Kamniški , Št. 12 Leto XXXV Kamnik, 27. junija 1996 Sklicana 17. seja občinskega sveta Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je za sredo, 3. julija, sklical 17. sejo občinskega sveta, na kateri bodo svetniki obravnavali 16 točk dolg dnevni red. Najprej bodo svetniki potrdili izvolitev novega člana ob- nina • Zaklad narave, d. o. o., ali bolj preprosto povedano o možnostih, da bi ta družba prišla do denarja tudi s pobiranjem odpadkov, praznjenjem greznic, s prevozi, ometanjem dimnikov, s povečanjem turistične takse, davka Z dobrimi željami na pašo 2. stran Cantemus na Dunaju 7. stran Črno na vrhu Brane 9. stran Kdo so člani novih svetov KS 11. stran Pomoč za gospodarno rabo energije 12. stran činskega sveta, ki bo nadomestil Ivana Tokmadžiča, ki mu je s sklepom sveta na prejšnji seji prenehal mandat. Nato pa bodo dokončno odločili o predlogu odloka o ureditvenem načrtu za območje Terme Snovik. Odločali bodo tudi o predlogu spremenjenega odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik ter o predlogu odloka o komunalno nadzorstveni službi v občini Kamnik. V drugi fazi bodo obravnavali tudi predlog pravilnika o nadomestilu za uporabo javnih površin. Svetniki bodo na tej seji tudi dokončno odločili o predlogu odloka o izdajanju javnega glasila Kamniški občan. Zanimiva bo tudi razprava svetnikov o oceni možnosti realizacije iz elaborata o konsolidaciji družbe Velika pla- na premoženje in s ponovno uvedbo prispevka za uporabo stavbnega zemljišča. Občinski svetniki se bodo lotili tudi osnutka odloka o davku od premoženja v občini Kamnik, ki ima samo en člen, po katerem naj bi se sedanji davek potrojil. Z odločitvijo o novem javnem razpisu za oddajo koncesije za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja (o prejšnjem razpisu namreč še teče sodni postopek) naj bi svetniki premostili sedanji zastoj pri uresničevanju načrta plinifikacije. Občinski svet bo odločal tudi o nekaj premoženjsko pravnih zadevah, med njimi tudi o prodaji hiše v Kolodvorski 17, ki jo je občina nedavno tega kupila z namenom, da se preuredi v hotelsko turistične namene. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 1. JULIJ - oh 6. obletnici naše prodajalne 10% popust za gotovinsko plačilo. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Svetniki so v gradivu za 17. sejo prejeli tudi predhodno poročilo o inšpekcijskem pregledu izplačil funkcionarjem občine Kamnik za leto 1995 (pripravilo ga je Računsko sodišče), ki pa nosi žig »uradna tajnost - zaupno«. Obravnavali pa bodo še eno poročilo s področja gospodarjenja z občinskim premoženjem, to je poročilo nadzornega odbora o gospodarjenju z občinsko hišo na Glavnem trgu 24, ki se uradno imenuje Končno poročilo nadzornega odbora o nadzorovani stranki Urad župana občine Kamnik. Na dnevnem redu tokratne seje bodo tudi poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta ter seveda pobude in vprašanja svetnikov. (fs) Bodo vsi deleži pokriti? V Meščanski korporaciji Kamnik (MKK) počasi zaključujejo z zbiranjem članov, ki pokrivajo posamezne delete. Nadaljujejo pa, vendar ne več tako intenzivno, z zbiranjem članov, ki jim članstvo omogoča zakon. Po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic so poleg države in sedanjih lastnikov (upravljalcev) upravičeni do lastninskega deleža na skupnem premoženju samo nekdanji lastniki te pravice oziroma njihovi pravni nasledniki, če se včlanijo v agrarno skupnost. Če pa teh ni oziroma se ne včlanijo, potem ta delež pobaše država. Kmetijsko ministrstvo je, prosto po izjavi g. Šimca v TV dnevniku 9. junija, enostavni zakon o vračanju premoženja. agrarnim skupnostim močno zakompliciralo in pa postavilo dve mini, ki lahko uničita agrarno skupnost, če se jim ne izogne. V vsakem primeru ji pa močno zagrenita življenje, vendar ne samo njej. Prvotni predlog je bil, da se premoženje vrne agrarnim skupnostim, ki lastninsko pravico uredijo s svojim statutom. Toda kmetijski minister je dosegel, da se vrne ta pravica vsem dedičem, ne pa samo tistim, ki bi jim pripadala po pravilih in statutih agrarnih skupnosti. Ob poznava- Naslednja, 13. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 11. julija. Prispevke sprejemamo do srede, 3. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. julija. nju človeške mentalitete (ne-voščljivost in podobno - če se »žlahta« prej ne skrega, se bo prav gotovo ob dediščini, pa čeprav je ta še tako mizerna), lahko predvidimo, kaj se bo še dogajalo. In tudi predlog, da naj bi tisti del premoženja, za katerega ni več mogoče najti upravičenca ali pravnega naslednika, pripadel agrarni skupnosti, je ministrstvo za kmetijstvo spremenilo v zakon, da take deleže pobaše država, kar pravzaprav pomeni ponovno nacionalizacijo. Na prvo »mino« agrarna skupnost praktično skoraj ne more vplivati, zato pa lahko z zavzetim delom vpliva na drugo. In tako je v Kamniku, po zaslugi neumornega g. Kranjca, ga. Cererjeve in tudi drugih članov komisije za pridobivanje članstva, uspelo od 194 deležev najti vsaj po enega upravičenca oziroma njihovega pravnega naslednika, ki je že pristopil k MKK ali pa je realno pričakovati, da bo to še storil, kar za 190 deležev. Za 5 deležev je upravičenec MKK sama, kar bo lahko povzročilo zanimiv pravni primer. MKK namreč ni pravna oseba. Po eni razlagi se bodo ti deleži razdelili med upravičence in bo samo ostanek pripadel državi. Po drugi razlagi pa naj bi vse spet pobasala država. Občina bo verjetno tudi vložila zahtevo za vrnitev svojih 5 deležev, saj bi ji v nasprotnem primeru pripadel samo del lastninske pravice in še to samo na tistem delu premoženja MKK, ki je sedaj že v občinski upravi oziroma lastnini. Tisti upravičenci, ki se še niso našli, so: Ana NOVAK, Ana in Marija NOVAK, Aloj- zij ADAMIČ, Stanislav LOGAR. Povsem pa tudi še ni jasno, kdo bo zahteval oziroma komu bodo pripadli deleži, ki so jih ob nacionalizaciji imele Fiskulturna zveza, Mestna hranilnica, Narodna čitalnica in Ubožni sklad mestne občine. In kaj naj bi MKK počela z vrnjenim premoženjem? Najprej ga bo potrebno stvarno dobiti nazaj, ugotoviti, koliko je sploh vredno. Po nekaterih ocenah naj bi šlo za ogromno premoženje, po drugih, ki so verjetno realnejše, pa pride stvarna vrednost deleža samo na gozdovih v Kamniški Bistrici med 10.000 do 15.000 DEM. Če bi imel tolikšen znesek v banki, ki bi dala 5% -7% letne obresti, bi dobil približno enak dohodek, kot bi ga dal delež na gozdovih v Kamniški Bistrici. Po ocenitvi premoženja bo potrebno poiskati najugodnejšo varianto upravljanja tega premoženja. Določene usmeritve so napisane že v statutu in predvidevajo, da se v pravilu ves eventualni do- biček vrača nazaj v oplemenitenje premoženja, ne pa da se razdeli med člane! To pomeni vzdrževanje in obnavljanje gozdov, cest in podobno, vlaganje v gospodarske družbe itd. Lahko pomeni to tudi pomoč samemu mestu Kamniku, posebej še za obnovo mestnega jedra. Samo izjemoma bodo člani imeli tudi neposredno osebno materialno korist, ki pa bo bolj simbolična. To pomeni, da posameznik s članstvom v MKK tudi potem, ko bo dobila nazaj nacionalizirano lastnino, ne bo bistveno premožnejši. Lastninska pravica namreč ne zadeva konkretne hiše, konkretne parcele, konkretne smreke itd., ampak je vsak član MKK, ki ni to postal samo po črki zakona, solastnik vsega premoženja MKK. Tako tudi člani MKK npr. ne smejo sekati po svoji izbiri in za svoj račun v gozdovih MKK, če za