so se sakrohotali na to opombo gosp. sodnega adjunkta Vrabca.
Odtli so pa le.
V.
Dobil bi Gorenje, krčmar gostilne v »Veroni« gotovo pravieo sa tisti vefer, da bi imel gostilno delj časa odprto, ssg jo dobi vsak, če ima kaj več gosto*, in če plača županstvu predpisano vsoto; zakaj bi je torej Gorenje ne dobil, toda mladi lumpaciji so mu odsvetovali.
•Kralj-policaj, gori ali doli, naj le pride, trobil bo s nami v jeden rog.«
Bilo je to oni večer, ko se je poslavljal Ščetinec, trgovski pomočnik pri gospodu Brinju, ia odhajajoč k vajekom dajal valete svojim prijateljem v »Veroni«.
Bili so sami mladi ljudje, vroča kri. Živahno veselo se je razvilo življenje med njimi. Pa kaj bi se ne, ko je plačeval Ščetineo vse kar se je popilo in pojedlo. Ravno do vrha je prklpelo veselje, ko vstopi Kralj pri vratih v sobo in jih ponižno opomni:
»Gospodje, ne zamerite, jednajst je pri svetem Ožbaltu.«
•Jednajst že? Bežite, bežite, saj nI mogoče. Saj smo tele prišli I«
•Verjemite mi, da je res. Saj veste, da vas težko gonim, pa kar mora biti, mora biti«
»Pa naj bo no, toliko bote le počakali, da ispr&s-nimo te le kozarce, ki jih imamo ravno natočene. Vi, Gorenje, pa zaprite vrata, da ne bo kdo mislil, da ostajamo nalalč čez jednsjsto uro.«
Gorenje je že vedel kako in kaj. Mladi gosti so bili prav v zadnji sobi tam v stranskem oghi in ni bilo prav te?ko zapreti vse, da se ni na zunaj prav nič videlo in sliialo.
•Bote pa pomagali, gospod (?) Kra|j, izprazniti tole, da prej končamo. Saj prepovedsl vam menda niliče ni?«
•Kaj bi tisto I Kdo mi bo prepovedal piti seveda v pravi meri, kot se spodobi. Samo misliti pa ni treba, da se dam s tem komu podkupit!; služba je služba in dolžnost tudi.«
Kra|j se je vsedel na ogel velike javoijeve mize, pripravljen vedno, da izst<pi prvi, ko popi.6 v?no. A tega ni hotelo biti koneo. Za njegovim hrbtom ga je nosil krčmar liter za litrom, tako da ga ni moglo zmanjkati.
Kralja se je prijela smola. Nič več se mn ni mudilo, nič več ni mislil na jednajsto uro, ampak cukal ga je in cukal, da je bilo veselje.
Saj ga pa tudi že dolgo ni.
»Kako težko je« si je mislil že pogosto in pogosto sedaj v novi službi, »za nas predpostavljene, da ne smemo niti onega vlivati kar imamo, da ne bi dajali s tem pehajtanja.«
Kako visoko kaj ne? Eh, Kralj je Kra|j.
Ura za uro je potekala. Nepredirna tema je začela izginjati in tam izza vzhodnih gora je začela rdeti zlata zora, ko so se poslavljali pozni pivci od postrežjjivega. Gorenjca v »Veroni.«
Trdo je stopal Kralj in držal krčevito ta avojo dolgo sabljo, ko jo je mahal po stranski ulici proti domu. Zimski mraz mu je silil prav do kostij, a tega ni čutil, ker so mu po glavi rojile druge misli.
»Presneto, nocojlnja noč je pa hitro minila, in tudi prepira ni bilo nobenega I« govoril je sam s seboj.
Seveda ga ni bilo, sviti volk ti, ko si sedel celo noč v zaprti sobi gostilniški in... in... nočem dalje govoriti, da te ne izdam komu. Lahka taka služba!
Gori na nebu, nt kako na sredi svoda je čepel veliki krajec meseca in gledal tako otožno doli na semljo, kot bi mu kdo svetlobo to noč ukradel. Kra|j se je ves tresel mraza, ko je prikolovratil domov in že na pragu je režal nad svojo ženo:
»Mica, Mica, kaj takega pa le ne! Ti ne vel, tako je mraz zunaj, da je luna primrznila na nebo. Ce ne verjame! Ie pojdi gledat, da ne more za gore. Tudi jaz se ves tresem...«
»Seveda se ves treseS, kaj bi se ne, ko s^ pijan. L« poglej, sgj komaj na nogah stojil.«
»Kaj bom gledal, aaj čutim, da komaj stojimo, kar se me jo lotila taka huda mrilica. Nič ne vem kako je to.«
»BdS že vedel kako, kadar se prespiš. Oh, ljubi Bog! Pijanec je pijanec, deni ga kamor hočeS. Še službo si bo zapravil, ie bo tak > delal.
