Poštnina plačana v gotovini. Cena 30. - lir DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 49 Trst - Gorica, 15. decembra 1957 Spediz. in abb. post. I. gr. Vsem naročnikom, oglaševalcem, sodelovalcem in čitateljem želita srečne in vesele božične- praznike uredništvo in uprava «Demokracije» Izhaja 1. in 15. v mesecu Praznik družine, miru in sožitja Na meji dveh svetov, od katerih ga eden priznava. in slavi:, drugi pa mn odreka 'vsak pomen, zopet praznujemo Božič, dan rojstva Siinu Gospodovega. Po starem Izročilu, nastalem takrat ko je Sin Gospodov prišel med nas, da nam s svojo žrtvijo in 'trpljenjem nakaže pot, ki vodi k odrešenju, Božič praznik družine in miru, sožitjal v ljubezni in slogi. Tako oznanja tudi 'božična blaigovest, ki. kliče “ Sava Bogu ina višavah .in mir ljudem’ na: zemlji, ki so dohre volje. Ta velja posameznikom, ki tvorijo osnovno družbeno enoto, 'kakor tudi narodom in državam, preko katerih se posamezniki ,in manjše družbene skupine vklu-čujieija v mednarodna občestvo. (Praznike 'bomo večinoma preživeli v okviru svojih družin, čeprav se je zadnja leta precej' raspasla. navada, da' se ljudje •tudi na- te dni' raztepejo na razne strani svetal. iPohajaiška strast, tako značilna za mašo dobo ih maš tempo življenja, žene. ljudi sem im tja, iz -kraja v kraj, od novosti do novosti. Pri tem pozabljajo, dal bi jim od časa do časa bolj koristili trenutki zbranosti, v kater ih bi nekoliko pretehtali to, kair iso v svojem neprestanem 'beganju videli, a me doj.eii, delali, a ne premislili. Tekom leta, se nabere veliko takšnih s-tair.i in problemov, majhnih im velikih. Kakor dela. svojo letno bilanco vsak podjetnik, kakor vsakdo preračunava, koliko je v letu zaslužil in koliko potrosil ter ina osnovi tega ugotavlja, ali si je pomagal kvišku ali- p je zabredel v dolgove, -se dvignil .do večjie blaginje, ali ,pa je živel slabše, tako hi moral storiti vsakdo tudi glede svojih notranjih dobrin, cilja im smisla svojega življenja. Ga je uresničeval v zaiželjemem smislu in smeri, ali- pa je tudi v tem blodil im se lovil, kakcir potnik, kit je v snežnem metežu :zgubil svoj kompas '! Ce napravimo takšen pregled svojega notranjega »dati imeti«, pregled tega, kar smo v enem leitu življenja ustvarili ali izgubili, potem je za to vrednotenje poleg vprašanja nas samih im našega notranjega Izpopolnjevanja, najvažnejši- maš odnos do najtaližje okolice. Tu naletimo na- prvem -mestu Egrdružimo. In kje maj' dobimo- zai družinsko življenje lepši zgled, kot -nam ga. nudi prav Sveta, Družina ? Aili smo- jo v svoji požrtvovalnosti iz,a dom, v prenašanju skupnega trplenija, pa -tudi v veselju nad skupnimi radostmi vsaj. deloma posnemali ? * -S kakšnimi, občutki pa praznujemo Božič v nekoliko širšem občestvu, v skupnosti, ki jo tvorimo kat prebivalci tega koščka .zemlje ob severnem Jadranu, na. katerem živimo Slovenci in .Italijani, pomešana in povezani, v eno -samo družimo ? Ali sta v njej, v preteklem, letu vladali sloga. ,iln ljubezen, smo delali in živeli v duhu prijateljskega sožitja ? ■Medtem ko ®i mera za. svoje, zadržanje v okviru lastne družine pač vsakdo sam izprašati vest iteir sprejeti odgovor, ki mu ga bo ta narekovala, so razmere v pravkar omenjeni širši, vise tukajšnje prebivalce obsegajoči, skupnosti, ž-ei javna zadeva, katero je treba javno c-bravnati. In tu maramo žal, ugotoviti, da. med prebivalci .tega kraja; še vedino ne vladata tako vzg!edina sloga in razumeval :ije, kakor bi to -bilo želeti. Slovenci, ki smo po številu napraim 'ItsjUjamom v teh krajših v .nekaki vlogi Davida, maramo povedati, da. je med našimi krajani druge ,narodnosti še vedno, precej Goljatov, ki smatrajo, da je bolje izzivati prepiire im .nezadovoljstvo, kakor pa sejati slogo in ljubezen. Nekaj moramo, pri,zrnati. Mir smo hvala Bogu uživali. Ni bito hudih dogodkov, ki -bi, .ga. kalili. Mnogo nad,, za. katere- ,smo si pred letom dni obetali, da, bodo medtem uresničene, je pa, še. vedno nerešenih. Ce, 'začnemo samo pri -londonskem memorandumu, is katerim sta Italija in Jugoslavija, rešili tržaško vprašanje, pai končamo pri problemu zakonske ureditve, slovenskih šal v Italiji ih uporabi slovenskega; jezikal v -javnih uradih, ter st samo mislimo še vse to,‘kar spada v ta, okvir, ,smo menda že dovolj povedali. Vse to je še prav tako odprlo -kot je bilo pred letom dni. »Stairai ,pravda,«, ki jo bojujemo me za papirnato, temveč za dejansko piriznlamije naših manjšinskih pravic, še ni končano, miti se Slovenci -ne moremo pohvaliti, da bi v preteklem letu dosegli v njej kaline večje uspehe. Tudi glede tega ibi bilo dobro, da, odgovorni čini; tel ji v božičnih dneh pretehtajo svoje dosedanje ravmaimje;, ;k.i m.i bilo vedmo takšno, da bi' jih ob božični po-slaintoii ine moralo, zapeči vest. Vsekakor -želimo, njim im mam, da. bi čez leto dni lahko potegnili drugačne, zadovoljivejše im bolj ohrabrujoče zaključke. Konec kon-c-ev mam je usojeno, da; živimo skupaj, prav tu, ob tern Tržaškem zalivu,po dol-i-mah im g.ničih, ki ga odajajo. Zakaij bi življenje nesmiselno grenili ? * Kaj pa 'e novega v velikem svetu, ali vladata tam mir im ljubezen, kakor pni- tiče »lj-ud em, ki so dobre volje« ? Menda nismo še nobenega povoinega Božiča preživljali sredi tako neusmiljene ■tekme v obroževamju, kakor ga preživljamo -letos. Mir, ki .ga uživamo, j;e samo zunanji. Nad -usodo sveta visi Damoklejev meč atomski bomb, raketnih izstrelkov, 'Spreletavajo ;se umetni sateliti,- Viidšti je, da sta mir 'in ljubezen postala velika oddaljena utvalra. Dva tabora, v katera je človeštvo razdeljieno, govorita dva različna jezika. Tudi tam, kjer uporabljata iis-te besede, ju vsak razume iimi tolmač! ma svoj lasten način. Edemi -s,e .boji drugega, strah -ga je, da bi bil pregažem. Takšen -je položaj,, iz katerega, navidezno -ni -izhoda. N.i izhoda vse dotle j, dokler ne bo na obeh straneh, ki se danes trudita v teij silni tekmi, prevladala resnična; in iskrena dobra vol-a, da se to konča. Ni dovolj da eden odneha, pa- ;bo sam od sebe nehal kovati nova orožja tudi drugi. Spomnimo se samo 'kako to bilo takoj po drugi svetovni vojni. Takrat je Zahod pokazal še več kot dobro voljo, izpadel je celo naiven. Od tega je imel korist samo Vzhod, ki jel brezobzirno izraib.il, tujo slabost. In če danes Vzhod ponovno zahteva od, Zahoda naj dvigne .roke, -izpusti orožje, s katerim se pripravlja, ne za mopaid, pač pa za. obrambo, ali ne bi bilo tvegano verjeti tem besadam ? -Po tem kar =e je zgodilo v dosedanjih dvanajstih letih, ki so pretekla od konca druge svetovne vojne, so za dekaz dohre volje potrebna drugačna dejanja. Pred dvanajstimi leti je .Zahod že dokazal, da svoj® trenutne nadmoči noče izkoristiti za -napad lim osvajanja.. Razpustil ,je svoje armade- itn vojaki so se- vrnili v tovarni- ške delavnice. Vojne industrije so. demobi-Ziiratle. Danes je vrsta na Vzhodu, da napravi podoben korak. Toda- to -mora biti koraz. z ukrepi- im dej&tvi, n-e pa z diplomatskimi notami, zapeljivimi pismi lin, proglasi. Zahod ki je bil že parkrat izigran, in vsi, ki mu pripadajo, upravičeno, postavljajo to zahtevo. Vzhod pa tega noče. Zakaj, to vedo samo njegovi voditelji. Toda dokler tega ne napravijo, dokler ne dokažejo svoje resnične dobre volje, dotlej -bomo še -lepo vrsto Božičev preživljali sredi oboroženega, ne pa sredi pravega miru. Tudi to je ena izmed tetošBijiiih, božičnih ,-resnic, pa če- prav trpkih. Eisenhoinerjeo načrt 'Nal sedanjem plenarnem zasedanju Atilamtsfcel zveze v Parizu deluje 15 za hodnih držav na zgodovinsko, odgovornem .delu za obrambo in utrditev zahodnega sveita. Predsednik ZDA, Eiseinhovver je predložil načrt za okrepitev Atlamske zveze z naslednjimi bistvenimi deli : 1. ZDA -bodo dobavile organizaciji NATO določeno atomsko orožje im raketne izstrelke ; 2. Predvidena je us-tamovitev posebnega-u-rada znanstvenikov in tehnikov za poenoteni je evropske oborožitve ;3. Izmenjaval znalnsitvenih atomskih izdelkov ; 4. ZDA -bodo po potrebi obveščali poslaništva' Aitl-antske izveze o vseh. važnih vprašanjih ; d ZDA se obvezujejo, da prihitijo z vsemi poit-rehnimi sredstvi na pomoč, če bi bila katerakoli članica organizacije NATO napadena. Ob množičnih obiskih Zadnje dni novembra so v Jugoslaviji slavili »dan republh ke«, obletnico odkar je obstot ječa ljudska oblast dobila svojo sedanjo ustavno obliko. Ob tej priliki je zaprosilo za vizum v Trst toliko Jugoslovanov, pot sebno Slovencev, da so časopisi in radio o tem posebej poročali. Veliko jih je tudi dobilo dovot Ijenje in tako smo tiste dni sret čavali na tržaških ulicah, posebt no v središču mesta, skpvd fot liko jugoslovanskih gostov kot srečavamo sicer domačinov. Sam ob sebi je to vsekakor razveseljiv pojav, ki nakazuje, da so se razmere normalizirale, da meje niso več zaprte. Posebno Trst ima od tega gotovo svojo veliko korist, saj puščajo ti izlett niki v tržaških trgovinah precej denarja. Kdor ne verjame naj si ob kakšni ponovni priliki samo ogleda kako obloženi se gostje vračajo na kolodvor ali pa k pot stajallščem avtobusov. Korist imajo tudi obiskovalci, saj bi si sicer ne plačevali dragega potot vanja in ne bi prihajali trositi svojega denarja v naše mesto. Ob tej priliki smo pa slišali Dogodki ^ [ po svetu j AMERIŠKA VOJAŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI je prenehala. Tito, ki je slutil, da se Združene države pripravljajo, da bi ukinile vojaško pomoč Jugoslaviji, se je tej pomoči sam odpovedal. Izgovoril se .je, da v Ameriki pogosto izjavljajo, da 'ja treba stališče do Jugoslavije vedno na novo oceniti. Takšno nezaupanje in morebitno p,vstavljanj«' pogpjev je seveda Z Jugoslavijo politično skrajno nerodno. Zato je boljše, da ta pomoč preneha, pač pa se bo Jugoslavija še nadalje trudila, da bi še naprej dobivala ameriško gospodarsko pomoč. Prenehanju ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji bo najbrže sledil ,odhod ameriškega vojaskeg , odposlanstva, iz Jugoslavije. Poleg tega bodo seveda prenehale dobave nadomestnih delov, zaradi česar bo- precejšen del doslej prejetega ameriškega orožja kmalu neuporaben. To velja predvsem za razna motorna vozila, tanke in letala. Ker Jugoslavija ne proizvaja sama zadostne količine tega orožja, se bo morala pač nn nekoga osloniti, najbrže na Sovjetsko zvezo. Z zrahljcmjem vezi ki so jo vezale z Zchcdcm, bo namreč Jugoslavija še bolj podčrtala v Moskvi zaželjeno »nevtralnost«. Kremelj bo radevolje pripravljen, da jo v tem njenem stremljenju podpre, pcdohnlo kakor dela. v Egiptu, uspava Indijo, ka-li vodo na .Srednjem Vzhodu. Tito, za katerega so prav mnogi ameriški politični opazovalci še pred letam dni zagotavljal ji, da se nikdar več ne more približati Moskvi, dela pač to kar mu nalaga njegovo komunistično prepričanje in utvara o komunističnem poslanstvji. Kdor o]xizuje komunizem od daleč in sodi njegove voditelje po sebi, jih pač ne mere razumeti. SOVJETSKO SNUBLJENJE GRČIJE je postalo izrazitejše. Tudi v tem igra najbrže Titovo prijateljstvo, z grškim kraljevskim parom, precejšnjo vlogo. Kaj bivši grški prtizani in drugačna družbena ureditev ! Na to je Beograd že zdavnaj poza il. Medsebojni obiski na Krfu, Brionih v Beogradu, in Atenah so med obema vladama vzpostavili drugačno vzdušje. Razmerje je postalo še tesnejše, ko je Grčija prišla v spor z Veliko Britanka in Uidi s Turčijo. Z obema ju druži Atlantsko zavezništvo, z drugo pa Balkanska zveza. Oboje je Sovjetiji trn v peti. Tito, k1 je spretno zrahljal te vezi, je nedvomno opravil komunizmu koristno delo. In tako je zdaj Sovjetskazveza že smatrala da je te dni nastopil čas, ko tudi sama lahko pozabi na nekdanjo grško državljansko vojno in stavi Grčiji svoje neposredne ponudbe. Za to, je izrabila obisk odposlanstva levega krila grškega parlamenta v Moskvi. Mikojan je pozval Grke naj se priključijo nameravani sklenitvi balkanske pogodbe o sožitju, kakor -jo je predlagala Romunija. Ce bi se Grčim odločila za politiko nevtralnosti, bi Sovjetska zveza nudila Grčiji enako gospodarsko pomoč, kakor jo da to Siriji in Egiptu. Vkljub vsemu pa ni ravno verjetno, da bi Grki nasedli na te Vmance. * * * KANCLER RAAB je 2. decemb c odgovori' da avstrijska vlada ne namerava umakniti zakonskega navrta o slovenskih šolah in uporabi slovenčine na sodiščih. 