to nimajo posebnega dovoljenja MKK. In nihče si ne sme lastiti določenega premoženja, ker bo to vse skupna last vseh članov MKK, kot je bilo to pred nacionalizacijo in kar je sedaj urejeno s statutom. B. POLLAK Vsako soboto organiziramo PREVOZ NA KOPANJE V PORTOROŽ Odhodi so ob 6. uri izpred O. Š. Duplica. Vrnitev iz Portoroža ob 20. uri. Cena prevoza 1.500 SIT. Vplačila in Informacije na Matija Blejca 6 - Grčar, tel.: 814-705 in v agenciji Vrankar, Novi trg 26/a (pri zdravstvenem domu), tel.: 817-767. » Začetek pašne in poletne turistične sezone na Veliki planini Z dobrimi željami na pašo Koze, ovce in teleta samo svamo jedle so, štalce bodo zdajpometli, na planinco pojdejo... so zapeti planšarji pred staro Preskarjevo bajto, ko so v nedeljo, 16. junija, na Veliko planino prignali okrog 350 krav, juncev Kot je dejal Dušan Božičnik, ima družba Velika planina zaklad narave letos v načrtu napeljavo električnega voda od Ši- valcem odgovarjati na njihova vprašanja. Osrednje dogajanje to soboto je potekalo v pastirskem so si obiskovalci ogledali stari Preskarjev stan in se pogovorili s pastirji. Pater Miroslav je gostom razkazal kapelico Marije Snežne. Franc Šimenc-Jerinov nam je povedal, da bodo čez kak mesec odprli tudi bajto pašne skupnosti, v kateri bodo imeli svoje prostore tudi veterinarji. V na- Okrepčevalnica »Pri žičnici« - Marko Štritof Moja telja je, da bi sedanji objekt pri spodnji postaji žičnice nadgradili z nadstropjem in ga preuredili v manjši hotel s 54 posteljami. Načrte sem že lani oddal na občino. Želim si, da bi mi čimprej odgovorili. Lani smo uredili parkirišče, letos pa smo postavili nova otroška igrala. Pripravljamo pa tudi oboro za jelene. Ker je vse več povpraševanja po bajtah na planini, sem letos vzel v najem sedem bajt s 56 ležišči, kijih je moč najeti za 80 DEM dnevno za 6 do 7 oseb. Največja je Jadranka na Simnovcu, ki sprejme 14 ljudi, stala pa bo 200 DEM dnevno. Drugače pa imamo do 15. septembra pred gostiščem vsako nedeljo popoldne Živo glasbo. Ob primopredaji ključa pastirskih stanov med bajtarji in pastirji pred Preskarjevo bajto so pevci KD Planšar zapeli nekaj starih pastirskih pesmi (spredaj, »poglavarstvo« bajtarjev, planšarjev, občine in Zaklada narave). in telet. Rekli so, da paša kar dobro kaže, če bo tudi vnaprej dež vsake toliko časa namočil prostrane pašnike od Gojške, Male in Velike planine tja do Konj-ščice. naselju, kjer je pred Preskarjevo bajto Brane Koprivnikar-Klin, predsednik Planinskega društva Bajtar, ob prisotnosti bajtarjev in planšarjev izročil velik lesen ključ Francu Šimencu, predsedniku pašne skupnosti Velika planina. Pevci, člani KD Planšar, pa so v pastirskih opravah zapeli nekaj pastirskih pesmi. Nato Gostišče Šimnovec -Tone Buklič Ker sem gostišče šele pred tremi meseci vzel v najem, se še uvajam, vendar lahko povem, da bomo tudi mi poskrbeli za petkove in sobotne zabave. Pri nas lahko prenoči 50 ljudi. Dnevni penzion z domačo hrano stane 4000 SIT. Upokojenci imajo 10% popusta, dodatni 5% popust pa nudimo tudi za več kot sedemdnevni penzion. Tudi žičničarji in gostinci pričakujejo vsaj tak obisk kot lani, ko je planine obiskalo prek 60.000 ljudi. To so povedali na predstavitvi turistične in gostinske ponudbe pred gostiščem na Dušan Božičnik, šef VP Zaklad narave, pravi, da z optimizmom zre v letno sezono. So takega mnenja tudi gostinci s Šimnovca, Pri žičnici in na Zelenem robu? mnovca do Zelenega roba in zamenjavo sedanje enosedežnice z dvosedežnico, ki je že kupljena. Poleg tega pa bodo žičničarji sodelovali pri vseh večjih prireditvah na planini, kot npr. praznik Marije Snežne, mednarodni ekološki tabor, sodelovali bodo z vodniško službo v akciji »varno v gore« itd. črtu imajo tudi skupno sirarno, vendar razmišljajo, kaj bo, ker je vedno manj pastirjev, zlasti mladih. Po njegovem bi morala občina pašni skupnosti bolj pomagati. Za pisan planinski utrip je poskrbel tudi znani Stegn - Janez Vrenjak s kitaro in šegavo planinsko pesmijo, ki zadnji čas kar redno spremlja obiskovalce Velike planine in jim razkazuje njene lepote. »Par zaljubljencev v ta naš prelepi konec nas je stopilo skupaj in skušamo kar največ storiti, da bi ljudem pokazali te lepote. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, kakšne možnosti so tu za sprehode po čistem planinskem zraku, kako bogata sta tu flora in favna. Ljudje so se danes navadili gledati okoli sebe samo velike stvari, drobnega življenja v naravi pa skoraj ne opazijo. Naš program, ki ga pripravljamo skupaj z direktorjem Božični-kom, bomo letos še obogatili.« K temu bi lahko dodali še to, da bi le bilo še več podobnih Stegnov... FRANC svETELJ Bife Zeleni rob - Janez Jančik Kot vam je poznano, smo prostore povsem preuredili. Seveda pa pogrešamo elektriko, da bi lahko gostom nudili še kaj več. Menim, da bi se moralo na planini več dogajati. So pa tudi ljudje, zlasti starejši, ki menijo, da naj bo na planini mir, da je že zdaj dovolj obiskovalcev in podobno. Moram reči, da gostinci kar dobro sodelujemo. Sedaj pripravljamo nove razglednice. Stegn ne poskrbi samo za zabavo turistov na planini, pač pa jim tudi kaj zanimivega in koristnega pove. Občinske nagrade najboljšim učencem in dijakom V dvorani Galerije Repanšek v Rudniku se je v sredo, 12. junija, zbralo 36 učencev višjih razredov kamniških osnovnih šol, Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, Glasbene šole in dijakov Srednje šole Rudolfa Maistra. Skupaj s svojimi starši so se udeležili podelitve knjižnih nagrad, ki jih je najboljšim letošnjim učencem in dijakom v imenu občine Kamnik podelil župan Tone Smolnikar. V svojem nagovoru je župan opozoril med drugim tudi na prizadevanja občine za boljše pogoje na naših šolah, katerih rezultat bo Župan Tone Smolnikar izroča nagrado Barbari Golob iz Podgorja, učenki, kije z odličnim uspehom končala vseh osem razredov v Osnovni šoli Toma Brejca, na tekmovanju iz angleškega jezika pa je prejela bronasto priznanje, (fs) tudi nova šola v Šmartnem, ki bo odprta letošnjo jesen. Zahvalil se je učiteljem in ravnateljem šol za njihovo delo v preteklem šolskem letu, učencem in dijakom pa je čestital k doseženim uspehom. V kulturnem programu so sodelovali tudi najboljši učenci Glasbene šole. V prijetnem okolju parka ob galeriji so nato učenci pokramljali s svojimi starši in učitelji ter prisluhnili zvokom mladega kamniškega ansambla Underground. Med udeleženci je bil tudi eden izmed najboljših učencev Srednje šole ZUIM Andrej Jug. V obrazložitvi smo slišali, da ga posebej odlikuje ustvarjalnost na področju računalniškega oblikovanja in da so bila vsa posvetila v knjigah, ki so jih prejeli najboljši učenci, njegovo delo. Pritrdil je, da ga kot dijaka 2. razreda programa poslovni tajnik še posebej veseli računalništvo. Rad pa prebira tudi fdozofska dela Sartra, Platona in drugih. Sicer pa je doma iz Murskih Petrovcev in že 14 let živi v ZUIMU. F. S. »Branje filozofskih knjig ti pomaga pri razmišljanju,« je dejal Andrej Jug iz ZLJIMa, kije na računalniku oblikoval posvetilo najboljšim učencem. Simnovcu, na katero so povabili novinarje, predstavnike turističnih agencij in druge. O občinskih pogledih na razvoj Velike planine in o načrtih podjetja Velika planina -zaklad narave so spregovorili Tone Štele, podžupan občine Kamnik, Dušan Božičnik, direktor, in Bogdan Jamšek, član Nadzornega sveta družbe Velika planina zaklad narave. Po besedah Toneta Steleta bi morala država z vključitvijo žičnic v javno infrastrukturo sistemsko rešiti vprašanje njihovega vzdrževanja in modernizacije. Prav bi bilo še naprej razvijati že začeto sodelovanje vseh, ki imajo interes za razvoj veliko-planinskega območja in ki tukaj delujejo. Bogdan Jamšek je povedal, da je za preureditev sedežnice potrebna tako odločitev Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s potrebnimi dovoljenji in prav tako odločitev občine glede zagotovitve potrebnega denarja. Investicija bo terjala okrog 650.000 DEM. Sedaj je prek Ministrstva za gospodarske dejavnosti (razpis) zagotovljenih 15 milijonov SIT, prek razpisa za kreditiranje drobnega gospodarstva pa naj bi dobili 12 milijonov SIT. O manjkajočih sredstvih pa bo moral odločiti občinski svet. O letošnji ponudbi in načrtih smo povprašali tudi gostince, ki so bili ob prigrizku in pijači na stojnicah pred gostiščem na Simnovcu pripravljeni obisko- Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.c>.