Vaak pazi nanj, ker mu vse zavida. Oh saj p a-vim no.«
Zena je Se robantila in robantila nad njim ker se je bala, da ga je kdo videl in naznanil.
No bilo je dobro. Kralj je prišel neopazen domov. Za drugiC ae je pa varoval, da ni spet sedel v kaki go-
stilni za mizni ogel in ostal tam celo noč, ziutraj pa mislil, da je mesec primrznil na nebo...
Dolgo je opravljal Kralj svojo službo, dolgo, da je 2e popolnem osivel v njej. Slednjič je pa le videl, da ji ni veC kos.
Dobili so drugega, mlajšega. Kadar ga je videl stari Kralj, hodeč ob svoji krivki po trgu, vselej ga je ustavil, ga izprafievaL kako ia kaj ali pa mu je dajal raznih svetov, kako naj dela v tem ali onem slučaju. In kadar sta se loCila vselej je otožno mrmral:
»Da, da, nekdaj, ko smo bili se mi...« Drugi glasovi so se mu porazgubili v dolgi, sivi bradi.
Razgled po
Za generalnega vikarja je presvetli knez in skof ljubljanski imenoval kanonika in dosedanjega r*eftnega iupnika goapoda J«n. FI i s a, katerega po potrebi namestile prelet Kulavic. Za stolnega Župnika je imenovan kanonik Jos. E r k e r; za dekana ljubljanske de-kanije je imenovan kanonik S u S n i k.
Kanonlčno vmeičenl so biti: dne 14 junija gospod Josip Lavrii na župnijo Logatec, dnč 30. junija gospod Frančišek G o r n i)k, dosedaj iupnik v Nevljah na župnijo Postojino, dnč 4. julija pa gospod Leopold R i h a r, dosedaj župnik na Gozdu na tupnijo Nevlje. — Č g. Jernej P r i m o i i č, ekep izit na Vrabčah je je dobil župnijo Gorice.
Dnhovniike spremembe v ljubljanski Škofiji Pre meičena sta CC. gg. kapelana : Jjsip C e g n a r, kapelan t Moravčah, k >t benefijijat na Vrhpolje; FranCiSek 2 u i e k is Preddvora v Moravče. Čast. gospod Gustav Scbiffrer, župnik pri sv. Joitu je dobil župnijo Borovnico. — C. g. Jos. KržiSnik, semenški duhoven je nastavljen sa kspelana v Črnem Vrhu nad Idrijo.
Birma v ljubljanski ikofiji Presvetli knez in Skof so delili zakrament sv. birme dn6 3. julija v Begunjah, dn6 6. julije v MoSnjah. Dn<5 10. julija bode birma v Novem mestu, 31. julija v TržiCu, 16 avgusta na Dobravi pri Kropi, 17. avgusta v Kamni gorici. V Kranji, Predoslji, Velesovem in v nekaterih drugih župnijah kranjske dekanije, bo birmovanje meseca oktobra.
Nove male bodo imeli v naSi skofi;i letos naslednji Častiti gospodje: is četrtega leta: Ažman Andrej dn6 81. julija v KrOpi; Berlan E. Ant. dn6 31. julija v Ljubljeni v cerkvi presvetega Srca Jez ; Cemažar FranCiSek dn£ 24 julija v Ljubljani pri sv. Jakobu; Hartman Josip, dne 31 julija v Stari Loki; Jane Ivan 24. julija v Ljubljani pri sv. Petru; Knifio Ivan dne 31. julija v Smledniku; Kftol Adolf dne 24 julija v Ljubljani pri C6. oo. frančiškanih; LovretiC Jakob dne 7. avgusta v Starem Trgu pri Poljanah; Podobnik Alojzij 81. julija v ZatiCini; Zore Iv. Ev. dne 81. julija v Trebelnem. Iz tretjega leta: Abram Anton dne 31 julija v
Slovenskem.