'i.•dr' Jc-fZ.Qs\ E m F* katera je> odobri1 ministrski svet. Izja-v11 je, da bosta oba načrta predložena parlamentu, ki ju bo lahko odobril, spremenil ali odklonil. Raab torej vztraja pri načrtih, ki so vzbudili toliko protestov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. V Avstriji se torej ponavlja glede zakonske ureditve manjšinskih šol podobna igra, kakor jo doživljamo v Italiji živeči Slovenci. . Tudi v Rimu je vlada pripravila zaJccnske načrte za ureditev tukajšnjih slovenskih šol, ne d bi se prej posvetoval •. s predstavniki slovenske manjšine. Tudi ti načrti manjšine ne zadovoljujejo, pa so vkljub temu "e vedno nespremenjeni. Razlika je samo ta, da je ureditev slovenskih manjšinskih šol v Avstriji še bolj pomanjkljiva kot v Italiji. Medtem ko deli kancler Raab v Avstriji živečim manjšinam takšno pravico, je pa istočasno izjavil da bo avstrijska vlada skušala, doseči pogajanja - Italijo, da bi vprašanje južno-tirolskih Nemcev uredili tako, kakor to predvideva pariški sporazum. * * * UMETNI AMERIŠKI SATELIT, ki so ga 6. decem' ra nameravali poslati na pot okoli Zemlje, je dve sekundi po spmstitvi padel na tir.. V. kotlu prvega dela. rakete se je znumjšal pritisk, in raket ki je bila usmerjena proti nebu, se je nagnila. Pri tem je priš“ iz nje velik dim, nakar je eksplodirala. Ves prizor, pri kateremu na srečo ni bilo smrtnih žertev, so si l hko ogledaU tud' gledalci italijanske televizije, k"j'ti pristojno ameriško ministrstvo je dalo zadevne fkrnske pos"~ ke na razpolago za predvajanje javnosti. S tem je ameriška vlada obenem odgovorila kritikom, ki so ji očitali, zakaj ne dela takšnih poskusov tajno in jih sporoči javnosti šele potem, ko uspejo. Talko so ravnali n. pr. Sovjeti, katerim se je tudi veliko poskusov izjalovilo. Predsednik Eisenho-vjer je de' ’- da v demokratičnih državah nihče ne more preprečiti, da bi se govorilo in pisalo o delu in načrtih' nerodam odgovornih v’ad. To ne bi bilo prav. Ljudje naj vedo, kako se dosezajo znanstveni uspehi, ki ne prihajajo sami od sebe in naenkrat. ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI 'STIKI so bili tudi zadnje tedne živahni. Prve dni decembra se je mudilo v Beogradu odposlanstvo Italijanske državne ustanove za tekoča goriva (ENI). Vodil ga je inž. Mattei. Razgotvarjali so o sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki, posebno na področju geoloških raziskav, na področju čiščenja in izkoriščanje zemeljskih plinov kakor tudi pri ravnanju jugoslovanske petrolejske industrije. Italija, ki se je morala na področju tekočih goriv sama boriti z velikimi težavami, bi lahkr posredovala Jugoslaviji svoje dragocene izkušnje. — 9. decembra pa je prispelo v B ograd itali jansko zastopstvo ki bo podpisalo prvi italijansko-jugoslovanski kinematografski sporazum. * * * PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA. Na b..žični praznik bo tudi letos sv. oče spregovoril vsemu svetu. Verjetno bo govoril o mednarodnem položaju današnjega sveta. tudi nekaj pripomb, mimo katet rih ne moremo, ne da bi jih zat beležili. Na vse trezno misleče tržaške Slovence je napravilo na j več ji vtis, da naši bratje slavijo svoj največji državni praznik s tem, da se vsaj za trenutek umaknejo iz svojega vsakdanjega sveta. Njihov svet je komunističen, ljudskodemokratičen, enakoprat ven in kakor trdi sam o sebi, r.ajpopolnejši od vseh človet ških občestev, kar je doslej obstajalo. Njegove pripadnike je pa le zamikalo, da se prav na ta dan, ko bi ga morali navdušeni slaviti, raje podat jo v zapadnjaški, če bi rekli po njihovem, kapitalistično demot kratični Trst, da si tu na naglico nakupijo razne drobnarije, pa tudi večje stvari, katerih jim dot ma primanjkuje ali pa so nesot razmerno drage. Ali ni ta ugotot vitev bolj zgovorna kot vse nat pihnjeno hvalisanje in propat ganda ? Nekateri tržaški Slovenci so ob opazovanju tistega tekanja po mestu, srečevanju z zavoji in vsemi mogočimi predmeti pret obloženih mož, žena in otrok, zmajevali z glavami. Iznebili so se tudi marsikatere pikre, kot n. pr. zakaj pa pustijo v Trst lju* di, ki se ne znajo lepo obnašat ti, ki tako javno kažejo svojo neutešeno željo po dobrinah in s tem siromaštvo ? Lahko bi ret kli odkrito : nerodno jim je bilo, da so to bili njihovi bratje po krvi in jeziku. Toda, ali nisc bili v svoji sodt bi preostri, predvsem pa sebičt ni? Ali si lahko predstavljajo kakšni bi bili sami, če bi dvat najst let živeli v svetu, ki je drut gačen od našega, kjer pomanjkat nje in borba za vsakdanji obstat nek še zdaj nista daleč od tega kar smo tu že kmalu po vojni prebrodili ? Zato naj ne sodijo, da ne bo nekega dne sojeno tudi njim! Glad, pa naj bo po kosu kruha ali drugi dobrini, je strat hovit mojster, in nekega dne zna ustrojiti kožo in navade tudi tit stim, ki ga ne poznajo in nočejo upoštevati. In še tretja pripomba. Ta je najpogosteje prihaja iz ust kakt snega prenapetega italijansket ga someščana ki je karajoče dvit gal glas »ali jih vidite kakšni so ? Kako so oblečeni ? Kako nosijo svoje stvari ? Pa hrano, to imat jo kar s seboj/« Tudi zaradi teh pripomb je bilo nekatere, malo prej omejene Tržačane skoro sram. Eni in dnu gi bi se pa lahko kaj hitro pomit rili, prvi potihnili, drugi pa pot spomnili kako je tedaj, ko dožit vi Trst podobne množične obit ske iz sosednjih ali odaljenih pokrajin Italije. Tudi takrat pot slajajo in hite po ulicah ljudje s kovčki in nahrbtniki, prav tako utrujeni in neprespani. V gostih nah potegnejo iz torbe slastno gnjat ali kos sira in kruha, ter si sami tešijo glad. Nihče se zat radi tega ne škandalizira, nihče se tega ne sramuje, vsi razumet jo. Saj ne žive po svetu sami bot ga t asi, in poleg meščanskega življa ima vsaka država tudi svojo deželo! To smo morali povedati zato, ker nočemo, da bi r.ašim bratom začeli ovirati potovanja k nam. Če jih v nesrečah in potrebah, ki so jih doletele, in željah, ki jih imajo, nekdo mora razumeti in razume, potem je naravno, da smo to mi, ki živimo neposredno ob njihovem domu, ki nam srce prevevajo podobna čustva in nam iz ust vre ista govorica. * * * # VESTI z GORIŠKEGA Notranji Minister zunanjih. zadev 'Peli® j* obiskal države Južne Amerike, kjer je imel važna, posvetovanja z. italijanskimi diplomatskimi zastopniki. 'Na povratku domov se je us tavil tudi Združenih drž..v o o, kjer se je srečal a. Dulleson, im :se z utjitm raz.gova.rjat o resnih .trenutnih političnih vprašanjih. Poročajo, da je Dulte.su predlagal .sledeči načrt za rešitev krize na Bližnjem, m Srednjem vzhodu : Terjatve, ki jih ZDA imajo pri državah, ki so prejele pomoč i.z Marshallovega, .sklada, na,j bi tvorile sklad za po,moč državam Srednjega vzhoda itn vse dolinice, naj -bi pl-ar čila pošiljale v ta sklad. Krt misel ne i-zgled,a slaba in tudi Dulles je ni odbil, , pa tudi .sprejet še ne. Zadevno ,se bedo ! pripadete države medsebojno še posvetovale. Ameriške vojaške postojanke Velik hrup in besedni ipor je pri . levičarjih zbudila vest, da. bodo ZDA uredile posebne postaj-anke v Italiji kot oporišča, zal rakete im. dalekosežm-s iz-lrelke v slučaju vojne. Vse to seveda v okviru Atlantskega obrambnega, dogovora. . Zahodne sile ta namreč spričo sovjetskih napredkov v tem oairu, dolžne poiskati si druge obrambne možnosti, da zajezijo morebitni nenadni hitri napad. Preureditev senata Mnogo se razpravlja o preureditvi senata,, ki naj bi bil po članstvu številčno močnejši, po dobi .trajnosti pa skrajšan -na pet let, kakor poslanska .zbornica, tako da bi se volitve v.ršile ,za obe zbornici hkraiti. Najbolj «e za preureditev potegujejo, demokristjani, katerim je že bilo uspelo .zediniti še. ostale* stranke. Nenadoma pa je pri razpravi v torek 10. t. m. bil predloženi .zadevi zakon odb.it in sicer ,z dvema glasovoma večine. Zdaj mara ta zakonski predlog zopet pred senatno komisijo. Demokristjani si seveda, močno prizadevajo da bi se zakon kmalu izglasoval, ker manjka, ie mallo časa do razpusta poslanske zbornice, za nove volitve, in če ni novega senatnega zakona, se tudi zbor niča ,ne more razpustiti in zopet voliti, ker ni še potekel njen poslovni rok. Volilni nameni in programi Stranke se že mrzlično pripravljajo na valitve. Vse imajo namen .nastopiti z najbolj živahno propagando in najbolj prikupi j.iv im programom. Kakor z nano se desničarji (monarhisti, novofašisti, ‘bivši bojevniki -im liberalci) niso zedenili za skupen nastop kot »velika desnica-«, ker so ta predlog zlasti zaradi novafašistov .liberalci odločno odbili. Zdaj izgleda-, da .skušajo .nekatere manjše politične grupacije zediniti levičarje .za. neke vrste .skupni volilni tabor proti demokristjanom, katerim očitajo klerikalni monopol, s kolektivističnimi težnjami, in proti desničarjem, ki ie zaradi monarhistov Ln novofašistov (misovcev) vidijo, da, predstavljajo resno nevarnost v obnovo totailitabnielga režima Stališče liberalcev V nedeljo 1. t. m. je vodstvo liberalne ,stranke z-ukij,učilo v Rimu svoje delo -in odobrilo smernice, ki jih je glavni tajnik stranke Malagodi predlagal. Te. so : da e e lCte-ralr-a stranka -ne mara, ve.zati za sfeupan nastop vseh desničarjev na volitvah ; dia bedo liberalci, nastopili -®a volitvah sami s svojim programom tešečim na, modeme m l iberalizmu in gospodarstvu, kajti danes gre za. .rešitev države in državljanskih svoboščin proti avtoritarizmu in načrtno vodenemu gospodarstvu vseh barv, od- levičarskih do idemakri,stjanskih. -»Na5 ie liberalna borba preti- vsem, ki zapirajo pot v bodočnost, je borba proti reaikcicirarjem, ki j,ih danes piredsta,vijejo kolektivisti, je ,to borba ra ohranitev možrdsti »spreminjanja vlad«, kt.je 'oajvečje duhovna to politično odkritje, kar jih je človeštvo moglo doseči« j.e dejal Malagodi. Pod besedo »spreminjanja« je mislil možnost različnih vladavin po demokra- tičnem .sistemu, ki dovoljuje prosto tekmo za. dosego vladie. Nai istem zasedanju vodstva liberalne stranke je član vodstva, Luzzatto predlagal resolucijo, ki