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. 2. srečanje lovskih tehnikov in čuvajev 0 sožitju domačih živali in divjadi V začetku junija so se v organizaciji Zveze lovskih družin Ljubljana in Lovske družine Stahovica v lovskem domu na Vegradu že drugič srečah lovski tehniki in čuvaji. Tema tokratnega strokovnega posveta je bila Sožitje domačih živali in divjadi na marginalnih kmetijskih zemljiščih. Uvodna predavanja sta zelo nazorno z grafi in diapozitivi predstavila prof. dr. Andrej Bidovec in prof. dr. France Adamič. Dr. Bidovec je v svojem predavanju predstavil zanimive podatke o gibanju bolezni divjadi, ki jih v Sloveniji spremljajo že 40 let. Iz teh podatkov je razvidno, da kljub poginu, ki predstavlja skoraj polovico letnega odstrela, število parkljarjev v našem prostoru narašča. Med boleznimi največ pogina povzročajo črevesni zajedalci. K njihovi širitvi pa v posameznih okoljih pripomore slabo organizirana ovčjereja. Zato bi se morali na takih območjih živinorejci in lovci dogovarjati o potrebnih ukrepih za preprečevanje teh bolezni. Eden izmed možnih ukrepov je vsekakor »razparazitiranje« ovc pred odhodom na pašo. To pri nas za razliko od ostalih dežel ni zakonsko predpisano, vendar bi tudi določitev območij za ovčjo pašo precej pripomogla k temu, da ovce in divjad ne bi prihajala v medsebojne stike. Na vprašanje preprečevanja škode, vendar v obratni smeri, je v svojem predavanju opozoril tudi dr. France Adamič, ki je govoril o stanju in problemih gojitve medveda v Sloveniji. Med drugim je dejal, da povsod na Balkanu ovce pasejo pastirji s psi ovčarji, pri nas pa je paša povsem prosta, kar je vsekakor velik izziv za medveda. V tem smislu bo treba usmeriti ljudi k drugačnemu razmišljanju o organizirani ovčjereji. Udeleženci srečanja so podprli Adamičevo misel, da bi bilo treba o teh vprašanjih javnost bolj objektivno obveščati, ne pa da o pojavu medveda na posameznih območjih lahko beremo le zgodbe v črni kroniki. Zakaj ne bi Lovska zveza Slovenije dala pobudo, da se o teh vprašanjih npr. naTV pripravi okrogla miza ali podobna oddaja. Udeležence je tudi zanimalo, kakšni so rezultati cepljenja lisic zoper steklino z letalskim polaganjem vab. Dr. Bidovec je pojasnil, da uradnih podatkov še ni. Poudaril pa je, da bo moral vakcinacijo lisic spremljati tudi povečan odstrel, če hočemo doseči učinkovite rezultate. Po prvih podatkih pa bodo verjetno rezultati vakcinacije lisic prek letalskega in ročnega polaganja približno enaki. Verjetno pa bo v prihodnje potrebna kombinacija obeh načinov, ker v nekaterih predelih Slovenije tega z letali ni možno dobro opraviti. Na koncu so se lovski tehniki in čuvaji dogovorili tudi za iniciativni odbor za ustanovitev svojega kluba ali združenja, ki naj bi skrbelo predvsem za strokovno izpopolnjevanje in za sodelovanje pri razreševanju strokovnih vprašanj na področju gojitve divjadi. Vodil ga bo Vlado Podlogar, predsednik skupščine ZLD Ljubljana. FRANC SVETELJ Prof. dr. Andrej Bidovecje lovskim tehnikom in čuvajem predstavil bolezni naše divjadim ukrepe za njihovo preprečevanje. Svetniki sprašujejo in predlagajo Ali bomo znali pridobiti denar za agromelioracije? »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru programa za subvencioniranje kmetijstva razpisalo tudi sredstva za izvajanje melioracije kmetijskih zemljišč,« je v svojem vprašanju na 16. seji občinskega sveta dejal svetnik Jože Romšak. V naši občini je veliko zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Problem pa je, ker nimamo prostorskega plana - plana agromelioracij. Zato sprašuje župana, njegove službe in Upravno enoto Kamnik, kaj so že naredili na tem področju in kdaj bo ta plan posredovan občinskemu svetu v obravnavo. S tem bi omogočili, da bi tudi naše kmetijstvo prišlo do določenih sredstev iz državnega proračuna. Na njegovo vprašanje Upravna enota Kamnik med drugim odgovarja, da Republika Slovenija zagotavlja sredstva le za melioracije, ki so predvidene v planskih aktih občine. Ta pogoj izpolnjujejo v občini Kamnik vsa območja, na katerih so agromelioracije predvidene v Dolgoročnem planu občine za obdobje 1986 - 2000 (dopolnitev 1994) in v Programu usposabljanja kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji za obdobje 1986 - 2000. Zato ni točna trditev, da občina Kamnik nima ustreznih planskih dokumentov. Izšel novi Kamniški zbornik V okviru programa praznovanja dneva državnosti in pete obletnice slovenske osamosvojitve je po dolgih letih te dni izšel spet Kamniški zbornik XIII z mnogimi zanimivimi razpravami, gradivom, pogledi in mnenji. Zbornik je na razpolago po ceni 3000 tolarjev v Turističnem informativnem centru v Kamniku, Glavni trg 23 (poleg občinske stavbe). O njegovi vsebini in predstavitvi v kamniški Matični knjižnici več v prihodnji številki! Seveda pa se postopek agromelioracije ne more pričeti brez soglasja lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Izpolnjeni morajo biti tudi drugi pogoji, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Sprememba občinskih aktov pa bo potrebna na območjih, kjer bi bile agromelioracije upravičene, vendar doslej niso bile predvidene. Pobudo za to spremembo pa morajo dati lastniki ali uporabniki zemljišč. Zeleni Kamnika o Rondoju na Glavnem trgu Poslanska skupina Zelenih Kamnika je na 16. seji občinskega sveta zahtevala odgovor Občine Kamnik, kakšno je njeno stališče v zvezi s podaljšanjem lokacije za objekt Rondo na Glavnem trgu. Po njihovem mnenju je podaljšanje pogodbe nesprejemljivo najmanj iz dveh razlogov: ker objekt nima sanitarij in ker kiosk, s svojo razsežnostjo prekriva prostorske kvalitete osrednjega mestnega jedra. Predvsem pa nasprotujejo podaljšanju pogodbe mimo zakonskih določil. (fs) Neurje na Komendskem Orkanski veter povzročil veliko škodo »Sinoči okrog šeste ure je od nasovške gmajne sem pri-vršalo tako čudno, da se to ne da povedati. Odkrivalo je strehe, da so špirovci in kritina leteli v zrak, lomilo je drevje, močni sunek vetra je poškodoval tudi nekaj ljudi, ne vem, če je vse skupaj trajalo več kot eno minuto, nato pa je utihnilo...