KoSani; Brajec J. dna 20 julija v Ljubljani pri čč. gg. urSulinkah; Bukowitz Henrik 24. julija pri CC. gg. urSn-linkah; Kleindienst Jakob dnč 7. avgusta na Brezjah^ Koritnik Anton dne 81 julija ▼ Polhovem Gradcu; Petrič Lan dne 14 avgusta v Cerkljah pri Kranju; Potokar Josip dne 7. avgusta v ZatiCini; Ratajec Aaton dne 7. avgusta na Bučki; Watzl FrauCiSek 31. julija v Ljubljani pri CC. gg. urSulinkah; Zore Anton 31 julija v Sp. Tuhinju; Žmt Jakob dne 31 julija v Š tangi. — P. Aleksender VavpotiC iz reda sv. Frančiška 24. julija v Ljubljani pri čč. oo. frančiškanih. £
Novo mašo je daroval dne 5. junija v St. Cioudu v Severni Ameriki C. g. Lan Seliskar, stričnik mil. g Škofa Trobca.
Novi grobovi. Dne 14. maja je umrl v Kanfanaru v I .tri župnik, dekan in častni kanonik Peter S t u d e -na c, starešina med istrskimi duhovniki. — Dne 14. junija je umrl v Koprivi na Krasu C. g. Peto M a c h, ekspozit. Bil je rodom Ceh in obCe spoštovan. — Dn6 1 julija je umrl v LeoniSču v Ljubljani po dolgi, zelo mučni bolezni C. g. Frančišek G r e g o r i, župni upravitelj v ZatiCini. Truplo so prepeljali v Zatičino, kjer je bilo dne 8. julija položeno k zadnjemu poSitku. Naj v miru poCiva 1
Stoletnica rojstva pesnika Koseskega se bo obhajala dni 14. avgusta v rodni vasi pesnikovi, v Spodnjih Kosezih, župnije moravSke. Ta dan bo ondi slovesno cerkveno opravilo ob 10 uri dopoludne, potem slavnostni govor in odkritje spominske ploSče, vzidane v rodni dom Koseskega 1 Po slavnosti bo banket in popoludne ljudska veselica. Vsi rodoljubni Slovenci in vtlasti narodna društva se vabijo na to slavlje Koseskega.
Zlatomainlk kanonik Andrej Zamejic. Dne 5. t. m. je obhajal s^bjo zlat« maSo preč. gosp. stolni kanonik ljubljanski Andrej Zamejic — t polnem zdravji in Se vedno neumorno delaven. Vrline blagega slatomaS' nika so svetu znane. On je pomagal pokojnemu Jeranu kot sotrudnik in sovrednik pri »Zgodnji Danici« pri njenem začetku ter bil vedno delaven na polji nabožnega
Blovutv«. Njegove plemenito srce, njegova radodarna roka sta znana vsem, vslasti premnogim onim, katerim je vsikdar t Ijubeznjivim srcem v potrebi bftel na pomoč. Vedno zlatemu mašniku, kateremu je Bog naklonil milost, da je doživel tudi Čast zlatomaSnika, iskreno Čestitamo, želeC mu, da ga Bog ohrani Ikofiji in revežem še mnogo let v najboliiem zdravji. — Z njim vred sti obhajala zlato malb tudi vpokojefni žapn»k gosp. Jož. Jereb in ekspozit gosp. Andrej Sitar. Vsem naše iskrene Čestitke !
GrftttiK nesreča bi se bila dne 23. junija lahko pripetila na borovniškem mosto, ko je po 6. uri pridr-dral brzovlak s Dunaja, kateremu sa pa ni umaknil malo pred njim iz Ljubljane došli tovorni vlak Brzovlak bi se bil moral ustaviti pri nameščenem znamenju, a se ni iz dosedaj neznanega vzroka, marveč je s vso silo drdral proti kolodvoru. V tem hipu je skočil čuvaj And'ej Poglej s umikajočega se tovornega vlr.La tet hitel kar se je dalo t zastavico proti besnemu vlaku. K sreči ga je strojevodja pravočasno opazil ter ustavil vlat na mestu, kjer si1 se bila brtsdvomno pripetila groztla nesreča. Vlaka sta šicer ttčila skupaj, toda le atroj brzovlalra Je neznatno poškodovan, tako da je lahko kinatu na to oddrdfal proti Trstli.
tz tirov se nam piše; Vsak dan slabše iti hujše sa na«1! Tako žto 14 tet prošlmo za cesto, a stvar se ne gane. !<totako že mnogo let prosimo, naj bi se uret-dila voda, ki nam dela toliko škode. A vse brez vspeha. Slišimo obete in obljube, a pri teh ostane. V noti od 14 na 16. dan junija nam je voda zopet naredila mvogo škode: Nanesla je blata in peska na travnike. Kaj naj počnemo? Ali naj s peskom in kxmeajem krmimo svojo živino? Kje naj dobimo denar za vedno rastoče davke in prikladej? čujte vender naše prošnje gosp. v Ljubljani!'