zahteva takojšnjo vrnitev vseh itali jamskih »odpeljance.v« s .strani Jugoslavije. N.i iz,na,no, ali je ta resolucija sploh prišla v pretres in na glasovanje. Pač pa, je Malagodi dejal, 'da »liberalci z-alhtevajo tr.ia.i bo vlada v Poa-dižju, zaščita joč koristi državljanov itae li;anskega, i.n nemškega jezika., neupogljiva, v obrambi .nedotakljivega Bre.ne.rja in -M-aili-jamske države, ,ne s posebnimi, temveč >z rednimi zakoni, vštevši po po trebi tiste o veleizdaji«. Vprašanje je, ali Malagodi .smaitra tudi .zahtevo po spoštovanju -manjšinskih pravic za, veleizdajo... Demokristjani sami v volilnem boju • Demokristjani so. ,se znašli v položaju ,n .kake splošne osovražen osti. s strani' drugih strank, ke,r padaje nanje očitki od vseh strani. Zato si prizadevajo doseči na vsak način absolutno večino glaisdv in poslanskih mest, da -bodo laih-ko viat-dali.isami, ke,r bodo sicer prisiljeni precej popustiti morebitnim vladnim sc-delo-valcem. Slovenska demokratska sveža v Gorici vošči veisele in blagoslovljene .božične praznike in srečno .novo leto vsem Slovencem iin .sploh vsem ljudem na zemlji, ki so dobre volje 1 Naj vsem Slovencem in vsem ljudem na svetu zasije za Božič in za Novo- leto magična luč iz betlehemske štailice to naj jim kaže pravo pot v življenju. Vodstvo S D Zv Gorici Odločno odklanjamo fašistične metode! O vrenju v 'Poad-ižju, kjer ,se nemška jezikovna manjšina vedno odločneje postavlja, za svoje pravice in zahteva uvedbo provincialne avtonomije nasproti deželni, .smo že večkrat poročali. Povedali smo že tudi o. .raiznih ate.nita.tih in nastopih, Zadnji atentat naj bi se bil pripetil v ,dolini, Venosta proti spomeniku italijanskih paintiizanov. Toda kar zbuja pozornost je dejstvo, da .so nekateri italijanski krogi .izjavili kratko in malo zahtevo, naj, bi se začelo Nemce sc,dno preganjati kot krive veleizdaje ,priolti državi misleč, da bo s tem pariški dogovor De Ga,speri - Gruber najbolj- pravično in pravilno ustvarjen. Iz te.ga kar se dogaja, ponekod, bi nekateri skepniični ljudje mogli misliti, da 'r.is' bc. dolgo, ko bodo črnosrajčniki: lahko tudi odkrito nastopali s palicami .in z ricinovim, oljem. V pogledu zaščite jezikovnih manjšin se nam zopetni povratek k metodam krivičnega sodnega, preganjanja,, ko -j,ih .je fašizem izvajal, ne zdi ravno, najbolj1 primeren in umesten. ■Pred nekaj, leti so novofaši,stični elementi na. Tridentinskem že vložili preti nemškim voditeljem ovadba za veleizdajo, pa jo je pristojna sedna, oblast vrgla v koš. Upamo, ,da bo toke- ovadbe metala v koš tudi še. naprej. To smo dolžni naši javnosti poročati, ker bi za. Nemci prišli s sodnim preganjanjem tudi mi Slovenci v Italiji na vrsto, ki tudi terjamo svoje pravice, pa čeravno talke,, ki jih ustava predvideva, in mednarodna, listina o človečanskih pravicah zagotavlja ! V mestu P.rato v Toskani se je pripetil .slučaj, da, sta, .se dva državljana, Malrio Bellandi m Loriana Nuniziati, poročila, cir vilno pred županom. To je župnika, ln škofa hudo zadelo to ta po,sled,nemi .je poslal prvemu pismo ki ga, je prebral v cerkvi pred zbranimi1 verniki. Pismo pa vsebuje po državnem zakonu žalitve na račun zakoncev, ker trdi, da. sta »javna-grešnika« in da živita, v pohujšljiVem priiležništvu. Poleg zakoncev pa sta baje v .pismu videli žalitve še dve drugi osebi. Odtod kazenska, ovadba proti .župniku to škofu, na podlagi členov 594 in 595 .državnega kazenskega zakonika, ki predvidevata kazein za vsakogar, ki žali čast in ugled kake ose.be. 'Okrajni sodnik j,e zadevo, že pretresal in tožbe odbil. Toda proti taki razsodbi je vložil priziv državni pravdnik i.n, okrožno sodišče bo o stvari razpravljalo. Medtem je zadeva močno razburil® duhove in ločila državljane v dva, tabora : v .tiste, ki dajejo škofu to župniku prav in tiste, ki jima prav ne dajejo. (Stvar pa je treba presojati iz vidika, državnega zakona in iz vidika konkordata, ki sta ,ga država, to cerkvena oblast pod- GOSPODARSTVO UNIČUJMO MIŠI • Na vr.tu Ln pa tudi na polju, kjer -smo posejali grah, je možno, da ga nam izpojedajo miši. A-ko torej opazimo, da nam miši delaje škodo, jim moramo napovedati boj. V tukmije, ki jih opazimo v zemlji, natrosimo nekoliko strupa, kakor n. pr. Foisf-u-ro d.i zi-nko aili kateri drugi od tolikih, ki jih dobimo v prodaji v kmetijskih konsorcijih. Strup lahko nastavimo tudi tako, da -natrosimo ■meka-j zrn ne. -zemljo aii bolje na gladek kamen in na,to pokrijemo s kosem strešne opeke. V vsakem primeru moramo strup z opeko pokriti, -ker bi ga lahko požrla kurati,na, katera bi nato poginila. Tudi Baj,ci rudi glodajo mladi, grah. Preti tem postavimo strašila,, kakor u. pr. slamnatega moža. ali kos deske, ki ,smo jo prepleskali z apnenim beležem. V SHRAMBI : Prebirajmo krompir, odstranimo gnilega,, drobnejšega pa porabimo za krmljenje prašičem. Krompir moramo shranjevati ,v kleteh, katere naj ibodo suhe. Ni prav shranjevati krompir v podstrešjih, ‘ker bi se tam preveč posušil in zato .zgubil na teži. "Niti ne smemo shranjevati krompirja v kleteh, v katerih je vino, ker bi se vino lahko navzelo ne-prljeitmega duha. Ko smo izločili ^ gn.ilii krompir -ter drobnejši z® krmo prašičem, .potrosimo na ostali prah živega apna ali mavca (gi-ps), da s tem preprečimo gnitje. KAKO RAVNATI S KRAVO PRED PORODOM : Najprej ugotovimo, ali je krava oziroma junica res breja. Eden .znakov je, da se več ne pojejo. Breje, krave polagoma .zgubljajo mleko. Pri junicah se po treh do štirih mesecih brejosti začne izcejati ‘bela sluz. V splošnem pa je breja krava oziroma junica 'bolj mirna. Z brejo kravo ali junico moramo mirno ravnati .ker grobost vpliva na plod v telesu. Taka. živina- naj se giblje čimveč na prostem, lahko jo tudi vprežemo do osmih, m secev brejosti ali le >za. lažja dela. Krmljenje breje krave je tudi1 velike važnosti. Predvsem je ne smemo krniti samo s senom, ker bi s .tem živina zrastel velik vamp in, tele v telesu bi ne imelo dovolj prastara za razvoj to bi 'zaostalo v rašči. Z molžo breje krave moramo prenehati kake dva meseca pred porodom. Le v izjemnih slučajih pri izredno mlečnih kravah moramo- mol- nadaljevati vse do konca brejosti, toda. na ta- način, da dnevno zmanjšujemo molžo. Kar se krme same -tiče, bomo poleg .sena, pokladali dnevno nekoliko močnih krmil, kakor n. pr. otrobov, razne orehove tropine Ltd.. Poleg tega podajamo dnevno nekoliko pese ali korenja. Krma mera, biti .zdrava,- nikdar pa ne zmrznjena alt celo gnila, ker >bi ta lahko, povzročila, pri kravi zv.rženje. Kakih osem do- deset dni pred porodom .bomo -kravo nekoliko .slabše krmili, da> bomo na. ta. način kravi olajšali porod. V mnogih slučaji! krave in posebno junice težko porodijo. V takem primeru, če sam 'nisi vešč, je prav, da pokličeš na pomoč kakega veščega živinorejca, ; v težjih slučajih pa pokliči brez obotavljanj® žlviinozdravniika ker te majnen št-ro-sek obvaruje pred veliko škodo. KRMLJENJE PRAŠIČEV : Ne iščejo več debelih im mastnih prašičev, .temveč mesnatih. ,P.raš-ič, iki naj nam da. meso to malo maščobe, mcira. biti mlad im ge moramo odebeliti ko je star prebližno devet mesecev. V prvem letu, starosti prašič naglo raste im se predvsem razvija v mesnatem delu. Meso takih prašičev o,stane-rdeče barve, in je primernejše za, dolgo rabo. Da pri prašiču dosežemo razvoj mesa in me toli-ko tolšče, j,im moramo pokla-daiti hrano bogato na beljakovinah, ^ n. pr. posneto mleko, krompir to pšenične, otrobi. S tako hramo dosežemo lepo, rdeče, okusno meso ln trdo slanino. Meso pa katero hočemo ohraniti dalj časa, ne sme biti -ne pr e vodeno m-e premastno. Zato me, smemo mesece in mesece hraniti prašičev a vodeno hrano, sestavljeno iz, vode, maščobe, zelenjave ta koruzne moke. Ako ‘hočemo imeti, lepo, rdeče meso, moramo pustiti prašiče, da se giblejo na- prostem, vsaj. za malo časa, vsaik dan. Na ta način to poleg primerne hrane kakor smo zgoraj, opisali to, ako ne bomo prašičev redili dalj kot približno do enega leta starosti, bomo imeli lepo rdeče to trdo meso, katero -nam bo dalo .zelo okusne salame. pisali ln. ki torej veže prvo to drugo. ,Dio konkordata, ki je bil .sklenjen leta 1929, j,e v Italiji veljala za državo samo civilna poroka to -kdor je ni sklenil pred držaivnimi oblasti, veljali za neporočenega,. Za ceirikev pa. je veljala samo cerkvena poroka, to kdor je ni -sklenili, inii veljal za. poročenega, z vsemi verskimi in moralnimi posledica,mi. S 'konkordatom cd leta, 1929 j,e bil dosežen, sporazum, da je tudi samo cerkvena poroka veljavna, če se prepiše v matično ikni.go ki ,jo drži občinski urad za civilni status. Ostala pa je za -državo ve-ljdrVina tudi s mo civilna poroka, pred županom. V konkordatu ni torej rečeno, da je veljavna samo -cerkvena, poroka to da se samo -ta sme sklepati :ta, v matično knjigo vpisati.. Cerkev zahteva, cerkveno poroko, toda državi i iin-i niso vis i -take ga verskega prepričanja, ta baš zato velja, za državo tudi civilna poroka. Tabor državljanov, ki stoji na straini škofa in župnika, njima, daje, zlasti škofu, neomejeno prav.ivo javnega nastopanj® im obsojanja. Drugi tabor pa trdi, d-, ne gre pri .stvari za> to, ali škof sme ali me nastopati in obsojati civilno poročena,, ampak za način, kako j-e nastopil in obsodil. Ceš. dva državljan:®, ki sta s.i .po obstoječem državnem, zakonu Izvolila civilno poroko, ne moreta biti javno žaljena in obrekovana, da 'Sta »javna- grešnika« m »da živita, v pohujšljiivein pri-ležniištvu«. Sicer meni drugi tabor, mar® cerkvena oblast proglasiti za pregrešne in pohujš-ljive vse. d.ržaivlne zakone, ki se ,z njenimi predpisi o poroki, -ne skladajo. V tej, držav.i pa, hočeš nočeš, vla,daljo danes demokristjani, ki niti od daleč ne žalijo, to -ne smejo žaliti z »javnimi g.re-šfcih« .ta »pohujšljlivim priležniištvom« civilno poročene državljane. Ne samo to, ampak -se, pod de-mokrist jensko vlaido trpijo celo javn-e hiše !... Ne glede na. svoje dolžnosti, cerkvenega ta verskega, značaja da brani cerkveno Nerhci nekaj .pravic vsaj imajo, mi Slovenci pa še pra-v nobene, ki bi bila iz .zakonom zaščitena. Labk"- .se zgodi, da, bodo naše mladeniče zopet sodno preganj'ali, 'ko bodo ob nabori prepevali s-loveiniskei pesmi !... Fašisti na delu 'Slučaj;, ali ne, dejstvo je, da- .so se, fašisti, ali- -novi fašisti, kakor jrh že imenujejo,, pod Zo-lijevo vlado neverjetno močno Junačili iin obnovili -sivo-jo staro navado nasilnežev. V nedeljo 1. ,t m. ,s,e je. vršilo v ‘gledališču .Adriialno v Rimu zborovanja ‘bojevnikov proti, nacifašistom, ki ga je vcdil .znani. prvcboritelj in protif asist Fe-rruccio Par.ri. Kar naenkrat pa je inetki sedemnajstletni mladenič zagnal proti njemu zavojček s ornim loščem. ‘Sam g. P-airri j,e mladeniča rešil pred razjarjenimi udeleženci. Tudi v Tartan so .neofašiistii, napadli bivše borce, proti nacifašizmu, lin ina vratih .sedeža misovcev v Gorici je izstavljen časopis .z debelo tiskamim pomembnim beisediilon : Lekcija, partizanom v Torinu (Lezione ai pairtigia-ni a Torino). Pa pravijo, da so v. Italiji fašizem odpravili !... NAGRADNI NATEČAJ za izboljšanje hrašhih pašnihou Goriška, trgovska, zbornica razpisuje s sodelovanjem provincialnega 'kmetijskega! .nedzorništval dvoletni nagradni natečaj za izboljšanje toaških pašnikov, ta .siceir za leti 1958 in 1959. V poštev pridejo kmetovalci živinorejci iz občin Zagrad, Sovodnje, Foljan, Ro-nki, Tržič in Doberdob z Jamlj.a,mi ; ki bodo do Ql. maja 1959 svoje pašnike izboljšali k-a.kor sledi : očiščenje pašnikov to. travnikov vsega -kamnje, odstrainijevanje grmičevja in škodljivih tralv, gradnje suhega1 zidovja ali ograj za nastanek pašnikov, razmejitev ali pa razdelitev lastnine v odseke, utrditev ali sestavna ureditev zemljišča (,s podiranjem ta odpravo skalovja, napeljavo zemlje, .niivelirainje), obnova, trave s preoran-jem travnikov in pašnikov ter nase jan jem n-ove izbrane trave. ■Nagrade so : prva .za 100.000 lir, druga, za 80.000 ; moto dve po 50.000, štiri po 30.000 :to trideset po 20.000 lir vsalka. K natečaju se je treba prijaviti pismeno najpozneje do 31. januarja. 