« Tako so nam pripovedovali ljudje v četrtek zjutraj, ko smo obiskali Breg in Klanec pri Komendi, kjer je neurje pustilo za seboj najhujše posledice. Na okrog osemdesetih poslopjih je bolj ali manj poškodovalo strehe, ponekod jih je povsem odkrilo z ostrešjem vred. »Takega sodnega dne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci teh krajev,« sta pripovedovali Korbar Marija in Lipovšek Zofija, po domače Ropretova z Brega. Pri njih je vihar povsem odkril pravkar prenovljeno gospodarsko poslopje, v katerem redijo nekaj tisoč puranov, uničil pa je tudi streho na stanovanjski hiši. Neurje je pokazalo svojo moč tudi na sadnem in gozdnem drevju. V gozdu, ki leži med Nasovčami in Bregom, je videti debele bukve, zvite in odtrgane na sredini drevesa, padale so visoke hruške; tramovi in opeka ter salo-nitke s streh so razmetane po travnikih in poljih tudi do sto metrov od hiš... Prizadetim prebivalcem so Lipovškovim, po domače Ropretovim z Brega pri Komendi je neurje povsem odkrilo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. VABIMO VSE KRAJANE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO V TUHINJSKI DOLINI, DA SE UDELEŽIJO PRIREDITEV V POČASTITEV NAŠEGA KRAJEVNEGA PRAZNIKA V nedeljo, 7. julija, ob 10. uri Športno društvo Šmartno organizira 1. Miklavžev tek, popoldan ob 15. uri pa ste vsi vabljeni na proslavo pri spomeniku v vasi Gradišče. Prisrčno vabljeni! SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO V TUHINJSKI DOLINI IfemumiinilHtl Kamnik, Maistrova ulica 7 RAZPISUJE za šolsko leto 1996/97 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKUCA - TESAR - ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo še naslednje listine: - kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne šole - izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije - potrdilo o vpisu v šolo - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP »Graditelj«, Kamnik, Maistrova ulica 7,1240 KAMNIK, do 15. 7. 1996. Dodatne Informacije dobite po tel. 817-121 Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v septembru 1996. takoj po neurju v petek zvečer priskočili na pomoč sosedje in številni gasilci iz Komende, Na-sovč, Most in od drugod, da so vsaj za silo prekrili odkrite strehe in tako preprečili še večjo škodo zaradi deževja v naslednjih dneh. Že v soboto zjutraj je župan Tone Smolnikar poslal v prizadete vasi občinsko komisijo, ki je ocenila nastali položaj in pripravila predlog, kako tudi s strani občine pomagati oškodovanim krajanom. Po grobi oceni občinske komisije, ki jo je vodil Alojz Trebušak, je na gradbenih objektih, na infrastrukturnih objektih, na poljščinah in gozdovih škoda ocenjena na okrog 66,5 milijona tolarjev. V to oceno pa ni vključena škoda na kmetijskih strojih, avtomobilih kot tudi ne poškodbe občanov. Neurje je povzročilo nekaj škode tudi na poslopjih na severnem delu Kamnika. Prvo poročilo o nastali škodi je občina že posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru možnosti pa bo del denarja za odpravo posledic neurja prispevala tudi občina iz tekoče proračunske rezerve. • (fs) Vi sprašujete, župan odgovarja Za plinifikacijo nov razpis? V januarski številki Kamniškega občana ste na vprašanje, kako daleč smo s plinifikacijo v naši občini, odgovorili, da so v pripravi pogodbe z izbranim konce-sionarjem odprta le še tri ali štiri vprašanja, ki jih boste rešili še v januarju in da obstoj ij o možnosti, da se bodo Kamničani greli s plinom že prihodnjo zimo. Ker je od takrat preteklo že pol leta, o napredovanju priprav v zvezi s plinifikacijo pa ni ničesar slišati, vas prosimo za pojasnilo, ali naj tisti, ki nameravamo zaradi dotrajanosti zamenjati sedanje peči na trda goriva ali kurilno olje, še čakamo, ali pa naj ravnamo tako, kot da plina za kamniška gospodinjstva še dolgo ne bo? (C. J., Duplica) Priprave za uvedbo zemeljskega plina so v polnem teku. Res je, da niso takšne narave, da bi bile znane širši javnosti, se pa nanašajo na usklajevanje stališč do končne vsebine koncesij- ske pogodbe z izbranim konce-sionarjem. V njej naj bi namreč občina določila pogoje, pod katerimi bo koncesionar zgradil omrežje za distribucijo zemeljskega plina, prevzel v upravljanje že zgrajeno plinovodno omrežje na območju Šutne itd. Ker gre v tem primeru za koncesionirano javno službo in ker se ta podeljuje za dobo 29 let, menimo, da mora občina ravnati odgovorno, predvsem pa tako določiti vsebino pogodbe, da ne bo rizična zanjo kot tudi ne za končnega uporabnika. Res je, da so bila v začetku letošnjega leta po dolgih usklajevanjih in več Variantah koncesijskih pogodb odprta še nekatera vprašanja, predvsem glede stroškov garancije prodajne cene plina, jamstva občine koncesionarju za poplačilo vloženih sredstev in zahtev, ki jih podaja možni kredi-todajalec. Rešitev teh vprašanj je ključnega pomena za obe pogodbeni stranki. V teh usklajevanjih je komisija za plinifikacijo ugotovila, • da so nastopili razlogi, ki kažejo, da pogajanja z izbranim koncesionarjem ne bodo privedla do vsebine pogodbe, ki Župan Tone Smolnikar bi bila sprejemljiva za obe strani. Morda se zdi, da so pogovori in pogajanja predol-gotrajna, vendar lahko prehitri in nepremišljeni koraki prinesejo neljube posledice, kot so jih v kar nekaj občinah. Vsekakor menim, da je projekt plinifikacije dolgoročno edino sprejemljiva možnost. O tem, kaj bomo storili v prihodnje, pa lahko rečem, da bomo še ta mesec predlagali občinskemu svetu ponovni javni razpis za izbiro koncesionarja za gradnjo plinovodnega omrežja, v tretjem oz. četrtem trimesečju pa izbrali najugodnejšega ponudnika, v gradbeni sezoni leta 1997 pa pričeli in tudi zaključili prvo fazo plinifikacije, (fs) Portreti Kamničanov na Šutni V okviru prireditev ob dnevu državnosti in ob peti obletnici samostojne Slovenije je kamniški župan Tone Smolnikar v petek,21.junija, na Šutni odprl razstavo portretov 50 Kamničanov, delo slikarja Dušana Sterleta. Odprtje razstave je pospremil enourni prome-nadni koncert kamniške mestne godbe pod taktirko Francija Lipičnika. Župan Smolnikar se je ob odprtju zahvalil slikarju Ster-letu, ki je v sorazmerno kratkem času ustvaril veliko delo in mu zaželel veliko plodnega ustvarjanja tudi v prihodnje. Avtorje namreč zadnji portret končal v jutranjih urah tik pred odprtjem in ga še svežega prinesel iz svojega podstrešnega ateljeja na Šutni. Če smo prav poštenje bilo po obeh straneh Šutne od cerkve do Hrama Lu-žar razstavljenih okrog 60 prek meter visokih portretov bolj ali manj znanih Kamničanov, med njimi je bil tudi portret kamniškega originala »Temnega valčka«. O avtorju te zanimive zbirke in o njegovem delu je spregovoril njegov kolega ak. slikar in likovni kritik Dušan Lipovec (Njegov zapis objavljamo na 8. strani!) FS Mengšani v Kamniku V okviru praznovanja občinskega praznika v Mengšu so Mengšani v soboto, 8. junija, na Glavnem trgu v Kamniku pripravili pisan kulturni program. Goste je pozdravil naš župan Tone Smolnikar in svojemu mengeškemu kolegi županu Janezu Peru v spomin na srečanje izročil kamniško majoliko in almanah o Kamniku. Mengeški župan je Kamničanom predstavil novo občino Mengeš in poudaril potrebo po sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih, pri tem je še posebej pomembno sodelovanje pri urejanju prometa in varstva okolja. Županu Smolnikarju pa je podaril knjigo Mengeš in Trzin skozi čas. V dvournem kulturnem programu So se nato predstavili Mengeška godba, ansambel har-monikaric Zupan, ansambel Stoparji in folklorne skupine. Skoda, da si organizatorji za prireditev niso raje izbrali popoldanskih ali večernih ur, saj nenavadno huda poletna vročina ni dobro vplivala ne na izvajalce in ne na obiskovalce. FS Župan Tone Smolnikar in akademski slikar Dušan Lipovec ob odprtju Sterletove razstave na Šutni. Zahvala Družini Lipovšek in Cerar z Brega 16, Komenda, se najto-pleje zahvaljujeva za nesebično pomoč, izkazano ob odpravljanju posledic neurja 21. junija 1996 gasilcem iz Komende, Most, Križa, Lahovč, Zgornjega in Spodnjega Brnika, Cerkelj, Šmarce, Kamnika in Duplice, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, članom Civilne zaščite in Krajevne skupnosti Komenda. Hvala vsem in vsakemu posebej! ijjMiiniiuiiinraH OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO KV STROJNIKA V BETONARNI Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. IV. stopnja strokovne izobrazbe - elektrikar 2. eno leto delovnih izkušenj 3. starost do 35 let 4. poskusno delo 60 dni Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas in sicer 6 mesecev. Prijave z ž/vljenjeplsorn in dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova ulica 7. Nepopolne vloge bomo zavrnili. Informacije po tel. 825-442. 