Iz St- Vida pri ZatICInl Letošnje leto je izvanredno nemi/no. Binkoštno soboto zvečer ob pol 7. uri čutili smo tdkaj močan navpičen potresni sunljej. Tudi oblaki nam ne prizanašajo. Drie 9 junija je treščilo zaporedoma v dva kozolča, od katerega je jeden pogorel. V praznik presv. Resnjega Telesa je stl-ela zopet dvakrat udarila v drevesa, hvala Bogu, brez škode. V soboto 11. junija pa je treščilo v zvonik podružnice v Št. Pavlu Strela se je v ceitvi razdelila na d ve: strani. Zvonik je precej močno poškodovan, v Cerkvi ni škode. Tddi de-
ževje je pretilo napraviti veHko škode. Voda je naraščala in poblatila vW travnikov, da prva kbSaJa ni bila posebno dobra.
Promtfvlrtn je bil dne 22 junija C. g. dr. Mihael Opeka doktorjem bogoslovja na gregorijaask'univerzi v R mu S tem je dokončal sedemletne rimske študije ter se sredi meseca julija povrtoe v ddtnoviao. Cisti-tamo mlademu rojaku na lepih vspehih ter mu želfmo junaškega zdravja, da bo veselo svidenje aa rodni zemlji! — Dne 18 julija bode po startni dWč«(ju ob novll novo mašo v rojstnem kraju na Vrhniki.
iz St. lertidja. V noči od 15. na 16 jutfija te fe zgodila na tukajšnji pošti velika tatvina. Ukraden:h je z blagajnico vred v gotovini blizu 400 gld., vsa priporočena pisma, vsi žrebi, vse znamke in poštne vrednot-niče in samokres. — Skupile škode je čez 700 gld. Posojilnice, ki je v Mi hiši na drugi strani vež*, se do "i*} Se neznani tat ni upal lotiti. Ravno to noč ao hoteli tudi le v neki drugf kmet«! hiši v Vhkl' j^bliftsti, naj brž e lito, kar se jim pa hi posrtSllo, kttšb bfll pravočasno cdpodeni. Večkrat le se jč vsl&d restaTČAe potrebe prosilo zs žandšrmerijsko postajo v našem kraju, a vedno zastonj. Naj bi vendar zdaj poklicana oblaat ugodila naši opravičeni prošnji, ker siceir smo ie nadalje izročeni milosti in nemilosti dolgOptiitnih uzmovi-Cev. — A zgoraj omenjeni ta t se je le skesal in v noči od 19 na 20. jan. skrivaj prinesel nažaj poštnih vred-noatnic v vrednostni okoli 200 gld. A neutrudljivemu prizadevanju orožnikov se je naposled vendar le posrečilo, zaslediti in vjeti tukajšnjega poštnega tatu, 19 je ftrni domačin. Našli pa niso pri njem na domu le na pošti ukradene svote denarja, kateri je manjkalo o&oli 50 gid., ampak tudi mnogo drugega ukftflenega blaga: strojenih kož, masti, žita i. dr. BI je torej zelo nevaren in, kakor je hišna preidttva pokazala, pretkan uzmovič, ki je doprinesel mnogo večjih In manjših tatvin, katere sam priznava. Pravica kateri je prišel v roke, mu bo pač odmerila zasluženo kazen.
Zlato mašo bo slovesno obhajal prihodnjo nedeljo, dnč 10. julija, na Uncu pri Rakeku čast. g. Fr. ttle • mene, tamošnji župnik. Farani se pripravljajo ta dan k«r najsijajniše praznovati ter pokazati svojemu dušnemu pastirju spoštovanje in ljubezen. Naj Čvrsta pivška grča vstraja še dalje!
Domači pravdnik.
Nekaj o novem pravdnem redu.
(Dalje.)
K*4v"m0««a*s<t!opratf straako p ed
■•i : ■■■■-•■ io<di*fre«?.■> ■
V pravdkb pred dežehilml in okrožnim! sodišči m o tft a imeti tčžfifk % toženec odvetnike. Samo v
zakonskih zadevah tega ni tieba. Pred okrajnimi sodišči sme zaBtopati stranko v zadevah radi ne več kot 500 gl. vsaka' svojepravna oseba moškega spola, katera še mora izkazati s pooblastilom, Iger mora biti natanko navedeno, na katero zadevo se razteza zastopstva Da M pa stršnke varujejo škocl0, Izklfučehlsd dd za-stopstva zakbtnl plsači.