1958. Pojasnila dajejo Trgovska .zbornica., Kmetijsko nadzor,niištvo ,in njegove podružnice. Natečaja, -se ne more .udeležiti, kdor z® isto s.tvair že prejema, ali misli prejeti državno pomoč, ki jo zakon predvideva. Državna pomoč kmetovalcem Poslanska -zbornica j® izglasovala zakona, di, dajte, tri milijarde liir na- razpolago za nastanek malih kmetij. poroko-, je;, tudi škof dolžan kot državljan ■spoštovati državni -zakon, kajti člena 5n.a državni ceisti. 'Pri učenju je -zelo mairljiiv i.n je v razredu najboljši.. Zelo ljubi čtivo.« MvtajB po naših vaseh Letos je Akademski klub v Gorici prevzel nalogo, da, priredi Miklavževamje po lin nie-po-zabniega. -doži,vetja, to to posebno iSv. Miklavž -je obiskal in -obd-ari-l predvsem revnejše slovenske otroke -teir j-irn s tem nudil -vsaj mailo, pristnega veselja in n-Sipo-z-abneg doživetja, in to posebno v krajih, kjer ga. do sedaj- naši malčki še nli.s-O’ imeli prii-Mke. videti. Njegova, tridnevna pot °e ie vila od Sovodenj mimo ■Dola do Jamlj, v Brdih s.ko.zi Skrljevo to Blešivo -ter .se zafclučila v Rupi. Hvala gre onim gor.iškim slovenskim dobrotnikom, ki -so- Akademskemu klubu .z raznimi prispevki to omogočili. Prof. A. Kacin odstopil z mesta provincialnega sveta Dogovorno z vodstvom S-DZ je g. prof. Anton Kacin odstopil z mesta gor iškega provincialnega svetovalca. Na njegovo mes-to pride sedaj g- dr. Andrej Makuc. 'Prof. Ka-cta je odstopil ker j-e obenem čl-aln občinskega, sveto, in službuje v Trstu. Spremembe na kvesturi Ker je bil dosedanji gor iški kvesitor d.r. Daitti-lo premešče-n v Boce-n, je njegovo mesto v Gorici kot namestnik kve-s-torja zasedel dr. Salvaitore Imme. Zdravniški pregledi za Steverjanska .bolniška bl-agaijima .nepoe srednih obdelovalcev zemlje sporoča,, da sprejema v ambulaloirjiu, v Gorici, corso Italija, 86, tel. 55-30 zdravnik dr. Belli, vsak dan, razen ob sobotah ta nedeljah, od 11 ure do 12. Pojasnilo na mestu »Katoliški glas« št. 49 od 5. t. m. pojasnjuje tržaškemu »Gospodarstvu« od 29. novembra, da. -oni ni glasilo Slovenske katoliške skupnosti iz Gorice ta Trsta,, ki sta poliitiični .skupini, -ampak samo .katoliško - iinformaltlvein list. Menimo da. j,e bilo tako pojasnilo potrebno .ne samo »Gospodarstvu«, ampak tudi kakemu mlademu članu ali somišljeniku 'Slovenske katoliške skupnosti iz Gorice. Uredništvo »K. g.« pa; je pravilno zapisalo, da naj si pojasnilo zapomnijo tudi prijatelji lista. Poroka Predpreteklo s-o-boto 30. ;no‘v. -sta sa se v eeirkvi na; Travniku v Gorici poročila slepi prof. muzike g. Gabrijel Devetak iz Senitmaiviro Jin učiteljica g.-na Ivanka Velušček. Čestitamo to želimo vso srečo ! Pevski koncert »Katoliški glas« sporoča, da, bodo tudi letos, .zadnjo nedeljo t. m. o,b 3h popoldne, -nastopili slovenski pevski zbori v gorički stolnici z lepimi -božičnimi pe-smimi. Obvestilo beguncem V torek, 17. decembra, bo; ob 9 delitev, živ-eža zal begunce in sicer od abecedne črke A do L vklučen-e. Ostali -bodo prejeli živež v .sredo ob 14.30. M rijam Komjanc SMRTNA KOSA V sredo 20. novembra je v Gorici, umrla gospa- Ivana, Pi.šča-nc rojena, Pipam. Pokojnica je bila mati duhovnika v Cerknem čg. Ladota, ki so ga komunisti let® 1944, krivično umorili. Preostalim težko prizadetim hčerkam maše sožalje ! Vzgledi poljske mladine Zakaj so komunisti prepovedali dijaški list „Po proštu“? Prepoved . vršatvskega dijaškega lista »Po proštu« s. strani komunističnih oblasti je izzvala po vsem svobodnem svetu, posebno med mladino, upravičeno zgražanje. Tud ta prepoved spa-da v kategorijo komunističnih sporov med mladimi in starimi. Komunisti, ki so se dokopali oblast as aieusmisljeno borbo proti drugače sestavljeni in vodeni družbi in med komunisti, ki so dorasli in dozoreli v komunistični deželi, vladajo hudo nasprotujoča si mnenja, -Pri mladini se čedalje očitneje razvijajo občutki, da jo poklicno komunistično pokolenje poskuša s silo vklepati v stara, izrabljena partijska izročila. Mladina hodi svoja pota ne samo v demokratičnih ta svobodnjaških deželah, pač prav tako po deželah' »diktature proletariata«. Na Poljskem je mladina ma tem, da. poruši tiste temelje, ne katerih so gradili stari komunisti. Prav zato so poljski komunisti zadušili glasilo poljskih komunističnih dijakov »Po proštu«. Kaj hoče in kaj želi poljska komunistična mleidinai ki je svoje želje in zahteve izražala prav v tem mladinskem glasilu ? Ta mladina je predvsem proti klasični razredni borbi. O tem vprašanju lahko čiitamo v št. 50 iz leta 1956 v članku pod naslovom »Nekaj razmišljamo o razredni delitvi« tudi tole : »Ze dolgo so komunistični ideologi v veliki zadregi pri svojih naporih, da bi uporabljali razredne kategorije in razredne razlike pri analizah sodobnega družbenega razvoja. Pojmi, ki so nudili izanesljiv element za rar izlago družbenega: življenja v preteklem stoletju, ne morejo pri analizi sodobnosti več igrati take vloge, če nočemo posiljevati danih dejstev. Najočitnejši je primer neuporabnosti Marksove razredne definicije za raziskovanja socialnih neenakopravnosti v notranjem okviru socialističnega reda. Kriterij' odnosov do proizvajalnih sredstev odpada, ker v brezr razredni družbi tak odnos na obstaja v tradicionalnem smislu pojmovanja. Kljub vsemu pa obstaja deistvo razrednega razlikovanja ; obstoj pomembnih socialnih pregraj je vendar očiten. Vzrok ite nove neenakopravnosti ie predvsem neenaka udeležba ljudstva pri družbeno važnih odločitvah...« Takih naukov stari komunisti ne poslušajo /. navdušenjem. Za starega komunista. posebno še če je koristnik oblasti, ostaja proletarska enakopravnost dejstvo, pa čeprav doka -uji jo praktične podrobnosti prav nasprotno resnico. Odkrivanja takih resnic pa so miad:mi na. Poljskem prav tako strogo prepovedana kot so prepovedana Dijilasu v Jugoslaviji. Dogmatični prepiri sameznih dežel po drugih. Po slovensko satelitskih dežel, h katerim se prišteva tudi Poljska, s strani .Sovjetije. Taka zatrjevanja je treba zai vsako ceno zadušiti. To pa ni vse. »Po kapitalističnih deželah«, čitamo dalje, »je borba' proti omejevanju svobodnega izražanja mnenj: istočasno tudi borba levice. Prav iste pojave pobija ‘levica tudi po nekapitalističnih deželah.« To je za kosmata starokomunistična. ušesa naravnost nesramna predrznost. Odpadnifctvo ? V št. 52-53/56 je bil objavljen članek »Marksizem sodobna sociologija, ki med drugim pravi tole : .»Vprašanje je vredno temeljitega obravnavanja, in sicer vprašanje, ali ne bi bilo pametno, da bi se okoristili izkušenj nesocialističnih dežel. S tem v zvezi nisem prepričan«, pravi pisec, »da ibt bil prenos določenih življenjskih oblik iz sodobnih zahodnih družb k nam nemogoč in škodljiv. Gotovo jei, da bi morali številne oblike zahodnega življenja temeljito raziskati, tako n. pr. izkušnje »kibuizimov« (poljedeljskih zadrug, op. ur.) v Izraelu, angleške mestne samouprave ali ameriške sindikate na področju tako imenovanega soupravljanja podjetji.« Ker lutkarske vlade po vseh satelitskih deželah že več kot polno desetletje zabijajo v glavo svojim podanikom, da se moraijo učiti gradnje družbe pri Sovjetih, je jasno, da predstavljajo ti nauki za poljski »novi razred«, pravo odpad-ništvo. Višek nedovoljenega godrnamja. pa so dosegli mladi »levičarski« komunisti na Poljskem s člankom, ki ga je napisal pod-presednik Združene poljske delavske stranke, Julij Hochfeld v številki 7/57. Htchfeld jei o delu nemške socialne revolucionarke, Roze Luxe.mbu.rg, pod imenom »Rus?a .revolucija«, ki .je izšlo leta 1918 in je ■ Sovjeti ji in po satelitskih deželah prepovedano, povedal tole : »Dve zamisli Roze Luxemburš.e so danes zai nas posebno važne : Prvič, zamisel o neizogibni izprijenosti socialistične revolucije, če bodo v teku takih Tevolucij pravičnost, svobodo in demokratična jamstva uničili ali močno okrnili. Drugič, zamisel, da je kvarno priporočati ali celo zapovedovati mednarodnemu delavskemu razredu uporabo izkušenj ruske revolucije iz leta 1917 kot vzor za. revolucionarno strategijo in taktiko.« »Po proštu« je zahteval torej, da se pravičnosti, svobode, in demokracije ne sme .uničiti. List je prav tako odklanjal ruske vzore, .zato so ga starokomunisti tudi pokopali. Naši komunistični .mladini obeh izpo- Prijefne božične praznike želi vsem svojim podpornikov, članom in prijateljem S D D v Trstu vedanj pa bi prebiranje komunističnega mladinskega glasila samo koristilo. Upamo, da smo ji vsaj deloma ustregli ; to branje pa bo koristno tudi nekomunistični mladini: pri nas. SODOBNA TEHNIKA in božične iflračke Amerika .bi zagotovo ne zaostala v raketni in sputniški tehniki, če bi to delo prepustila ameriškim tovarnarjem igrač. Ti izredno izoajdlijvi mojstri niso izdelali samo preizkusinis rakete za polet na luno, pač p? množično izdelujejo vsemir-ska vozila vseh vrst. Najmlajši Američani se ob ne mali nevoščljivosti starejših poslužujejo .semir-skih ploščadi, in z bencinskimi motorji se vzpenjajo na vsa ozvezdja. Vsemirske rakete streljajo do 50 m visoko, in to je zai igračko že vsemirje. Najmlajše deško sodobno pokolenje znatno prekaša s svojim znanjem o vsemirskih problemih učenosti svojih staršev. V velikih trgovskih hišah, v oddelkih z", igračke, je nastal v teh predbožičnih dneh nov medplanetarni svet. Baloni v obliki sputnikov letajo naokrog. Našemu staremu globusu sta se pridužila globusa Lune in Marksa. Teleskopi so uperjeni v veliko umetno nebo, visoko na stropu. 