4 27. junija 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Spomin na Ljubelj Pri spomeniku na Ljubelju je bilo 8. junija 1996 spominsko srečanje nekdanjih taboriščnikov. Udeležili so se ga tudi borci NOB, izgnanci in taboriščniki ter drugi iz kamniške občine. Na tem kraju, o čemer nemo govori tudi spomenik,je bila med II. svetovno vojno podružnica uničevalnega taborišča Mauthausen. V njem so bili zaprti ljudje iz različnih držav, največ je bilo Francozov. Življenjski pogoji v tabori- šču so bili neznosni. Mnogo taboriščnikov je umrlo pri delu v tamkajšnjem predoru. Vse oslabele so Nemci vračali nazaj v Nemčijo, kjer so jih usmrtili v plinskih celicah, na delo pa so pošiljali nove. Grozote tega taborišča so podrobneje opisane v mnogih dokumentih, konkretneje pa so jih opisali tudi udeleženci, ki so tu delili usodo z ostalimi taboriščniki. To je najbolj zgovoren do- Kamničani pred spomenikom žrtvam umrlih v taborišču na Ljubelju kaz, kaj bi lahko pričakovali, če bi zmagal naci-fašizem v Evropi. Govorniki, ki so obujali spomin na tiste čase, so navzoče opozarjali, da je okupator želel uničiti vse napredno, uničiti druge narode, tudi slovenskega. Podpredsednik konfederacije odporniškega gibanja v Franciji, general, je spomnil na okupatorjeve zločine in grozodejstva, ki jih je storil v Evropi. Občanom Tržiča se je zahvalil za vso pomoč, ki sojo dajali prebivalci taboriščnikom. Udeležence je pozdravil tržiški župan, slavnostni govornik pa je bil Peršin, ki je dokumentirano večtisočglavi množici predstavil mehanizem delovanja v taborišču in to povezal s poskusi rehabilitacije kolaboracije pri nas. Nemo in prizadeti smo prisotni sledili programu in se v mislih vračali v čas, ko so mnogi med nami sami bili žrtve v tem ali v drugih taboriščih. Celotno srečanje je izzvenelo z željo - nikoli več. Danes, že 51 let po končani vojni, so rane mnogih še skeleče, zato si ljudje želijo miru in človeka dostojno življenje. Ne želijo si razprtij, ki nas ponovno poskušajo vračati v mračni čas. Kljub ogromnim žrtvam iz zadnje svetovne vojne pa so da- Odnos mladine in odraslih do kajenja Pokazala bi mu slike pljučnega raka. Ko bi videl ljudi na Golniku, bi verjetno premislil. Če že mora kaditi, naj najprej dopolni osemnajst let! V vprašalniku nas je zanimalo, ali imajo ljudje do moških kadilcev bolj pozitiven odnos. Ker le ena četrtina vprašanih lažje prenese moškega kadilca, lahko sklepamo, da se v ljudeh oblikuje predvsem odnos do kajenja, ne glede na to, kakšnega spola so kadilci. Anketiranci na različne načine gostom sporočajo, da kajenje pri njih ni zaželeno. Nekaj nebesednih sporočil, ki jih kadilci ne bi smeli spregledati: Ob pogrinjku ne pristavimo pepelnika. Nalepil bi nalepko Kajenje prepovedano. Besedno pa protest zveni takole: Oprostite, mene kajenje zelo moti. Prosim, ne kadite, ker nismo kadilci. Pri nas ne kadimo, ker škoduje zdravju. Prosim, kadite zunaj. 88% mladih je prepričanih, da je nevljudno ponujati cigarete. Takoie pojasnjujejo: Škoduje zdravju. Mogoče koga moti. Tudi če nekdo kadi, se mi zdi prostaško, da kadilcu po pokajeni cigareti zopet ponudiš dim. Za nekadilca je to lahko žalitev. S tem spodbujamo h kajenju. Mogoče ne bodo upali odkloniti. Lahko izgubiš prijatelja. Mnenja odraslih so bolj deljena, čeprav se jih še vedno 54% ne strinja s ponujanjem cigaret. Sicer pa imajo po njihovem mnenju kadilci cigarete tako ali tako s seboj. Tretjina odraslih zagovarja ponujanje cigaret, če jih kadilcu zmanjka, če v družbi kadijo ali če bo gostovo počutje zato boljše. Na koncu smo zastavili tudi nekoliko izzivalno vprašanje: Kaj bi storili, če bi vam kot pogoj za novo službo postavili zahtevo, da ne kadite, vi pa bi bili strasten kadilec? Odgovori presenečajo! Večina bi delodajalčevo zahtevo vzela resno: 68% mladih in 79% odraslih bi se takoj začelo odvajati od kajenja, ostali pa bi potrebi po kajenju zadostili po končanem delovnem dnevu. Le dva vprašana bi zatajila, da kadita, prav toliko pa bi jih začelo iskati novo službo. DELODAJALCI, TOREJ? Na naravoslovnem dnevu smo se pogovarjali o škodljivosti kajenja. Naša skupina je raziskovala odnos odraslih in otrok do cigaret, zato smo morali poprej narediti anketo. Kar nekaj časa smo se trudili, da bi iz svojih malih sivih celic izvlekli kar najbolj domiselna vprašanja. Teh se je po začetni zadregi nabralo za zajeten kupček, v vprašalnik pa smo jih uvrstili samo trinajst. ' Spraševali smo: kaj ljudem pomeni cigareta, o njihovem odnosu do kadilcev, o kadilskem bontonu, o reakcijah kadilcev ob protestih pasivnih kadilcev itd. Anketiranci - v večini primerov so bili to naši sorodniki in znanci - so seveda ostali anonimni. Na vprašalnik je odgovorilo 49 vprašanih. Odrasli so zadevo vzeli resno, celo zadovoljni so bili, da se že otroci borijo proti kajenju. Mladi so bili večinoma istega mnenja, le ena izjema ankete ni vzela resno. Vprašanja so bila razumljiva, a nekaj anketirancev se vseeno ni držalo navodil, bodisi jih niso razumeli bodisi niso bili natančni pri branju. Po opravljenem anketiranju smo raziskovalci računali odstotke odgovorov. Delo je bilo kar zahtevno in je terjalo predvsem koncentracijo ter mir. Tole pa so rezultati: Mladi imajo o cigareti prav slabo mnenje; predstavlja jim SMRT, BOLEZEN, SMRAD. Starejši v kajenju ne vidijo takšne grožnje - povezujejo ga z RAZVADO, BOLEZNIJO, smradom, pripisujejo pa mu tudi pozitiven pomen, npr. pomiritev in kratkočasje. Vsi anketirani visoko cenijo odločnost mladih, ki upajo odkloniti ponujeno cigareto, čeprav bodo v očeh nekaterih ve-ljali za reve. Nekaj značilnih odgovorov: - Pogumen, odločen, zna reči »ne«; ve kaj želi, je neodvisen, ima svojo identiteto; frajer, faca. Za mlade si najbolj vljuden, če ne kadiš poleg otrok, nosečnic in bolnikov; kadiš le v prostorih, namenjenim kajenju in ugasneš cigareto, če kdorkoli iz družbe pokaže, da ga dim moti. Odrasli pa menijo, da k uglajenosti sodi tudi to, da vprašaš prisotne za dovoljenje, kadar želiš kaditi. Med anketiranimi ni bilo nikogar, ki ga kajenje nosečnice ne bi na tak ali drugačen na- čin čustveno vznemirilo. Medtem ko mladi svoje nestrinjanje tudi glasno povedo, so odrasli bolj previdni. Precej jih meni, da je kajenje povsem osebna zadeva, v katero se ne vmešavajo. Le ena četrtina odraslih noseči ženi pove, da s kajenjem škoduje plodu. Tretjina odraslih svojega neodobravanja sicer ne pokaže, ga pa takole komentira: Skrajno neodgovorno, čeprav je odločitev njena. Če bi jo poznal, bi