Kavcija ali varščina za pravdne stroške.
Tako varščino, katero ima položiti za slučaj, da bi izgubil pravdo, zamore zahtevati toženi samo pri prvem naroku in samo od tožnika, kateri je iao-zemec (tujec) in nima v Avstriji nepremakljivega premoženja.
Pravica revnih.
Kdor, bodisi tožnik ali toženec, ni v stanu zalagati uradne strofik«, prosi naj pri sodiSču, kjer teče pravda, ali pa pri okrajnem sodišču svojega rednega bivališča pismeno ali ustmeno. da se mu dovoli pravica revnih. Priložiti mora od občinskega predstojniStva izdano spričevalo, v katerem so natanko nakazani do-
hodki proSnika in navedene osebe, katere mora preživljati s temi dohodki.
Pravica revnih obseza sledeče dobrote:
1.	Začasno oprosčevanje od kolekov in drugih pristojbin.
2.	OproSčeoie od položitve kavcije za stroške pravde.
3.	Priskrbovanje odvetnika, ako postava zahteva v dotičnem slučaju zastopstvo po odvetniku.
4.	V slučaju, kjer postava ne zahteva odvetnika, pri-skrbovanje zastopnika, ako je sodnija, kjer se mora pravdati stranka, izven bivališča ubožne stranke. Prihodnje spregovorimo o tem, kako treba sestavljati tožbe.
Raznoterosti.
(Testament obešenca) Večer pred svojo smrtjo na vislicah 1897 je napisal morilec Hohe naslednjo oporoko : Če premišljam, kaj me je dovedlo do tega, da ■em postal morilec, moram odgovoriti: Žganje. Moj oče je bil pijanec in je zmrznil pijan v sn*gu. Ko sem nehal hoditi v Solo, Sel sem k zidarjem in pil sem, kakor vsi drugi, žganje. Kolikor več sem zaslužil, toliko več sem zapil. Veselje do dela me je zapuščalo. Večkrat sem bil zaprt, a vedno sem zopet začel piti, ko sem prišel iz zapora. Naposled nisem nič več delal, in preživljati me je morala žena. Zadovoljen sem bil, da mi je daiala denar za žganje ; če mi ga ni dala, sem jo tepel. Žganje je mi bilo v misuh, ko sem Sel spat in ko sem se vzbudil. Koliko hudobij in grdobij sem storili Siednjič sem Se svojo ženo ubil. To je zadnji ud verige mojih pregreh. Jutri bom zadostil pravici. Zaslužil sem smrt; umrjem skesan in vdan v voljo božjo. A predno umerjeni, pošljem še to svarilo med svet. Obrnite se od pota pijanosti na pravo pot vsi, ki ste vdani žgamu. Moj zgled vam kaže, kam pripelje ta nesrečna pijača.
(Pojasnilo.) »Zakaj ima baron M. tri redove?« »Čisto jasno 1 Tretjega je dobil, ker je že dva imel; druzega so mu dali, ker je že jednega imel, in prvega, ker Se ni imel nobenega.«
(Ksliko se popije v Nemčiji) Na leto se popije 687 milijonov litrov žganja, piva 5550 mil. litrov, in vina 322 milj. litrov. Na osebo pride v jednem letu 13 litrov žganja, 107 litrov piva in vina 6 in pol litrov. Pri nas so pač razmere jednake, le malo več vina spijemo in manj piva, žganja pa preje več nego manj.
(Sv. Anton Pad. ogerski posestnik.) V Miskolču na Ogerskem je obljubila bogata vdova, da bo podarila ev. Antonu Pad. svoj najlepši vinograd, ako ji ozdravi mogočni čudodelnik jedinega sina. Sv. Anton jo je usli-fial in vrla žena je že vpisala v zemljiško knjigo oni vinograd za kruhe svetega Antona. Bog daj kaj posnemovalcev 1
(Visoka starost.) V Cikago (Amerika) je umrl pred kratkim starček, rojen Poljak, star 115 let. Njegava druga žena je stara 88 let, in »dete« iz prvega zakona ima 92 let. Ime mu je bilo Adam Adamek. Rojen je bil I. 1783.