'Igračka, ki jo na daljavo vodimo z brezžičnimi signali, je zadnja1 -storitev igrač. Elektronski avtomobili vozijo po poveljih prometnika tudi po najbolj tveganih ovinkih, se ustavljajo vozijo ritenski, in odpirajo ta zapirajo svoje žaromete. Seveda spada v ta novi svet tudi popolnoma nova garderoba : prozorni šlemi z občutljivimi radijskim tipalkami sedijo na vsemirskih vozilih, medtem ko priha^. j,".jo obiskovalci z drugih planetov v fantastičnih sputaiškiih oblačilih. Ob iztre-litvi sputnika št. 2 je iznajdljivi prodajalec porazmestil vse razpoložljive nagače-me psel po medplanetarnem oddelku igrač, kjer so jih opremili z vsemirskimi šlemi in jih v hipu tudi razprodali. Povpraševanje po teh novih igračkah je tako veli ko, da so morale trgovske hiše vagoni ke pošiljke prevažati z letali. Cene sputnikov MODNI USTVARJALEC CHRISTIAN DIOR: Preoblikovalec sodobne žene Modni kralj Christian Dior, ki je pred kratkim umrl, star komaj 52 let, je bil morda starokopitmež. Umrl je na višku »svoje slave«, kot so pisali svetovni časniki. Ta mož je v drugi polovici našega stoletja preoblikoval mnogo več kot samo modo : preoblikoval je ženo, s tem, da jo je spet vrnil k ženskosti. Cristian Dior je bil rojen v Granvil-le-jiu. Njegov oče je bil veleindustrijalec. Njegov bratranec pa trgovski minister. Cristian naj bi postal diplomat pa mu je arhitektura, bolj ugajala. Končno je postal trgovec z umetninami. V uredni- V št. 8/57, je dijaški list »Po proštu« razpravljal tudi o »idealnem smislu pojma levice«. Tudi ta razlaga težko udarja po uhljih poklicnih partijcev. Tu čitamo med drugim tudi tole : »Po. kapitatistič nih deželah se levica bori za odstranitev socialnih privilegijev. Po nekapitalistič-miih deželah zahteva levica odstranitev privilegijev, ki nastajajo na podlagi ne-k.^piialističniih odnosov...« Ze sam ta u-vodni stavek .mora oplaziti poklicnega komunista po glavi. Trditve, da v »nekapi-talisfcičniih socialističnih«, torej, komunističnih državah nastajajo privilegiji, katerih odstranitev zahteva neka vrsta nove levice so hude. Ali sel s takim ‘Ugotavljanjem ne podira ves miselmi svet staro-komunizma ? Pa poslušajmo, kaj pravi »Po proštu« dalje »Po nekapitalističn.ih deželah terja levica odstranitev neenako*-pravnosti, odstranitev diskriminacij in dežel po drugih deželah. Ali se je kaj1 talke ga že kdaj slišalo ! Izkoriščanje po- mini POD ČRTO Kadarkoli opazujem Lea z okna, Vesele božične praznike želi vsem člonom in prijateljem SPM v Trstu štvu znanega francoskega časnika »JTi-ga.ro« je leta 1937 urejeval modno rubriko, nato pa snoval modele za klobuke in druga pokrivala. Med vojno je vodil neko večjo plafntažo. Sele leta 1946 je o-snoval iz denarjem -bambažnega milijonarja svoj lastni modni atelje. Vse Diorjevo življenje je bilo j>sve-čeno preteklosti. Gradil je hišice v slogu Ludvika XVI. Njegova edina strast pa je bila jedača in ta ga ;e menda, spravila v prerani grob. Zdravniki so mu zaman predpisovali dietno hrano. Mož s pogledi pretekla .stoletja je ženski modi narekoval novo pot in njen sodobni razvoj. Njemu se je odkrilo značilno spoznanje : žena se je od pričetka tega stoletja dalje postopoma, zoblikova-la v moške značilnosti. Ta žena, ki je v drugi svetovni vojni po mnogih predelih sveta posnemala sovjetsko revolucionarko in partizansko, 'e po končani vojni začutila v sebi nepremagljivo željo po zopetni ženskosti, ^o katastrv f h se je razdejani svet ponovno .vrnil v normalno življenje. Ta svet se je nedadoma spet domislil trajnih vrednot. In te trajne vrednote so se imenovale : ljubezen, zakola, družina.. V to novo zavest je spadala žena, ki jo je bilo treba nujno spet vrniti tudi po zunanjosti ženskosti. Veliko, odločilno modno delo, s katerim je: Dior postal svetovna .znamenitost, je bilo »New look«. Nenadoma je iztreznjeni svet spet >~čudoval na ženski gracioznost, ljubkost, očarljivost, kar vse je pred tem 'zmaličila vojna in politika. Samo temu možu je uspelo, da' ie spre- menil z dolžino ženskega krila življenjske navade ženskega pokolenja. Ali je to storil sij njegovega imena, ali - kot 'e praznoverni Dior sam zatr-jevaj - vpliv ozvezdij, ali je to povzročilo starodavno obrtništvo, ki je prepuščalo vsak šiv pridnim rokam in odklanjalo šivalni stroj ? Kdo bi to uganil. Dejstvo je, da je Dior skozi polno desetletje nepretrgoma uveljavljal svoje svetovne modno prvenstvo. Dvajsetkrat je njegova V. lekcija okrog dvesto modelov žela na.ivišja in najširša priznanja. Vsi njegovi številni pariški konkurenti skupaj niso nikoli dosegli vrednosti izvoza, s karkšno s° je ponašal Dior. Samo leto 1956 je izvozil v tujino modnih izdelkov za 1 milijardo 685 milijonov lir. Pariška tvrdka nadzira, navdih' in zaposluje podružnice v New-Yorku, Lon-domu ta Caracasu, izdeluj" parfume, kozmetiko, čevlje, nogavice, torbice, n.odni nakit in celo d robno hišno opremo. Letni promet znaša milij-.rd 250 milijonov lir. Ali bo svetovna moda tudi v bodoče blestela pod imenom »Dior«, tega ne more nihče uganiti. Prvi zinaki se bodo pokazali že meseca februarja, ko bodo v Avenue-ji Montaigne 30 TT ° irizu razkazovali modne stvaritve, ki jim ni bil krojilec veliki Dior. Veronika T. HIŠNI TIRANA Leo je lep rdečerjaiv seter, ljubljenec starejše zakonske dvojice brez otrok. V, to starostno dobo spadajo v ostalem vse tri družine v hiši. Zato vlada v njej včasih samostanski mir. Leo se mora večkrat dnevno temeljito razdivjati. Samo tako ohranja svojo vitko linijo in svileno bleščeči kožuh. Kakršno je vreme in razpoloženje, takšni so tudi njegovi odhodi na pohajkovanje. Vsaka taka sprostitev vžiga •' njem divje veselje in neukrotljivo ra7.posaienost. Vrtna vrata naše majhne vile so težka in povzročajo pri odpiranju nekaj napora. Pasji goV-o, ps čeprav močan in nestrpen, jim seveda ni kos. Leo nekaj časa postaja in poseda pred vrati, neto pričenja obilno zehati. Največkrat pa ostajajo te njegove tihe proš-je neuslišane. Zehanju sledi nestrpno cvi-len;e, temu pa zavijanje v najvišjih tonih’ Kot ihtav dojenček se dere tako proseče in v srce segajoče, da mi ne preostaja drugega, kot da mu odprem nerodno težka vrata. Stanujem namreč blizu vrtnih vrat in sem zato po sili za nepoklicno vratarico. Kot strela plane Leo skozi vrtna vrata, se vzpenja s sprednjima skokoma po stanovanjskih vratih, z desno šapo pritisne na kluko. Vrata flopnejo odprta na stei&j. Pred hišo se razprostira obsežna zelena trata, ki je shajališče in športno i-tgrišče pasjega rodu iz bližnje in tudi daljne okolice. Tu privzdigujejo zadnje skoke v zrak ; tu se -'menjavajo običajne vizitke ; tu se ustvarjajo nova znanstva in sklepajo prijateljstva, pa tudi iovraAtve za vse .življenje. je vedno prijazen in ljubezniv. Svoji tovarišiji izkazuje dolžno naklonjenost z živahnim vrtenjem repa, se igra in nori z njo po trati in se pri tem niti najmanj ne meni za pasmo in jezik svoje drušči-, ne. Kodri, boksarji, buldogi, prav tako kot mešanci vseh pasem im plemen so enako dobrodošli, samo da se dostojno obnašajo. Marsičesa bi se ljudje lahko naučili v tej družbi. Nikoli še nisem opazila, da bi bil Leo jezen. Srečen je, da pozna to lastnost zgolj pri drugih. Stalna pripravljenost nekaterih psov za pretepaštvo mu je popolnoma neznana razvada. Kljub temu pri .nekaterih psih ni ravno priljubljen, ker je namreč silno samozavesten. Njegovo ime mu ie vtisnjeno na životu. Stoji, kot lev in ' visoko dvignjenim gobcem pregleduje prostor. Z nezanimanjem motri prihajajoče .pasje pohajače. Ko pa. se prikaže že nekoliko ostareli boksar, potem je njegove diktatorske drže hitro konec. Pogled aristokrata se sreča, s pogledom proletarca, iz katerega doni grozeče godrnjanje. V takih primerih smatra Leo za svojo dostojansko dolžnost, da počasi, in samozavestno zapusti trato. Sosedov škotski ovčar, prav tako vitek in fin’h udov kot Leo pa je njegov, resnični prijatelj. To je prijateljstvo, ki ga vsaj med ljudmi le zelo redko kdaj srečamo. Vsako svidetoje razvnema oba vihravo tovariška ljubimkanja. Kadarkoli zasliši Leo njegov živahni lajež na cesti, ga ni mogoče več krotiti. Vrata udarijo s silo ob steber, ko mu jih odpiram. Kadar se je končno pošteno nadivjal, ali če ga je prijatelj pustil na cedilu, ;e že sj>et na v.rftih itn tako neučakano cvili, da me k arr požene od dela1. Bili so časi, ko je Leo letal ven in «HmiiiiiiiuiHiiiaiiii(miUBtaiiimnit!ititmi!Uiiiii!iniiittHiiitiiiiiiiiimiiiiiffl!]it!iNUiiiiiiiHiHtiiiii!iiiiiiuiiiuiiiuiiumunHBiiraBiiiiiiiiiiiP!mimnii!HniraiiiiHuwiiiniiuiiuiiiitiiiiiHHii!i!iictimiiiHihmi!iinmimuiHfflHHitHtiimMnmitmiiiinii naporov medenih tednov. Ure in ure je poležaval pred veraindo ta se grel s toploto prvih zgodnjepomladanskih sončnih žarkov. Mimo prihajajoča pasja tovarišija se mu je očitno posmehovala. T.udi prijateljica ga je obiskala. Koničasti gobec je stiskala med late vrtne ograje ta se pogledavo ozirala po svojem nezvestem prijatelju. Zaman. Njen vlažen, melanholičen pogled je ostajal prav tako neučinkovit, 'kot njeno po 'ubezni hrepeneče zavijanje, ki bi moralo celo kamen zmehčati. Leo je zehal, zaprl veke, nato je nesramno razširil smrček in omalovažujoče obrnil glavo. Ko pa so se mu take in podobne scene zdele že. preneumne je. vstal ta se z razžailjivo nemarnostjo odtegnil njenemu pogled' O njej enostavno ni hotel ničesar vedeti več. Tako so potekali dnevi še nekaj časa. 'Zatem pa je tudi breuspešno snubljenje povsem izostalo. V hišo se je vrnil ljubi mir. Moje vratarsk* dolžnosti so skoraj prenehale. Le ob nedeljah in praznikih, ko je dvojica brez otrok odhajala v cerkev in le predolgo izostajala, je Leo postajal nemiren in nestrpen. Jokal je pri vratih -kot nebogljen otrok in iz ca sem mu privoščila nekaj strahu pred osamljenostjo. Odpiranje vrat fc'e bilo čisto brez haska, vendar je Leo še enkrat prevohal vrata zapuščenega stanovanja, nato pa je planil na cesto. Na levi bok sem mu pritisnila še -krepko klofuto v slovo. Prav v trenutku, ko pišem te vrstice: in moj pogled rastreseno pohaja skozi o-kno, se po trati preganjata, dva .seterja. Za ušesa se vlačita., prekucavata se kot dva ponorela otroka', vsa kij>eča veselja in razposajenosti. To je Leo s svojo nekdanjo oboževanko. Pozabila sta na preteklost ta to je gotovo važna življenjska modrost. noter kot čebele v panj in iz njega. S polnim razumevanjem sem mu dpirala vrata. Bili so časi velike ljubezni, ki ubogemu zaljubljencu ni dala miru. Njegova gentlemanska eleganca se je kar čez noč izpridila v izgled pravega mučenika. Z vsem usmiljenjem sem 'božala njegove 'Shujšane boke, ko je z nakodrano rdečo dlako ta krivo stisnjenim repom prosjačil, da' mu odprem. Nekoč se: je priklatil tako pozno y noč domov, da sem pr slišala njegov prihod. Pošteno sem ga ozmerjala ta to s polnim uspehom. Od tedaj dalje se je najbrž ravnal po cerkveni uri in pravočasno prihajal domov. Leo je imel pasjo srečo. Njegova obo-ževanka pripada, isti pasmi, je krepka irjastordeča seterka, nekoliko manjša,, izato pa nežnejša in tudi pristopnejša. Takšna pač, kakršne so vse ženske, "'o sta. njuni srci za.tripali v istem pospešenem tempu, je nastal direndaj, pomešan s cvilenjem, ki je rezalo v srce. Včasih so že na vse zgodaj zaropotala vrata, pri tem pa so se oglašali obupni vzkliki Leo-ve nestrpnosti, ki so me pognali iz globokega spanja na vrtna. v.rata>. To se je dogajalo ob času ko me je obiskovala neka pevka, da sem jo spremljala na klavirju. S polnimi, pljuči je; prepevala ljubave arije, ko je odzunaj v naj višjih tonih zadonel odgovor. Leo se je očitno trudil, da bi uspesno tekmoval s pevko. Bil je itf' tesnoben duet lajanja kar z obeh strani. Z največjo naglico sem ga zaključila s tem da sem nepočakancu o 'prla vrata še preden so se na oknih pokazale radovedne glave. Pa so prišli časi, ki so dokazali, da tudi Leo ni niti za las boljši od ostalih pripadnikov moškega spola. Pomlad je dahnila v deželo. Leo se je spet držal hiše in si polagoma opomogel od velikih sicer niso tako astronomske kot so sateliti, ki jih izdelujejo za odrasle, vendar morajo starši precej globoko seči v žep za takšen nakup. »Ce bi bil to vsaj ameriški sputnik«, vzdihujejo ameriški kupci. »Naš plastični sputnik .je opremljen z ameriškimi radarji«, ugovarjajo prodajalci. Da bi utvaro medplanetarnega sveta sanj izpopolnili, igrajo gramofonske plošče z medplanetarno glasbo. »Ali je tudi kaj kupcev, ki so proti vsemirskim igračkam ? so spraševali radovedni časnikarji prodajalce. »Seveda«-, je glasil odgovor, »pa ne zaradi cen«. Starši še nekako capljajo za novim duhom časa, dedki in babice pa zamišljeno stoje pred železnicami gradbenimi škatlami.