ji povedal, da pod srcem nosi otroka, ki ga navaja na kajenje. Vprašani menijo, da je pred pasivnim kajenjem potrebno zaščititi predvsem dojenčke, nosečnice in ljudi z boleznimi dihal. Še najmanjše »obzirnosti« so deležni ostareli in prebo-levniki. Ko je treba kadilcu reči, naj ne kadi poleg nekadilcev, so spet pogumnejši mladi. Njihovi protesti pa pogosto niso upo-števnai. Medtem ko ima kar 50% odraslih izkušnjo, da kadilec ob njihovem ugovoru ugasne cigareto, je med mladimi le 24% takih, ki so bili »uslišani«. Do otrok kadilci upajo biti ignorantski - največkrat jih spodijo v drug prostor ali pa nadaljujejo s kajenjem, kot da ni bilo nič. Mladim po neuspelem protestu ne ostane drugega, kot da se umaknejo pred kadilci ali pa z rokami odganjajo dim od sebe in na ta način poskušajo vzbuditi kadilčevo sočutje. Le majhen del še vztraja pri zahtevi, naj kadilec ugasne cigareto oz. pove, da mu dim povzroča zdravstvene težave. Mladi se nadejajo burnih reakcij staršev, če bi jih zalotili pri kajenju. Nekaj značilnih odgovorov: Ubili bi me. Ali pa bi se pogovorili z mano. Pretepli bi me, ne bi smel v družbo, v kateri so kadilci. Sledil bi resen družinski pogovor. Okregali bi me, čeprav sami kadijo. Dobil bi tako kazen, da bi si zapomnil. Rekli bi, da je to sicer moja odločitev, a mi ne bi dali denarja za cigarete. Starši pa pravijo, da bi se z otrokom, ki bi začenjal kaditi, predvsem pogovorili, razložili posledice kajenja, zanimalo bi jih tudi, zakaj otrok kadi: Šokiralo bi me. Zahtevala bi pojasnilo. Svetoval bi mu, naj neha, sicer se bo navadil. Povedal bi mu, da sem žalosten, ker mi pri vzgoji ni uspelo biti dovolj prepričljiv. Pogovorila bi se, vendar sta le otrokova močna volja in odpor do cigaret tisti prepreki, ki obveljata. nes ne tako daleč od nas ljudje ponovno doživljali podobne grozote. Očitno se iz zgodovine nismo nič naučili. Morija se nadaljuje tudi na drugih koncih sveta. Organizatorji kamniškega avtobusa so poskrbeli, da smo bili vsi udeleženci tega srečanja dodobra seznanjeni z vsem dogajanjem v ljubeljskem taborišču, o čemer so govorili Niko, Danila, France in Svetozar. Po končani prireditvi smo se vračali na svoje domove z bolečino v srcu, hkrati z upanjem, da bo prej ali slej le prevladal zdrav razum. Človek naj bi bil človeku človek, ne pa zver in uničevalec vsega dobrega. Prav zaradi tega ne smemo pozabiti na tisti čas. Vedno znova in znova moramo opozarjati na ta dejstva, zato se bomo na spominskih srečanjih ponovno videvali v naslednjem ietu in še in še... STANE SIMŠIČ V spomin CvetkiZavršnih Ne moremo še doumeti, da smo se za vedno poslovili od naše članice Rdečega križa Moste Cvetke Završnik, ki je bila vseskozi predana delu in nesebični pomoči. Skrb za družino, zahtevno pedagoško delo in še požrtvovalno delo predsednice in pozneje tajnice RK Moste ni bila ovira, da ne bi zmogla prisluhniti ljudem v stiski. Njena skromnost je bila velika v očeh vseh nas, ki smo jo imeli radi. Vodila in učiia je generacije mladih pri akcijah pomoči, ker ni poznala besede ne. Prekmalu je obstalo pero v njeni roki, prekmalu tudi njeno plemenito srce, ostala pa bo med nami vedno nepozabna Cvetka. ODBOR RK MOSTE Smeti v dolino! Bajtarji z Velike planine se lahko ponovno pohvalimo, saj je za nami še ena uspešna akcija. Tokrat je šlo za čistilno akcijo oz. za čiščenje planine, kot smo to zapisali v bajtarski koledar. tanje pred lastnim pragom, dokazuje podatek, da so sanirali dve črni odlagališči, hkrati pa pustili za seboj zgledna parkirišča v Mačkinem kotu in Ušivcu. Ravno na teh mestih je bilo Bajtarji smo zadovoljni tudi zato, da se zaradi čistilne akcije s planine poslavljamo zadovoljni, saj to čisto puščamo ostalim uporabnikom, zlasti pa pastirjem. 25.05.1996 je kar 50 bajtarjev iz Velike, Male in Gojške planine pridno pobiralo ostanke civilizacije, ki še vedno vztraja pri tistem znanem reku o oslu in dlaki. Da ni šlo zgolj za pome- namreč mogoče brez večjega truda izpolniti normo, vsaj kar zadeva število polnih vreč. Pri vsem tem pa je vendarle razveseljiva ugotovitev, da ob podobnih akcijah opažamo, da je na vseh treh planinah vsako leto manj smeti. Nedvomno je k temu veliko prispevala vsakoletna akcija bajtarjev, ki pa na srečo v zadnjem Času le ni osamljena. Letos so se bajtarjem pridružili tudi posamezni kmetje - lastniki koč, dobrodošla pa je bila tudi pomoč Zaklada narave d.o.o. Le upamo lahko, da takšna pripravljenost pomeni tudi spremembo miselnosti vseh uporabnikov Velike planine. Če še velja tista, da zgledi vlečejo, potem utemeljeno pričakujemo tudi od ostalih obiskovalcev, da bodo znali spoštovati naš trud in prizadevanja za čim manj onesnaženo planino. S takšnimi in podobnimi željami pa se je čistilna akcija ob golažu, ki ga je zares okusno pripravil bajtarski kuhar Marjan Pohlin, tudi končala. Naj na koncu prispevka še omenim, da smo s to akcijo razbremenili Veliko planino za 6.400 kg odpadkov in smeti, ki jih je podjetje Publicus prepeljalo na komunalno deponijo. Ža pomoč in sodelovanje pa se bajtarji poleg omenjenemu podjetju zahvaljujemo tudi Kemijski industriji Kamnik in Občini Kamnik. VINKO POLIČNIK PD Bajtar Velika planina Bili smo v Belgiji Konec aprila se je nekaj strokovnih delavcev Centra za socialno delo Kamnik udeležilo strokovne ekskurzije v Belgijo, da bi si ogledali O.C.M.W. -Openbaar centrum voor, Ma-atschappelijk vvelzijn van Ant-werpen - ali prevedeno »Javni center za družbeno dobrobit Antvverpna« v mestu na severu Belgije. Zaposleni v centru so nas lepo sprejeli in nas seznanili z organizacijo in delom centra. Naloga O.C.M.W.-ja je torej, da vsakemu, ki prosi za pomoč, omogoči normalno življenje, dostojno človeka, zato v Zapise sedmošolcev Anje Ciraj, Maje Humar in Dani j a Harometa povzela D. K. (OŠ KOMENDA - MOSTE) Prijetna trgovinica Mercator Savica (prej Ljubljanske mlekarne) na Maistrovi ulici je konec maja zaprla svoja vrata. Več kot tri desetletja je nudila dokaj pestro izbiro predvsem živilskih izdelkov. Ker so podjetju Mercator Savica tako majhne trgovine v breme, so se odločili zapreti tudi svojo poslovalnico v Kamniku, kije oskrbovala bližnje in daljne kupce. Kamničani bomo to trgovino in prijazne prodajalke zagotovo pogrešali. VERA MEJAČ svoje delo vključujejo službe, ki nudijo različno pomoč glede na materialne, socialne, psihične ter medicinske potrebe. Da bi se vsa ta pomoč lahko nudila vsakemu, ki za pomoč zaprosi in jo tudi potrebuje, je O.C.M.W ustanovil v Antwer-pnu »socialne centre«, ki te pomoči izvajajo. Financirajo jih občine, v okviru katere centri delujejo. Ogledali smo si tudi stanovanjsko naselje starejših občanov, ki deluje v sklopu tega centra. Tu živijo občani, stari nad 75 let, ki se sami ne morejo oskrbovati in si lahko bivanje v celoti sami plačujejo. Ekskurzija je bila zaradi bogatega programa, ki je bil tudi turistično obarvan, zelo zanimiva. ALEKSANDRA JERAS ŠERBEL Kamniški OBČAN IZ ŽIVLJENJA STRANK IN DRUŠTEV 27. junija 1996 5 Izkušnje kamniških žensk v izrazito moškem svetu politike: Politika je le dobra ali slaba in nikakor moška ali ženska »Zdi se mi, da imamo o politiki preveč slabo mnenje, saj je politika pravzaprav urejanje zadev, ki so pomembne za vse - od gospodarstva do zdravstva, šolstva, pravne urejenosti države in še marsikaj. In čeprav velikokrat prevladuje mnenje, da naj o tem razpravljajo in sprejemajo odločitve le moški, sem spoznala, da se politika ne more deliti na moško ali žensko, lahko pa se deli na dobro ali slabo. Zato v resnici sploh ni moške ali ženske politike, je le delo, s katerim lahko aktivno vplivamo na urejanje razmer, tako v državi kot v občini, KS ali stranki. Pri tem delu bi morali enakopravno sodelovati tako moški kot ženske, ker imajo eni in drugi lahko različne poglede na posamezno problematiko. Najboljše in za večino najbolj sprejemljive rešitve se lahko najdejo prav z usklajevanjem mnenj vseh.