(Zajec z osmimi nogami.) V Stoningu na Nižje-avstrijskem je naftla neka kmetica čudnega zajca, starega okoli 3 tedne. Imel je 8 nog, 3 uSesa in 2 repa. Bil je vže mrtev; naibrže je poginil lakote.
(Kakšna bo socijalnodemokratiška država?) Voditelj nemških socijalistov, Libkneht, piše v listu »Kozmo-polis« sledeče: »Zginile bodo vojašnice; kajti vojakov ne bomo imeli. Zginile bodo tudi ječe, ker ne bo več hudodelcev; zginila bodo sodnijska poslopja, ker pravd bo prav malo. Zginila bodo — radi lepote — velikanska poslopja, s katerim se hoče dandanes dokazovati, da je razven materije Se jeden boljSi svet nad zvezdami. S temi besedami miili Libkneht cerkve.« In sedaj naj Se pravijo in trobijo demokratje, da jim je vera privatna atvar, ko vendar dajo pri vsaki priliki duSka svojemu sovraštvu do katoliške vere. Da v prihodnji soo. demo-kraSki državi ne bo nič hudodelcev, verjemi kdor more; sedanji soc. demokratje so vsem preje podobni nego angeljem — in angelji bi morali biti, če ne bode nobenega hudodelca med njimi. Znamenja kažejo ravno nasprotno. Pomilovanja so vredni zaslepljenci, ki trobijo v njihov rog. Kaj vse morajo verjeti 1
(Klobuk ga je rešil smrti.) Kmet gre ob nevihti stat pod Široko drevo. Kar potegne veter in mu odnese klobuk. Kmetič skoči za klobukom. Komaj se oddalji kakih 20 korakov od drevesa, udari strela v drevo, pod katerim je Se pred malo trenotki Btal. Prav gotovo bi ga bila strela ubila, če bi bil ostal pod drevesom. Tako mu je klobuk rešil življenje.
(Strašanska lahkomišljenost.) V neko gostilno pride nek kočijaž in zahteva žganja. Ostirjev pomočnik mu pa nalije karbola, rekoč: »Bomo videli, kakSen obraz bo naredil.« Kočijaž prime kozarec in ga popije. Kar na-
enkrat zavpije in pade okoli. Noben zdravnik mu ni mogel pomagati in mladi mož je umrl v straSnih bolečinah v kratkem času. Oštirjevega pomočnika so zaprli.
(Odstavljen minister.) Sijamski kralj Kula-longkom je odslovil svojega ministra Čav Plej Rekaa radi zanemarjanja dolžnostij. Odslovno pismo se glasi: »Moj minister Cav Plej Reks mora zapustiti svojo službo, in oddati vse redove in častna znamenja. Da se mu ohrani zdravje, mora dati brado obriti. Sedem dnij potem mora začeti kositi seno sa svete slone (katere v S iamu po bolje CastC), in to opravilo mu ostane do smrti.« O pokojnini ni ne duha ne sluha. Dobro bi bilo, Ce bi tudi pri nas posnemali kralja Kula-longkorna.
(Takole delaj!) Posten, krSCansk mož je ležal na smrtni postel i. Svojemu sinu je izročil poleg mnogo dobrih naukov tudi zapečateno Skatljico rekoč: »To le spravi, in le tedaj odpri, kadar boS v stiskah in teža-
vah. Gotovo ti bo pomagalo.« Več let je preteklo, ne da bi imel sin vzrok, odpreti Skatljico; godilo se mu je dobro. A slednjič so ga začele obiskovati nadloge, in odprl je Skatljico. Kako se začudi, ko najde v nji samo dva lepa, majhaa lesena križca. Jedon je bil malo daljši kot drugi. Na prvem daljSem je bilo zapisano: »Božja volj a«, na krajSem: »Lastna volja.« Zraven je bil listič, na katerega je pobožni oče zapisal tele besede: »Če položiš svojo voljo čez voljo božjo, imaS križ. č« pa deneS svojo voljo pod božjo voljo, nimaS nobenega križa.« Ia res, vdanost v voljo božjo naredi v nas sveto potrpežljivost in veselo sree v nesreči in nadlogi, zraven pa Se zasluženje za nebesa. Godrnjanje in tožbe v stiskah in težavah nam naredš, da veliko težje prenašamo, kar nam poSlje dobrot-Ijiva roka božja, in zraven si Se nič ne pridobimo za nebesa.
Prihodnja številka .DOMOLJUBA" Izid« da«
21. julija 1898 zvečer.
Lotertjak« nre6ke.					
