Šolskc stvari. Povestice za otroke. Volk, lesiea in raačka. Šli ste po poti vkup lesica in mačka, in se pogovarjate, kaj je prav, in kaj ni prav. Obe pravite, da je rop in morija naj večja hudobija. Dalje po poti zagledate volka, ki je ravno ovco tergal. Zel6 se jezite in psujete to neustniljeno djanje in grozno pregreho. Pri takem pogovoru pridete do vasf. Tu vidite pred neko hišo kokljo s piščeti. Lesica hitro skoči in zadavi kokljo; mačka pa vjame piščanca in steče v kot ž njim. Pozabile ste natnreč na vso svojo čednost in modrost. Človek rad graja napake drugih; sam svojih pa ne vidi. (A. G. Meissner.) Mladi slaArček. »Vidiš, mamica, kako lepi červiči so v tem le hramčku«, pravi mladi elavček svoji starki; »kdo mi brani, da bi ne vžil te mastne jedi?« »Eavno to, ker nam niliče tega ne brani in ker natn je nastavljeno, nam kaže, če smo modri, da naj se ne dotaknemo nevarne rcči«, odgovorf ji starka. »Tega ne razumem«, pravi mladi slavček, skoči v nastavljeno tičnico, in se vjame. Puhla modrost in sladkosnednost pripelje v nesrečo. (F. Meineke.) Vlovljeni kljnnač in tičar. Kljunač se vjame za nogo v nastavljeno zanko. Tičar pride k njemu in ga hoče zadaviti. Kljunač pa lepo prosi: »Pusti me, ljubi moj, naj letim na prosto; za dar ti hočem namesto sebe deset drugih tovaršev kljunačev v zanke privabiti«. Tičar pa pravi: »Eavno zato, ker si tako hudoben, da hočeš svoje tovarše v smert izdajati, zaslužiš, da te umorim. Zadavi ga. Tudi v nesreči bodi pošten! (A. G. Meissner.)