« Tako razmišlja o vlogi ženske v politiki Marija Reba in pristavlja, da bi se ženske morale bolj množično in aktivno vključevati v politiko, kjer bi bile zagotovo enako uspešne kot v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, znanosti in drugih področjih. »A že pogled na število kandidatk v nove svete KS kaže podobno sliko kot pred šestimi leti. Med njimi je spet samo 10 odstotkov žensk, v občinskem svetu je le pet svetnic, v 25 KS v občini samo dve in kasneje tri predsednice, v vodstvu političnih strank v občini samo ena predsednica, mislim da sta v drža vile dve županji...« ugotavlja Marija Reba in nadaljuje, da je bila šest let predsednica KS, štiri leta poslanka v občinski skupščini in štiri leta predsednica OO ZS v Kamniku: »Priznam, da mije to delo vzelo veliko časa, vem pa tudi, da sem s svojim aktivnim delom pripomogla k spremembam in izboljšanju nekaterih stvari v našem kraju, namesto da bi bila samo pasivni opazovalec in verjetno tudi kritik, če se ne bi kaj dobro uredilo ali spremenilo. Prepričana sem, da bi se morale ženske bolj aktivno vključevati v politiko, zlasti na področje urejanja družbenih razmer, in s tem seveda prevzeti tudi breme slabih ali dobrih odločitev. Res je sicer, da so ženske obremenjene z ob veznostmi, kot so dom, družina, služba... Vendar bi se dalo z dogovori v družini tudi ta dela porazdeliti. Ne nazadnje so nekakšna politika tudi odločitve v družini, saj se tudi v njej udeleženci nenehno dogovarjajo in iščejo najboljše skupne odločitve. Zato ne bi mogla reči, ali je ženska pamet boljša kot moška, da je delo samo moško ali žensko, ne gre za splet razmišljanj enih in drugih in iskanje skupnih rešitev. Zato bi si želela, da ženskam, ki se podajajo v politiko, ne bi bilo treba poslušati moških mnenj, ki sem jih slišala sama, ko sem kandidirala za županjo - to v naši vasi ne gre, ženska je za predpasnik in za k štedilniku, za tako funkcijo pa je potrebna fizična kondicija. O pameti niso govorili, pozabili so, da si ženska dnevno nabira kondicijo pri delu doma, v službi in še kje...«In ker je treba vsako misel strniti, jo je Marija Reba takole: »Nisem za to, da bi se določalo, koliko žensk naj bo v parlamentu, stranki...... sem pa za to, da jih več aktivno deluje na vseh področjih politike, da jih več kandidira in da tudi ženske same damo takim več podpore oziroma jim izkažemo zaupanje s svojim glasom.« Tako je razmišljala Marija Reba. In čeprav bi kdo verjetno rad rekel, da vse ženske mislijo enako in da o vsem na dolgo in široko kaj rade klepetajo, v resnici še zdaleč ni tako. Še več, zaradi velike obremenjenosti z delom in potmi je tudi ženske v kamniški politiki velikokrat enako težko »izbrskati in jim ukrasti nekaj dragocenih minut kot prenekateremu moškemu kolegu. Marjeta Humar, denimo, je že ena takih, kijih delo kar naprej lovi in preganja, a na srečo vsaj s »spolnimi delitvami« v politiki ni prav nič obremenjena. Pravi, da ni med moškimi in ženskami v politiki nikakršnih razlik, gre le za to, koliko je kdo težavam, s katerimi se sooča, umsko in še kako drugače dorasel. Ivana Skamen pa, denimo, meni, da zaradi svojega kratkega političnega staža (v stranki Zelenih) ni najbolj primerna sogovornica za razgaljanje o mestu in vlogi ženske v politiki in hkrati ne skriva, da kakorkoli poskuša povezati svoje poglede in izkušnje, pravzaprav sploh ne more najti vloge ženske v politiki, saj že v poskusih prihaja sama sebi v nasprotje, kajti nikoli ni prizna vala položaja v politiki po spolu. »Delitev pohtike na moško in žensko je le voda na mlin tistim prizadevanjem, da bi svetu vladali moški. Je pritiskanje na tisto vzmet, ki bi iz žensk izpulila prav tisto, kar jo dela edinstveno in nepogrešljivo. Kdorkoli je že ustvarjal ta svet, je vsekakor imel v mislih to, da ga bosta soustvarjala moški in ženska! In karme je vedno jezilo in žalostilo hkrati, je to, da so bde in so še vedno ženske tiste, ki hote ali nehote pripihajo največ vetra v krila delitve politike na žensko in moškega.« Tudi Joži Petek, predsednica KS Tunjice, meni, da politike ne bi smeli ločevati na moško in žensko. »Vpolitiki štejejo le tisti, ki so pripravljeni in so sposobni speljati zastavljeno delo. Ženske imajo ponavadi to težavo, da so precej obremenjene z drugimi bolj družinskimi stvarmi in nimajo Časa za dodatno delo. Hkrati pa se mi zdi, da takšno delo, kot ga opra vljam sama - na terenu v majhni krajevni skupnosti - sploh ni politično delo, saj velikokrat še člani političnih strank nismo. Mi si le prizadevamo za razvoj vasi in skušamo uspešno in koristno porabiti za razvoj namenjena sredstva tam, kjer bodo imeli krajani od tega največjo korist oziroma kjer so največje potrebe,« skromno pravi Joži Petek in pristavlja, da bi bilo povsod večžensk, če bi imele te več prostega časa in če bi moški malo bolj poprijeli tudi za dela v družini. In tako smo pri zgovorni sogovornici Marjeti Bukoršck, pet let predsednici KS Perovo, ki, kot sama pravi, nikoli ni imela in nima dlake na jeziku. Zato tudi moškim politikom ■ pa čeprav kar tako na splošno - nične prizanaša, saj po njenih izkušnjah preradi »komandirajo«, so »furjasti«, z največjim veseljem ženskam delijo nasvete in potem prav radi počakajo, da stvar izpeljejo drugi in se spet sami okitijo z uspehom. Takšnih izkušenj je v življenju vajena in je trdno prepričana, da moški ženske, zlasti v politiki, premalo upoštevajo. Če so ženske lahko vrhunske strokovnjakinje na vseh področjih, zagotovo ne more biti v njih nikakršnih ovir, da ne bi bile izjemne tudi v politiki. Pravi, da moški politiki radi svoje moči zgubljajo v strankarstvu in strankarskih zdrahah. Če bi bilo v politiki več žensk, bi takemu igračkanju odraslih moških zagotovo hitro odklenkalo, tudi z vojnami in sprenevedanjem okrog njih bi bilo drugače. »Samo poglejte, koliko drža vnikov je hodilo gor in dol po Bosni, pa se ni nič premaknilo, še več, Bosna se ves čas ni smela v svoji lastni deželi niti braniti... Ženske se ne bi znale tako sprenevedati, so že biološko drugačne. Moški marsikaj spregledajo in jim je na poti do cilja velikokrat vse nepomembno. Kot ženska sem se morala vse življenje na vseh področjih veliko bolj dokazovati kot moški. Kolikokrat sem, denimo v službi na komunali, predlagala spremembo, pa se ni nihče zmigal, dokler je ni kak moški prodal za svojo in z njo požel vehk aplavz.... O enakopravnosti ne bi rada zganjala hrupa, da so moški močnejši spol, je pa zares lari-fari,« pravi Marjeta Bukovšek in pristavlja, da bi se večžensk v politiki lahko veliko bolj zavzelo za življenjske teža ve, ki moškim niso tako zelo pomembne. Tako pa moški razpravljajo celo o splavu, socialne varnosti kot da ni več, mladi se vse bolj zatekajo v omamo... Ja, pra v ženske, ki bi jim v politiko pomagali moški, ki bi kaj večpostorili doma, bi se lahko učinko viteje spopadale tudi s takimi težavami... A. PROSENAK Srečanje pod Poncami Dvostezno balinišče za upokojence Balinarski šport je zelo