DaaaJ, 25 junija:	67.	20,	47,	63	1.
Line, 2. julija:	76,	71	46	29,	87
Trst. 2. julija:	27,	25	18,	16	34.
Gradec, 25. junija:	19,	56,	47	26	30
Tržne cene v Ljubljani.
6 julija.
Plenic« m. st.
Rei,	>
Ječmen,	»
Oves,	»
Ajdi,,	>
Proso,	»
Koruza,	» Krompir, Lete
Grah,	»
Fižol,	»
Maslo	kgr. Mast,
Speh, uvel »
hktl.
gE
ll' 50 9
8 20j 8 20 9 50 7 60 6 50 3 60 14 12 12
H
74 68
Špeh, povojen, kgr. |J — Surovo maslo, > Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko > » . KoStruno vo t » Pijanec .... Golob .... Seno, 100 kgr.. . 1 Slama, » » . . 1 Drva trda, 4 kub. mtr. 6 » mehka ... 4
Vožnje karte
In
tovorni listi
312 3 Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
konoesijonovana potovalna pisarna
JE. Sclimarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-6
I
♦
I
♦
I
♦
I
♦
I
i
Franc Detter
Ljubljana, Stari trs St. 1.
I
i ♦
I
i
Prva in najstarejša tovarniška zaloga Šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem
Najnovejše 1 priporoča Najnovejše I
ir vKilatllnlcc ^m
z ležiščem s krogljami (Kugellager).
Kdor torij namerava kupiti mlatilni ali kateri drugi kmetijski stroj, naj se zaupljivo obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina na Kranjskem ima razun druzlh kmetijskih strojav tudi najbolje mlatllnioe v zalogi, katere imajo leiliAa s krogljami (Kugellager), enako biciklom.
To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj 40% laglje goni kakor doslej.
Ako se je pop reje moral stroj s Štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji so toraj neverjetno lahko goniti, zelo trpežni in, primeroma njih zmožnosti, ceni.
Kroglje v ležififiih so iz najfinejšega angleškega litega jekla (Gussstahl) in brezpogojno trpežne. Ako bi ae ležišče (Lager) sčasoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in »troj deluje zopet kakor nov.
Ob jednem priporočam na izber tvojo bogato zalogo
za doasado in obrtnijaka rabo, 10% oeneje kakor
drugje.	Odličnim spoštovanjem
828 4-i	Franc Detter.
Ceniki ln pojasnila dobivaj« se zastonj In psitslne prosta.
T ♦
I
Prodam po nizki ceni ali d4m r najem
hišo št. SO v Stanečah
pri Šent-Tldn nad Ljubljano. Zraven hiSe je travnik in sadni vrt.
Priporočam v obilni obisk svojo lcafbtarljo v Ljubljani, Slonove ulice St. 6, prej »p r i K a t e r c i«.	131 2—1
Zastonj
C. Klemt,
tovarna za polkna,
Briinov na Češkem
priporoča svoja izvirna, Šestkrat odlikovana
b 1 k n a
in lesena za-grlnjala na vaUeih.
Cenik brezplačno. A g e n t j e za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo.
18010 300 i.
na nteseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgnbe, ako hoče prodajati postavna dspuiosae srečke in državna pisma.
Ponndbe na Lsdsvtka Oastsrroteher, BadapottVIH, Ooutschegasse 8. 267 10-3 353 10-6
,161 stroji! Najniže cene!
Velika razstava
poljedelskih strojev vedno čez 200 komadov na razpolago
Nobenih agentov, le skladišče:
pri
Karolu Kavšeku, Ljubljana
Ker se približuje čas za mlatiti, opozarjam vse poljedelce, kateri si hočejo eno izvrstna ia lahko tekočo mlatilnico napraviti, na moj najnovejši stroj, takozvani MP" „L j ubij fl II n. "	220 1—1
Taista ima samo dva kolesa, skozi to teče prav lahko in je nemogoče, da bi se pri taisti Ijaj polomilo, zategadet ima tudi prednost pred prehvaljenimi raiatilnicami s kroglami, ker to mlatilnico ne more eden sam človek goniti kakor govorijo in tudi je potreba vselej enega ključarja zraven, da jo popravlja, kar pri mojem novem ralatilnem stroju »Ljubljana'' nikdar ni.
Jaz prodajam mlatilnice »Ljubljana" za na roko in gepelj in tudi s tresalnikom, s katerim se trije ljudje prihranijo.