« Ded drži v rokah, zapisane želje svojega vnuka in jecljajoče prebira : »Radskop z elektronskim opozorilom in alarmnim ustrojem.« Ko prodajalec dedku razkazuje ta predvaja aparat, stresa dedek neprestano z glavo. Najskrajnejše za kar se lahko še odloči, je star model letala s propelerskim pogoni. Propeler se avtomatična zavrti im zdivja z velikim truščem pod strop. Dedek je pač .starokopiten. Taki so predbožični letošnji dnevi po ameriških trgovinah igrač. ('Božični spomini Skrivajo se mi planine moje mile domovine, domača vas je daleč proč, oh, že trinajsto sveto noč! Naša hiša tam na brdu omagala je v vojnem srdu: pred leti, okrog nje gredoč, molili smo na sveto noč! Sedaj so vojne ruševine tam, kjer je luč nekdaj v višine lepo svetila, kjer nekoč pri jaslicah, za sveto noč pri božjih jaslicah doma, molili vsi smo iz srca, zvonovi pa lepo pojoč doneli so tja v sveto noč . . . Svetanočno nam zvonjenje budilo novo je življenje, lepo nam bil je praznovan družinski praznik — sveti dan! Sedaj pa dom mi je zaprt, po svetu tavam ves potrt, božični zvon iz tujih lin obuja mi na dom spomin. Spomin se vrača, se budi, srce nesrečno pa želi le tja nazaj domov med brate, želi si davne dobe zlate! Drugi romajo domov pod ljubi svoj domači krov, v preljube kraje in vasi za sveto noč hitijo vsi. A kdaj bo zame sveta noč spet polna sreče kot nekoč, kdaj bom spet kot nekdanje dni doživel radost te noči? O sveta noč božična ti, kako se vse te veseli, le jaz med tujim svetom sam veselja tega ne poznam. Nazadnje še, o moji dragi prijatelji in znanci blagi, pozdrav prejmite iz dalje vroč za lepo, mirno sveto noč! Tujina me od vas odmiče, srce mi pa goreče kliče, da bi še enkrat kot nekoč slavili skupaj sveto noč! IVAN KRIVEC Na božjo pot Božična noč se v zvezdah lesketa, pokoj se spušča na vasi in mesta ; v tišino se ovija skoznje cesta, skrivnostna milost sfje iz cerkva. Nocoj mo' narod gre m božjo pot -ne da mu prave sreče domačija... Tam v Betlehemu čaka nanj Marija in Sinek njen vseh narodov Gospod. Ne upail k Njemu bi tako ubog -le s srcem polnim gre, a praznih rok... Pa ve, da ga sprejela bo Devica, Slovencev vernih milostna Kraljica,.. Od Nje podprt ob jaslicah kleče svoj up in strah Gospodu izpove. LJUBKA ŠORLI Z delom je ustvarjal milijardo Pred dnevi je Winston Churchill praznoval 83. letnico svojega rojstva. Londonski tednik »Sundav Express« je izračunal, da je Churchill edini človek v Veliki Britaniji, ki je od zaključka vojne dalje zaslužil nad. en milijon funt šter-l'ngov (1 milijardo 770 milijonov lir). Churchillovo bogastvo je v glavnem zbrala njegova '»Zgodovina druge svetovne vojne«. Churchillove knjige so staremu državniku prinesle petkrat toliko dohodkov, 'kot vsa njegova politična delavnost v zadnjih petdesetih letih. Božične skrbi V teh dneh mnoge .slovenske matere, očete, tete :m strice torej skrbi, kako naj zadovoljivo zadostno davnim navadam božičnega obdarovanja. S starejšimi obdarovane! ni posebnih preglavic. Dobra slovenska knjiga je še vedno najlepše bo-žičinp darilo. K tej dodamo še po kako vsakdanjo potrebščino, 'ki jo pri obdara-vancu pogrešamo ali pa je potrebščina že pri (koncu svojih življenjski moči. Zamotano pa je izbiranje za otroke. Pri njih je veselje ali razočaranje nad prejetimi darovi življenjski smoter božičnih dni. Ze stari Egipčani in posebno še Grki so izdelovali punčke za dekletca in konjičke ,za dečke po .podobnih načelih kot počenja še danes industrija igrač. Pri vseh narodih pa te igračke niso bile naturalistični posnetki konjičkov in drugih živali, pač pa zgolj shematični izdelki z najpotrebnejšim in najznačilnejšim. Tak preprost konjiček služi otroški domišljiji za vse, ‘kar bi, otrok rad imel. Y jiček MAMICE IN OČETJE, TETKE IN STRICI, SESTRE IN BRATCI, DEKLETA IN FANTJE. PRIJATELJI SLOVENSKE BESEDE! Najlepše božično darilo je DOBRA SLOVENSKA KNJIGA Prof. VINKO BELICIC je -za. božič prižgal 15 ljubkih svečk s svojo novo knjižno zbirko DOKLER 1E D9N Darujmo te utripajoče lučke -usode tolikih Slovencev - mladim in starim ! Naj razsvetlujejo slovein-ska sirca za praznike in. za, ostale dini ! Lično knjižico lahko nabavite v vseh tržaških in gorišk.ih slovenskih knjigarnah in tudi v upravi .»Demokracije« za malenkostni znesek Lir 450.— mu je lahko ropar, vojak, konj, osliček, voz, avtomobil ali pa tudi samo tovor. Resničnost tu ne igra nobene vloge. Neverjetno je kaj vse si lahko, otrok predstavlja iz, eno samo primerno igračko. In kljub temu je otroško sanjarjenje ,re*-snično. Resnični ptiček zanj je iz mesa in krvi, ima perje, in lahko leta, morda tudi plava. Zanj pa je tudi že resničen ptič .tudi če ima samo kljun in dve nogi, pa naj ibo že iz blaga, lesa, ali iz kake druge tvarine. Glavno je, da ima kljun in rep. Odrasli pogostokrat razmišljajo, da je igračka stala toliko in toliko sto ali tisoč lir in da mora zato toliko in toliko časa tudi trajati. Igračka pa ni perpetuum mobilfi. Igračka doseže svoj smoter, če jo otrok lahko tudi razdere in uiniei. To nikakor ne pomeni, da je taiko naziranje protivzgojno, češ da bo otrok kasneje v življenju samo razdiral in uničeval. Lokomotiva ne more drveti po tračnicah, celo večnost, pač pa }’- otrok s posebnim užitkom pregleduje -notranjost, da bi se prepričal, zakaj se premika. Tudi punčka ima svojo skrivnost. Mala mamica je zato povsem naravno radovedna, zakaj odpira in izapira oči, kako so pritrjene roke in noge. Moralistom je potreba Je povedati, da se hoče in mora otrok igrati, uničevanja. 'Ni potrebno, da se zato plašimo in in govoričimo, da bo kasneje surovež in da bo celo del svojega življenja preživljal v ječah. Otrok po svojem bivstvu ni uničevalen, pač pa, bi se rad izkazal kot takšnega. Ko bo odrastel, bo sam cenil nepokvarjene reči, in nekdanji uničevalec bo kasneje sprostil svoje sile pri indijanskih igrah, pri igranju roparjev z orožniki, ali pa pri športnem udejstvovanju. Pozneje uo v življenju odličen športnik ali pa drzen inženir in morda celo učenjak. V otroški duši je uničevalni nagon, po naravi pristen. Z rokami in nogami brca otrok nesimpatične 'odrasle. Res je, da ni vedno lahko to razposajenost •usmeriti na zdrave tirnice. Vsekakor pa ti napori še najbolje uspevajo prav z uporabo i-gračke. Tu :■» mog 'e punčko ali konjička ponižati v nesimpatičnega človeka. Takega otrok muči in zaničuje. 'Tako lajša igračka proces kultiviranja. Zato dragi strici in tete, očetje in mamice, ko postajate pred izložbami igrač neodločni, razmislite nekoliko in izberite igračke, ki bodo v prvi vrsti izpolnjevale resnične: želje otrok. Darujte jim to, kar si v resnici želijo in prav nič ne razmišljajte koliko časa naj traja igračka ! Prepuščajte otrokom igračke v neomejeno lastnino. Z njo naj storijo, kar hočejo, vse, kar jim veleva njihova o-troška domišljija. Naj mirno sedijo pri slikanici, ali pa naj po mili volji tržejo posamezne liste. Pred skoraj tremi desetletji sem nekoč svojima nečakinjama Sonji in Vlasti prinesla iz Gorice lepo slikanico. Pa sva jo pri mizi ogledovale s Sonja, ki je rrorda imela, takrat dve ali tri leta. Nekaj časa je z zanimanjem ogledovala pestre slike, nato pa je zgrabila za stran ‘i jo z največjim veseljem izitrgala, zmečkala in vrgla ob tla. Pri tem je bil-' tako vesel'1, in srečna, kot r rda š,“ nikoli poprej. Vsa debela slikal-nica je svojo vlogo1 na podoben način odigrala, in v eni sami uri divjega veselja in izadoščenja je odpravila to, kar bi drugače mordai trajajo leta in leta. Tako izpolnjuje igračka svoj smoter in ustvarja iz naših otrok celega človeka. Uničena igračka zgovorno priča o otrokovem zdravju. Igračka je postala strelovod hudobnih nagonov v otroku. Ivo/nka Drgotova BELE TABLETE »Ce se danes ne- opogumim, potem se gotovo ne bom nikoli več«, si je dopovedala, getspa. Kuniigundai in izvlekla majno, steklenico z belimi tabletami iz svojega skrbno čuvanega skrivališča. Nato je odšla v jedilnico. 'Njen mož je že sedel za mizo. Pred njim je stala napol izpraznjena skodelica kave. Kunigunda se je bala, da bi zaznal njene glasne srčne utripe, ali kakorkoli že opazil njeno veliko živčnost. Na srečo pa je spet prijel v roke časnik in ga ves zatopljeni prebiral. Tako se je za Kumigundo priblžial prava trenutek. Odprla je malo steklenico in vzela iz in je drebno belo, tableto. Eno samo, ta maj bi po navodilih, na etiketi zadostovala. Previdno je iztegnila desnico. Ze je bila čisto blizu skodelice. Nenadoma pa se je stresla in z vso naglico umaknila roko. Se vedno je - prikrita' z razprostrtim časnikom - gledovala belo tableto, ki ji je ležala na dlani. V tej mali stvairici je ždela ogromna oblast. Ni bilo treba drugega, kot da spusti tableto v moževo skodelico. Vse gorje osmih let zakonskega življenja bi se ,za hip izbrisalo. Prav tako je gotovo, da bi je nihče .ne sumničil. Kunigunda Bučarjeva je bila splošno zinama kot dobrosrčno solidno vzgojena gospa, ki bi niiti lasu ne skrivila živemu bitju, Medtem je maž iza trenutek odložil čai-isinik, da bi, si z maslom naipolmiiil prereza* no bigo. Kunigunda ga je opazovala z očitnim sočutjem. Za trenutek se je v njej omajal -sklep. Ze v naslednjem tre- Polouanje peltisočlirskega bankooca Ob novicah, da .bodo že kmalu prišli v denarni obtok kovanci po 500 in po 1000 lir, se človeku kar samo postavlja vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja, z bankovcem ali kovancem v teku enega samega dneva. Denar je tako rekoč zgoščeno vzmnoževalna energija. Po načinu njegove uporabe v gospodarstvu lahko sproži najrazličnejša gibala. Ta gibala bi lahko razvrstili v tri glavne kategorije. V trenutku, ko denarna enota prične »teči« je lahko menjalni objekt za denalr v obliki drugačnih denarnih enot — drobiž, lahko je tudi odškodnina za storjeno uslugo ali pa tudi sredstvo, da določeno •blago zamenja lastnika. Te tri »maršru-te« tvorijo v glavenim poti vsega denarja. Kaj vse opravi ta natiskani ali kovani simbol določene vrednosti na svojem dnevnem potovanju, tega posamezni udeleženec ne more oceniti. Vsakdo je namreč udeležen samo pri dveh etapah: pri sprejemu in oddaji. Marsikdo bi se začudil, če bi mu povedali, da je n. pr. njegov stotak sprožil v teku dneva vrednosti za 10.000 lir. Zasledujmo usodo novega bankovca za 5000 lir od 9. ure zjutraj pa do 17. ure zvečer. Pri tem si točno (zabeležimo v kolikšnem znesku so bile za teh 5000 lir storjene delovne usluge ali je