Posebno opozarjam tudi na mojo veliko zalogo raznovrstnih gepeljnov (vratil) slamorsznlo, trljorjev za lito čistit, strojev za deteljo mlatit, kateri se dajo na vsako mlatilnico napraviti in se 2 njimi detelja na enkrat čisto omlati.
Vsakdo naj se s tem pri meni osebso prepriča, prej nego od drugod slabe stroje kopi.
P. n. Ker se je uže večkrat zgodilo, da so se okol se klatujoci in nepošteni agentje Izdali za meje zastopnike in s tem kupce, kateri zahtevajo le moje znane najboljše stroje, opeharili večkrat s slabimi tujimi stroji, svarim vsakogar prea njimi, ker jaz nimam nobsssga agenta, prosim naročila pošiljati le naravnost name ali pa na gosp. Frana Zemana, vodjo zaloge.
Dobrim posestziikom dajo se stroji tudi na obroke! m
Zarezano strešno opeko
(Strangfalz-Oachzlegel)	«
prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižani ceni
Knez A Supančič 294 7
tovarna za opeko v Ljubljani.
Razpisana in nastopiti je
služba orgljavca in cerkvenika
do sv. Mihaela. — Oglasila do 20. julija 1898. pri ittpnem uradu na Homou, posta Radomlje pri Kamniku.	328 (1-1)
priporoča svojo zalogo raznih galanterijskih izdelkov ln drob-nine na drobno in za gospode trgovoe na debelo. 320 3 Potrebščin za krojače, sedlarje, Šivilje, čevljarje in trafikante, v lilubljani,	Za gostilničarje: Žiioe, vilice in nože z lesenimi, koščenimi in
Prešernove (Slonove) ulice 10-14. z alpaka-držaji. - Zunanja narečila se točno in po nizkih cenah zvrše.
Ivan Kordik
*%fsega ozira vreden
ter domač izdelek je is kranjskih planinskih raatlia napravljeni llktr	271 10
„<Iriglav"
J. Klraer-Ja ▼ LjnblJanl.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta iganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepAalno pijačo naj bi imeli U hMr t vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. K. Lsustsk m Vbald pL Trnk6exy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalolb ilsllkiitttr in v spaosrijah	86—26 99
Preselitev!
Podpisani priporočam svojo
dobro znano prodajalnico
rasne lepe bombaževine in volne; nogovio tet dragih xnnogoyr«tnih reči te vrste.	m t
Tomaž Lucin
prej v baraki za Škofijo, sedaj aa Sv. Petra cesti it 24, nasproti hiii ,.prt mlinčke« kamnu'-.
HERBABN1? -Jev podfoaforn&ato-kMi
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup imataplja slsz, upokojuje kaialj, pomanjiuj* pOt, daje slast do Jsdl, p^spMuJs prsbavljanj« in redU-aost, telo JaM in krepi. Železo, ki je v sirupu ▼ lahko si prisvajajoči obliki, j« jako koristno za sarejaajs krvi razstopljive foeforao - apaene ssll, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroeih pospešujejo narsjsnjs kosttj.	726 20-20
Osna steklsnlol Js 1 gld. 25 kr., po poitl 20 kr. vaA sa aavljsuaj*. (Polsteklenic ni.)
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva H«rbabny-Jev apasno - telesni strup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaiku ime, .Hsrbabnp" vtisnjeno s vzvilenimi črkami in nosi vsska steklenica poleg stoječo uradno rsglstrov. varstveno zsssiko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
239 13 Oarednje skladišče:
Dunaj, lekarna „znr Barmherzigkelt"
VIL/1, Kalaerstraaaa 78 in 7*.
V zslsgl skers v vseh lekarnah sa Dunaju ia v krsssvisak.
323 13 -2
Liniment Capsici compos.
231 17 la lekarne Rtohter-Jevs ▼ Fraffi
priznano Izvrstno bolečine olajšujoč« merilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domene zdravilo kar kratko kot 707 39—39
Richter-jev liniment i,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „ sidro" kot pristas.
Riohterjeva lekarna
prt «!»t«E leva v Pragi«
Slovenci in Slovenke!
Prava kava
družbe sv. Cirila in Metoda,
katero dobit« v vsaki prod^alnioi, d* najboljil okna in lepo barvo (ru ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite; torej zahtevajte
le poveod to taborno domačo kavo. Glavni zalagatelj Ivan JebeSia, Ljubljana.
to
S
Izdajatelj: dr. I. Janežlč.
Odgovorni nrednik: Ivan Rakove«.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.