bilo izmenjano blago. Za »start« naj nam posluži še neka druga' vrednota. Recimo, da je nekdo s srečko zadel 5000 lir. Tega jutra se je od- Vesel Božič in srečno novo leto želi Kmečka banica R. Z. Z O. J. USTA VNOVIJENA 1909 Ul. GOR IC A Morelli 14 * Tel 2206 Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi vesel Božič in irečno novo leto! MARC IGNAC JESTVINE TRST , Ul. S. MARCO 10 TVRDKA v v KERZE USTANOVLJENA L. 1866 TRST Piazza S. Giovaniti lt Tal. 35019 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO O Električni hladilniki: Originalni FRIGIDAIRE, PHILIPS, LEC, ZENITH, ZOBPIAS, IGNIS itd. O Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva O Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (i.nox.) jekla itd. O Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, RiIBER, Hoover, Aeg itd. grelci za vodo O Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala O Lesitenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike Priporočamo objsk pri tvrdki KERŽE predno nabavite katerikoli predmet za Val dom ločil, da dobitek .vnovči in da si iz veselja privošči majhno razkošje. Vnovčil je torej dobitek in prejel nov nezganjen 5000-lirski bankovec. fc> tem je novih 5000 lir nastopilo skrivnostno pot. Naš znanec je najprej odšel k brivcu in mu naročil: britje, striženje, manikiranje. Za vse to je plačal 960 lir. Z napitnino vred je bilo •točno 1000 lir. Brivec se je s svojo »Vespo« odpeljal do prve bencinske črpalke,, napolnil tank in plačal s 5000-lirskim bankovcem. Drobiža je prejel nazaj 4485 lir, porabil je torej 515 lir. Kmalu nato je prispela k črpalki natakarica iz bližnje restavracije in menjala bankovec za 10.000 lir. Prejela je 5 bankovcev po 1000 lir in tudi naš bankovec za 5000 lir. Spet je »steklo« 10.000 lir. Za naš bankovec 5000 lir je nastopil dnevni odmor. 'Nato pa je gost v restavraciji plačal kosilo z desettisočakom. Od natakarice je prejel 9375 lir drobiža, pri tem tudi naš pettisočlirski bankovec. Pri tem poslu je »steklo« 625 lir. Pospremimo gosta po mestu. Precej časa je kolovratil po mestnih ulicah, nato pa se je domislil, da ima žena danes god. Stopil je v cvetličarno in odnesel le.p šopek cvetja. Plačal je 630 lir in se pri tem poslovil od pettisočaka. Ta ni dolgo ostal v cvetličarni. Tik pred 17. uro je stekla prodajalka na pošto in nakazala določeni znesek, S tem je bil krogotok bankovca tega dne zaključen. V osmih urah je bankovec prehodno pripadal devetim osebam. Pettisočak je spravil v obtok blaga in uslug iza 2140 lir, v promet je pognal še 24.485 lir in na šestih .mestih povečal gotovino. To je nadaljnjih 30.000 lir. Naš pettisočak je potemtakem sprožil premike v vrednosti 56.625 lir. Poklic: žepar Britansko ministrst - za socialno zavarovanje je zašlo v nemalo zadrego, ko je britanski državljan Henry Corke iz Londona pri izpopolnjevanju uradne davčne prijavnice zapisal v rubriki »poklic« : tat. Pripisal je še da ni dolžan plačevati pristojbin za brezposelno zavarovanje, ker da mu njegov poklic do-naša toliko letih dohodkov, da zanj nezaposlenost sploh ne prihaja v poštev. Prišlo je do sodne razprave im: tudi tu je mr. Corke povedal sodniku, da ima za seboj odlično zločinsko kariero, od katere lahko dostojno živi. *olicijski narednik, Avgust Erzetič TRGOVINA S KURIVOM APNOM IN PREMOGOM. ZASTOPSTVO AGIPGAS-a SOLIDNA POSTREŽBA žeti vesel Bošič in srečno novo leto ! Ul. Mattiali, 1 GORICA TRGOVINA Z JESTVINAMI Guštin Karel želi vesel Božič in srečno novo leto ! REPENTABOR TRGOVINA Z JESTVINAMI Guštin & Križman želi vesel Božič tri srečno novo leto ! VELIKI REPEN ki so ga pokls U kot izvedenca za pričo, je potrdil obtoženčeve navedbe, saj je bil mr. Corke že 23 krat obsojen zaradi tatvin. Sodnik je svojevrsten poklic priznal, ugotovil pa je, da je poklicni tat glede dohodkov v enaken položaju kot človek, ki živi od konjskih ali nogometnih stav ali ki se kakor koli preživlja od brezposelnih dohodkov, in je zato dolžan plačevati brezposelno zavarovanje, če njegovi letni dohodki znašajo več kot 150 šterlin. Obtoženca je sodnik obsodil na plačilo 2 šterlin !m na doplačilo zaostalih zavarovalnih pristojbin za tri mesece. IVAN FRANCO TRGOVINA S ČEVLJI želi vesel Božič in srečno novo leto! Corso Verdi, 32 GORICA VETRIH IVAN ZALOGA DRV IN PREMOGA želi vesel Božič in srečno novo leto ! Ul. Lantieni, 5 GORICA Tel. 25-47 Gostilna k onjie 'teku želi vesel Božič in srečno novo leto ! GORICA mutku pa, se je. prepričala, da sedaj pač ni več poiti nazaj. »Želiš morda še malo kave ?« je spregovorila' .in se obrnila proti možu, ki se je že spet poglobil v časnik. »Da«, je odrezano, odgovoril. Medtem >ko mu je nalivala kaVo v skodelico, je spustila vanjo tudi belo tableto. Z vso napotostjo. ga je opa^-•zovala, 'ko je skodelico pritisnil na ustnico, globoko srebtn.il in jo skoraj izpraznil. »Vražje grenka je ta kava«, je dejal, »gotovo si pozabila, na sladkor ?« »Ne, ne, sladkorja sem vsula kot po navadi dve žlički«, je odgovorila, z negotovim glasom. Mož je potegnil iz žepa zavojček »Astomia« cigaret, izvlekel eno in si jo prižgal. Z največjo napetostjo je Kunigundai sledila vsaki njegovi kretnji. Dejali so da tableta takoj učinkuje. Ob tem spominu jo; ji. kar streslo. Gotovo ir.e bi mogla, prenašati tega., kar se ,bo zgodilo. Zaito je hlastno pospravila prazna posodo in jedilno orodje pa mizi in vse skupaj z naglimi koraki odnesla' v kuhnjo. Skozi priprta • rata je prisluškovala moževemu pcfcaisljevainjtu. Najprej je bilo kelšljanje tako kakršnega je: bila vajena že ves čas poroke. Ze kmailu pa, se je spremenilo v pravi,, pravcati, napadi oslovskega kašlja. 'Da bi vsega, tega. ne poslu-sala, si je zamašila kar oboje, ušes.’ Nato pai je pričela! 'niemirno in vihravo, stopicati po kuhinji. Pet minut kasneje je spet pritisnila uho na vrata jedilnice, vendar ni : logla dognati miti najmanjšega, šumai. Sedaj je bilo gotovo vse končano. Kar v copatih je odhitela na ulico irni v javno telefonsko .govorilnico, da bi svoji prijateljici oznanila veliko novica. »Kaj si ti Olga ? je kriknila, v slušalko, .»pomisli, danes sem to storila ! Kaji ne razumeš ? Saj sem ti vendar povedala! da, ne morem več prenašati neprestanega kajenja, mojega, moža. Zato sem mu dame,s naskrivaj, stresla v kavo '»anitinikatinsko« tableto«. JERKIČ LUDVIK UR ARNA, - ZLATARNA želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Arcivescovado, 1 GORICA TRGOVINA Z JESTVINAMI SMc arine želi vesel Božič in srečno novo leto ! Ul. C. Cosulich, 47 TRZIC JESTVIN*1 Ivan Velišček želi vesel Božič in srečno novo leto ! Ul. Motate; Santo, 91 GORICA Tel. 32-85 ČEVLJARNA Kosič Benedikt želi vesel Božič in srečno novo leto! Ra&tel, GORICA Soojim prijateljem in klientom želi nesel Božič in srečno nooo leto / 3€otel ZKvas *Firatemitais« izals.led.uje prav te cilje. To ni, nikakršna ljudskal množica, ki kriči i»miir ! mir ! paič pa izbir Ij-udi, ki so Odlolčeni, da svoje sile posvečajo resničnemu miru. 'Naj.večja nesreča za človeštvo je način, -kako določena -plsist nekega naroda ocenjuje drugo narodnost. Zato je -bila- prva naloga organizacije -da po.sve.ča svojo skrb vzgoji mladiir.ie. Oglejmo si- samo poiuk zgodovine po šolah najrazličnejših narodov ! Cesa se mora otrok vsega naučita, včasih celo na iizust ? datume bitk, to se pravi -gesla konfliktov, napetosti in Predvolilna razmižljevanja Italijanski volivci v zadregi zaradi razcepljenosti strank in monopolnega značaja KD RIMSKO PISMO 'V zadnjem pismu smo poskušali! razsvetliti sedanji poli-tč-ni položaj v Italiji; z ozirom na parlamentarne volitve, ki jih napovedujejo za zadnje dni meseca maja ali prve dni junija prihodnjega -leta. Morda ne bo odveč, če povemo še nekaj misli glede vprašanj, ki 'bodo morala nujno zanimati tudi slovenske volivce, vsaj tiste, ki nočejo biti zgolj orodje v rokah političnih prekupčevalcev. Z ugotovitvami pa, ki jih bomo nanizai-li, ir te mislimo v -nobenem primeru kakorkoli vplivati na slovenske volivce. Jasno je pa že sedaj, da bo položaj slovenskih demokratov ob prihodnjih državnozborskih volitvah izredno težaven in skrajno delikaten. Tega se zavedajo komunisti, ki 'bodo storili vse da pritegnejo v partijsko volilno -računico čim več slovenskih glasov. To- trne morda zato, ker -so jim pri srcu-slovenski interesi, pač pa- zato, ker so jim kremeljske koristi najvišja zapoved v-sega delovanja in so te koristi vprašanje -kruha in dela za stotisoče poklicnih partijcev. Po obnovitvi nevidne Kominterne v Moskvi imajo Hruščeve zapovedi s.talinovsfco težo. Tega slovenski' volivci ne -smejo pozabiti ! Pozabiti pa tudi ne smejo, dat so notra- nepoMtične razmere v Italiji popoino-ma drugačne 'ko' so o ostalih demokratičnih deželah. V Zahodni Nemčiji bi v primeru voflilnegai poraza Adenauer-jevih krščanskih demokratov prevzeli vodstvo -socialdemokrati. V Angliji bi ob podobnem porazu konservativcev prišli na oblast laburisti. Nasprotno pa bi v Italiji cb porazu D. \ prevzeli oblast komunisti, v začetku morda tudi s sodelovanje nennijevcev. Danes še ni v Italiji dovolj številčno močnega demokratičnega socializma, -ki bi jamčil, da se OCtalija me sprevrže v poinovmo diktaturo, hujšo o.d- nekdanje. Nedvomno je, da bi 'bilo za zdra-vje mlade itali'- ske demokracije zelo koristno, če bi poleg krščansko demokratične sredine obstojala še krepka desnica, ki bi bila- protiutež skrajne levice in bi preprečevala vsakršen presenetljivi premik političnega ravnotežja proti skrajni -le-vici. Taka desnica bi bila- gotovo os&r želena. V politiki pa so želje brez praktične vrednosti pač pa odloča tu zgolj-stvarnost. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje, ali je v. današnji Italiji taka desnica sploh mogoča ? Med desničarje se v Italiji prištevajo : misovci, to je novofašisiti, ki poskušajo sicer -na vse pretege preslepiti javnost, PROSLAVA DESETLETNICE OBSTOJA SDZ V TRSTU. V teh dneh poteka deset let od ustanovitve SDZ za Tržaško ozemlje. Širši odbor SDZ je na svoji, seji dne 8. t. m. sklenil, da se tega pomembnega dogodka v življenju tržaških demokratičnih Slovencev spomni s skromno proslavo. * * * SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU je tudi letos ob miklavževainju obdarilo revne slovenske šolarje ix naslednjih osnovnih šol : Opčine, Repentabor, Trebče, Gropada, Sv. Križ, Bazovica, Sv. Barbara, Donijo, Stramar, Bol junec, Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje, Katinara, Sv. Jakob, Skedenj, Sv. Ana ter šcli v ulici Sv. Frančiška in v ulici Donadoni. Vsega skuixj je bilo obdarjenih 495 otrok. Posebno bogato so bili obdarjeni tisti najpotrebnejši, ki so našli v svojih zavojih zimske čevlje. Teh je bilo 243. Tudi ostali otroci so bili s svojimi darili lahko zadovoljni. Poleg slaščic in pomaranč je bilo V paketu bodisi blago za obleko, ma-jce, spodnje perilo in nogavice. Okoliški otroci so pakete prejel: po šolah, za mestne otroke pa ie SD D priredilo miklav-ševanje v svojih prostorih v ulici Machiavelli 22 11 v nedela dne 8. t. m. ob 14.30. Nastopil je sv. Miklavž, otroci sve-toivanske šole pa so vprizorili »Luknjo v namiznemu prtu«. Temu so sledile razne deklamacije in petje otrok vseh mestnih slovenskih šol. SDD se prav prisrčno zahvaljuje vsem podpornikom in tistim, ki so na kakršen koli način pomagali pri uresničitvi tega človekoljubnega dela. * * * FILMSKI POSNETKI NAŠEGA PODEŽELJA Člani SPM so , zadnjih tednih pomeli nekaj filmov na našem podeželju. Filme bo SPM predvajala v Trstu in pq našem podeželju, nakar že danes opozarjamo staro in mlado. To je vsekakor posrečena misel za dokumentiranje našega življa in neših običajev. Želeli bi, da bi filmi biskali tudi razkropljene Slovence po daljnem svetu. » * * »UTRIPI«. Po Novem letu bo SPM izdala literarno prilogo s prispevki Mladinske- fPogodki doma) ga nagradnega natečaja. Prilogo »Utripi« bo uprava »Demokracije« priložila listu meseca januarja 1958. * * URNIKI ZA PRAZNIKE. Tržaška kvestura sponoča, da bodo javni lokali v noči od 24. na 25. decembra na 1. januar, v noči od 1. januarja na 2. januar in v noči od 5. jan. na 6. jam. odprti do jutra. PODALJŠANO SOLSKO TRIMESEČJE. Tržaški šolski skrbnik je v smislu ministrske odredbe podaljšal p)-vo šolsko trimesečje do 20. januarjal958. Ta ukrep je verjetno opravičljiv za tista mesta in kraje, ki so wadi razsajainja azijske gripe morali šole začasa.') zapreti. Pri nas tega ni bilo, zato ta ukrep ni ravno posrečen. Avtomatično skrčenje drugega trimesečja ne bo v korist šolskemu pouku. Učinkovito podaljšanje šolskega leta bo težko izvedljivo zaradi matur. Edina rešitev bi bila, da bi trajanje šolskega leta predrugačili, to. je, ds bi šolsko leto pričenjalo prve dni meseca septembra kot je to navad- ■ po številnih drugih državah. * * * TRST VOLI TRI SENATORJE. Notranja sennina komisija je že pred časom predlagala, da se tržaškemu ozemlju dodelijo tri senatorska mesta. Sedaj sklepa o tem poslanska zbornica. * * * BOŽIČNA IN NOVOLETNA POSTA.j Čeprav so bile poštne pristojbine s 1. oktobra povišane, veljajo za vizitke in razglednice s podpisom in največ petimi besedami stare pristojbine, to je 10 lir. To pojasnilo je sporočilo poštno ravnateljstvo. * * * BELI VLAK’ V AVSTRIJO. Med Italijo in Avstrijo so bili sklenjeni dogovori o prometnih zvezah med Trstom in Avstrijo. V ta program spada v zimski sezoni tudi beli vlak, hi bo kot druga leta vozil tržaške smučarje na avstrijska smučišča. Vlak bo vozil ob sabotah in se bo vračal ob nedeljah. Prvi beli vlak odpotuje iz Trsta 27. decembra 1957. * * * NOVE TELEFONSKE IMENIKE bodo letos dostavljali aboinentorr na dom. V Trstu je okrog 17000 lastnikov telefonskih aparatov. Dostavitev pa velja samo za tiste naročnike ki so svoječasno tako željo izrazili. Ostali bodo imenike prejeli na uradu Telve. * * * ZAMENJAVA AVTO TABLIC je določena do 31. dec. 1957. Tisti, ki prošnje za zamenjavo še niso vložili, naj to storijo čimprej. Prav taiko poziva oblast tiste, ki še niso dvignili novih tablic, naj to store nemudoma. Nedvignjenih tablic je na prefekturi 2019. * * * NOVA AVTOBUSNA PROGA Koper, Izola, Portorož, Piran, Umag, je pričela obratovati 11. t. m. Odhod ob 8 uri in ob 14.45 z avtobusne postaje Barriera Vecchia. * * * NOV KAPLAN NA OPČINAH. G. Viljem Žerjal je bil imenovan za kaplana na Opčinah. To je prva dohovniška služb' našega svetoivanskega rojaka. * * * ČUDNA LOGIKA. Naša tržaška občinska uprava je čudno stvarstvo. Ko je prefek-tNrni komisar na podlagi sklepov izvoljenih občinskih mož zapovedal, da nas bo občina za novo leto obdarila s poviški javnih mestnih prevozov, plina, elektrike in vode, s nas tolažili, da so tudi po drugih mestih podobne cene, kakršne bodo veljale v Trstu. Ko pa naši delavvi v ladjedelnicah zahtevajo, da jim prejeru-lijanskih ladjedelnicah, se izenačenje :a-trnkne. Prav isto velja tudi za merio obdavčevanja določenih tržaških trgovcev. * * * BLAGIM SRCEM! Slovenska osemdesetletna učiteljica brez pokojnine preživlja težke dni. Drosimo usmiljena slovenska srca za pbmoč. -Prispevke sprejema uprava »Demokracije«. * * * »DOKLER JE DAN« Oceno najnovejše zbirke novel pesnika Vinka Beličiča bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo da so sedaj, '»demokratični«; drugi desničarji so t. i. i»cove.lliaini« (PNM) in tretji »lau-ri.ni« OPMP). oboji monarhisti se med seboj pridno- lasajo. Vse te tri desničarske -skupine imajo v zbornici 62 poslancev od skupnih 600. To je nekaj več kot 10 odstotkov. Ta trojica- desničarjev rada prišteva k italijanski desnici tudi- liberalce. Kljub -temu, da zbira liberalna stranka v svojih vrstah tudi pre-prepričane monarhiste in veleposestnike, je v -današnji Italiji ni mogoče prištevati k desnici. Liberalno stranko je ustanovil Cavour i,n ima za seboj resnično liberalno demokratično preteklost. Stranka je sograditeljica- moderne, emokra-t-ične Italije. To dejstvo je treba imeti pred očmi ob sedanjih menarho-fašističnih naporih ■za ustvarjanje močne desnice v Italiji. O teh naporih smo v zadnjem pismu že poročali. Nai iraovo faišistiična. slniubljenjaj po združitvi »vseh desničarjev« je tajnik liberalne stranke Malago-di odločino odgovoril, da liberalci -niso desničarska stranka. Poleg tega pa je tudi bivši predsednik republike, Einoudi izjavil, da bo izstopil -i'Z liberalne stranke, če bi se -ta kakorkoli, to je tudi samo začasno in zelo inairahlo povezala v kako »akcijsko skupnost« z. misi-novci in monarhisti. S -tem j-e bila usoda desničarske »akcijske skupnosti« zapečatena. Gotovo je, da bi »močna desničarska -stranka -» kot smo v uvodu pov-edali, -lahko odigrala v Italiji izredno važno politično vlog^ prav v teh časih. Take sile pa danes v Italiji ni. Prav 'tako tudi ni nobenih pogojev, da bi se taka sila v današnji Italiji lahko porodila rasla in se razvijala. Poleg krščainskodemokratske sredine in komunističnoneninijevske levice v Italiji ni in ne bo nobene »močne desnice«. Zato svobodnjaškim itn demokratičnim Italijanom ne preostaja druga izbira kot še nadaljna krepitev sredine. To velja iza- Italijane ; kakšna pa naj bi bila izbira med Slovenci pa- je stvar vseh nekomunističnih Slovencev in njihovih voditeljev na področju italijanske republike. PODPIRAJTE SDD DAROVI. V počastitev spomina pok. S. Kerkoča daruje za SDD g. Carluccia Škerl L. 2000. Rodbina Rudolf pa L. 1000, sovražnosti, ^.veda igr® pni -tem glavno vlogo pri vseh sporih sosed, ki je menda po vsem svetu dedni sovražnik lastne domovine. »Fraitennitas« poskuša to načrtno nadlogo zastrupljanja sosednih odnosov in odnosov do drugih narodov odpraviti. Trenutno deluje- po Evropi ne kaj sto -ljudi, ki sestavljajo temelje, na katerih maj bi se na novo pisale zgodovinske knjige. Te knjige naj -bi bile za razlaganje preteklosti pravičnejše in nepristranske. V ospred/jiei naj bi s-toptita ljubezen in ne sovraštvo. Tudi sami, to je posamezniki, lahko mnogo storijo,, da- se izboljšajo odnosi do las-tae -in tuje okolice. Vsak po svojih močeh bi se moral truditi, da se človečanske pravice izvajajo v velikem in majhnem povsod in cib vsakem času. Koncertni večer Koncert -komornega Dua Karla in Mirce Sancin je preložen zaradi tehničnih ovir. Umetnika ga bosta izvajala v mesecu januarju. Datum ibomo' sporočali. • Promocija Na tržaški univerzi je v teh dne-h z odličnim uspehom promovirala za doktorico kemije gospodična Nevenka Petelin, hčerka uradnika, na Tiskovnem uradu pri Glavnem vladnem komisarijatu v Trstu. Mladi doktorici izrekamo! iskrene če stitke ! Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Goriško- uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— ‘Naročnina : mesečno L 50.— — -letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d. v Trstu JESTVINE Justina Guštinčič želi vesel Božič in srečno novo leto ! SV. KRIZ, 340 GOSTILNA J2u$.a želi vesel Božič i* srečno novo leto! PROSEK, 137 TRGOVINA JESTVIN Berce Franc želi vesel Božič in srečno novo leto ! BORŠT NOVA TRGOVINA Dorče Terčon ŽELEZNINA . DROGERIJA želi vesel Božič in srečno novo leto ! SESLJAN T R G O VINA JESTVI N Čenče O^ozninik želi vesel Božič in srečno novo leto! SV. KRIŽ 125 B U F E T pri Jožkotu TOČIJO SE PRISTNA DOM-ACA, ISTRSKA TER BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN Postrežemo tudi x domačo kuhinjo TRST - Ul. Ghega št. 3 'm Trgovina z manufakturnim blagom in podlogami A. Pertot TRST . Ul. Ginnastica 22 * Tel. 95*998 {Uzsel IBožič ROJS CfloV 00 ?d*a o>L US' ov in& s.ska**10 Itfl o»s° /n srečno novo Ielo trgovina jesžvin v PDevinu Gruden Jfosip želi svojim cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! TRGOVINA Z JESTVINAMI Gregorič Marij TRST * Ul. Torrebianca 41 PEKARNA IN PRODAJA KRUHA E 6 I S A MIRKO i S E S L J A N MANUFAKTURA IN KRAMARIJA ČEPAR PETER PAVEL želi vesel Božič in srečno novo leto ! TRST * Ulica Udine št. 36 Vesel Božič in srečno novo leto želi URLANI EDVARD SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE TRST - Ulica Milano 18 Antonija Begiša por. Praviri TRGOVINA JESTVIN želi vesel Božič in srečno novo leto ! DEVIN JOSIP KERSEVANI IMPORT - E X P O R T GORICA - CORSO ITALIA 24 - TEL. 26-43 TRST - VIA C0R0NE0 45 IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIOAPARATOV, ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO PEKARNA IN SLAŠČIČARNA i/\ ur el dtraneeschin TRST - Trg Liberla 6 - Tel. 38-984 želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel Božič in uspeha polno novo leto! Svojim klientom In prijateljem želi srečno novo leto Milan AVTORIZIRANI ELEKTRICIST TRST Vlale Miramare, 29 • Tel. 29.322 Tržaška prekajevalnica IMIIIIIIIIIIIIIIIfHflllllllllllilllllfi* S|ALUMIFICIO TRIESTINO 3dukcerich dl G. želi vesel Božič in srečno novo leto! TOVARNA IN SLADIŠČE Žavlje, industrijska cona ii Soojim prijateljem in klientom želi nesel Božič in srečno nono leto/ Trgovina z obutvijo TRIESTE - i_argo Barriera (Ex piazza Imperoj VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI VATOVEC JAKOB NASL. želi vese1 Božič in srečno novo leto ! TRST * UL. TORREBIANCA 19, Svojim cenjei im odjemalcem in prijateljem želi vesel Božič in srečno novo leto! : J\ esiarro cija 1/lanen OPČINE NARODNA ULICA T VRDKA ‘if //; P. Udov r\ VELETRGOVINA Z VRVMI & MORSKO TRAVO, ŽIMO IN SLIČNO ’« ■ i ‘ rr.l L, i 0 Ju L ' ‘ TRST - ULICA MILANO 29 - TELEFON 23-828 k' au? L: % 6.' &= -v.č t . __________ PBakarha in slaščičarna. /Mihael /Flajh on želi vesel Božič in srečno novo leto! Prsi - Pil (Parclucci 14 GOSTILNA KOMEL želi vesel Božič in srečno novo leto! Via Trieste 104 GORICA TRGOVINA S ČEVLJI ČOTAR ANDREJ želi vesel Božič in srečno novo leto! Raštel 34 GORICA GOSTILNA IKarel Jlegel želi vesel Božič in srečno novo leto! Trg De Amicis, 11 GORICA TRGOVINA JESTVIN Žerjal Rado želi vesel Božič in srečno novo leto ! Boljunec GOTILNA PRI POŠTI Zora C, . i I Josip Vižintin ' URARNA IN ZLATARNA želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Moinaohe, 9 GORICA TRGOVINA 5 -* ŽELEZNINE i -' • Josip Terčon želi vesel Božič in srečno novo leto ! NABREŽINA 'DRI C V. RESTAURANT BAR Čden želi vese> Božič in srečno novo leto ! SESLJAN SDDvTrstu priredi 31. dec. 1957 v ulici Machiavelli 22-11 s pričetkom ob 21. uri SILVESTROVANJE Igra domači plesni orkester Za jedačo in pijačo dobro preskrbljeno - Vabljeni!