priljubljen med ljudmi vseh starosti, tudi med upokojenci. Dosedanje enostezno balinišče vsem članom in članicam društva ni omogočalo, da bi aktivneje posegali na balinarsko področje. Med najbolj marljivimi je že dolgo tlela želja po širitvi balinišča, kar se je začelo uresničevati pred meseci. Sedaj je dvostezno igrišče praktično že končano. Člani, ki so se s tem največ ukvarjali, kar žarijo od ponosa, da so uspeli. Veliko dela, zlasti prostovoljnega, je bilo vloženega v pripravljalna in zaključna dela. Asfaltiranje je opravilo SCT Ljubljana. Po prvih ocenah je delo storjeno zelo kvalitetno. Te dni bo balinišče v celoti dokončano in bo tudi uradno odprto za rekreacijo in tudi v tekmovalne namene. To balinišče bo omogočalo razna srečanja ba- Začetek asfaltiranja stez linarskih ekip društev upokojencev in tudi drugih. Organizatorji tega športa v društvu zatrjujejo, da bo tukaj vedno bolj živahno. Društvo upokojencev Kamnik je za to gradnjo in v lanskem letu dokončano protihrupno ograjo namenilo precejšnja finančna sredstva. Oba objekta se med seboj dopolnjujeta in predstavljata zaokroženo celoto. Povedati velja, da je vrednost prostovoljnega dela izdatna in brez tega skoraj ne bi mogli dokončati načrtovanih del. Posamezni člani sekcije so delali cele dneve, vedno dobre volje in z zavestjo, da bo društvo s tem mnogo pridobilo. Mnogokrat smo na delu srečali Jožeta, Branka, pa še drugega Jožeta, Slavka.... in še bi lahko naštevali. Vsi zaslužijo pohvalo. Uradna otvoritev bo v prvi polovici meseca julija. Prirejen bo turnir ekip, ki so se že do sedaj srečevale na drugih baliniščih. Ba-linarji Društva upokojencev Kamnik bodo v goste vabili prijatelje in znance ter jim s ponosom pokazali rezultate skupnega dela društva in članov balinarske sekcije. STANE SIMŠIČ Dolina Planica pod Poncami, ki se zajeda s Tamarjem globoko pod Jalovec, je v zimskem času središče skakalnega športa in poletov na smučeh. V sredo, 12. junija 1996, je privabila na svoje zelene trate upokojence iz vse Slovenije. Tokrat smo se zbrali na svojem osmem srečanju. Bilo nas je približno 25.000. Samo iz kamniške občine so se s sedmimi polnimi avtobusi odpeljali člani DU iz Kamnika, Komende in DU Motnik-Špitalič. Ob prihodu v dolino Planice nas je »toplo« sprejelo sončno jutro, kot veselo dobrodošlico vsem prihajajočim pa je nudila priznana Pihalna godba iz Gorij pri Bledu. V programu, ki je sledil, je navzoče pozdravil predsednik Zveze društev upokojenev Slovenije g. Vinko Gobec in nam zaželel prijeten dan. V nagovoru se je dotaknil sedanje situacije upokojencev. Današnji čas zaradi prevelikega divjega liberalizma jemlje upokojencem še tisto, kar so si ustvarili med svojim aktivnim delom v želji, da bi bila jesen življenja prijetna. Žalostno je, da se moramo za te svoje pravice bojevati s protesti, pred Ustavnim sodiščem, kar tudi kaže na začetek razkrajanja socialne države. Najbolj bodo seveda prizadeti brezposelni, upokojenci in delavci. Dobrodošlico vsem je zaželel tudi župan občine Kranjska Gora g. Jože Kotnik,ki namje na kratko orisal uspehe v tej občini in naloge ter smernice, ki še čakajo vse domačine, da bi njim in vsem ostalim obiskovalcem ostala ta dolina vedno v prijetnem spominu in od koder bi se vedno zadovoljni vračali domov. Še posebej z bučnim aplavzom so prisotni pozdravili slavnostnega govornika - predsednika države Slovenije g. Milana Kučana. V svojem govoru je prisotnim zaželel res prijeten dan, vsem upokojencem pa to, da bi mirno preživeli svojo starost v naši državi, ki je nastala tudi na temeljih njihovega dela. Zato imajo upokojenci, skupaj z vsemi državljani Slovenije, pravico pričakovati, da bo ustrezno služila svojim državljanom, da jim bo prijazna, da bodo v njej zagotovljeni mir, varnost, pravičnost, solidarnost ter da bosta spoštovana človekovo dostojanstvo in delo. V kulturnem programu pa so lepo zapeli naše čudovite slovenske pesmi pevski zbori, nastopili so znani gledališčniki, na prizorišče sta prišla iz svojih samotnih bivališč celo Pehta in Bedanec, ob njiju pa seveda Kekec. Vsa pohvala gre tudi organizatorju, ki je uspel zagotoviti solidno in hitro postrežbo lačnih in žejnih, pa tudi veselega vriskanja ni manjkalo na plesišču, kamor so plesalce privabile vesele viže narodno-zabav-nega ansambla. Veliko udeležencev se je podalo na sprehod še do Tamarja in užilo njegovo lepoto. Po tako prijetnih sprehodih in druženju smo si rekli, da zagotovo pridemo prihodnje leto na deveto srečanje upokojencev Slovenije. Na poti domov nas je šofer iz kamniškega avtobusa št. III zapeljal še na kratek obisk v čudovita Vrata, obdana s skalnimi vrhovi naših najvišjih gora. Ta dan in prijetna srečanja nam bodo ostala v res lepem spominu. MARINKA HRIBOVŠEK Srečanja pod Poncami se je udeležilo veliko upokojencev in gostov, mednjimi tudinajodgovornejši'predstavnikiSlovenije, (foto: S. Simšič). Kolesarji pod Jenkovo Lipo v Cerkljah V prelepem majskem jutru smo se skupaj s kamniškimi kolesarji odpeljali proti Cerkljam. Kolesarska sekcija pri društvu upokojencev Cerklje je bila po sklepu komisij za šport in rekreacijo v gorenjski regiji določena, da v letu 1996prevzame organizacijo srečanja kolesarjev Gorenjske. Srečanje so pripravili po dogovoru z DU Kranj 25. 5.1996spričekom ob 10. uri v vasiDvorjepri Cerkljah na prostoru, imenovanem »Pod Jenkovo lipo.« Srečanja se je udeležilo 230 kolesarjev upokojenk in upokojencev iz naslednjih društev: Kranj, Tržič, Škof j a Loka, Kamnik, Šenčur, Kokrica, Medvode, Vodice, Bukovica-Šinkov turn, Cerklje in Komenda. Vse navzoče je pozdravil predsednik DU Cerklje Janez Žargaj in vsem zaželel prijetno počutje. Prav tako je vse pozdravila tudi referentka za šport in rekreacijo, kije tudi povezovala kulturni program. Predstavnik Turističnega društva Cerklje nam je slikovito opisal njihov kraj in med udeležence srečanja razdelil 500 razglednic Cerkelj in okolice, 200 brošur z naslovom »Cerklje na Gorenjskem z okolico« in letake z opisom umetnostnih, zgodovinskih in naravnih spomenikov ter znamenitosti. V kulturnem programu je sodeloval ženski pevski zbor D U Preddvor z narodno pesmijo, za dobro razpoloženje in ples pa je poskrbel trio Bonsaiiz Cerkelj. Na srečanju je bil ob navzočnosti enajstih vodij kolesarskih sekcij sprejet sklep, da srečanje v letu 1997 organizira DU Vodice. Srečanje se je zaključilo ob 15. uri. Vsak udeleženec je sedel na svojega jeklenega konjička in se s svojo skupino odpeljal domov. Upamo, da srečno in brez nezgod... V imenu kolesarske sekcije se DU KOMENDA lepo zahvaljujem za dobro organizacijo. Posebno pohvalo namenjam predsedniku DU Cerklje g. Janezu Žargarju in referentki za šport in rekreacijo g. Anici Čimžar. DU Komenda Jože Kern ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/l) 400 umi program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR (IV. st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-umi tečaji vseh stopenj - nemš&na 100-umi tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: VVINDOVVS 95, WORO WINDOWS, EKSCEL... - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar, higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski Številki (061)711-082 in (061)712-278. Združenje avtošol Na področju Izpitnega centra Domžale je v zadnjih letih začelo delovati lepo število avtošol, ki nudijo svoje usluge vsem, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje. Veliko voznikov na cesti pa pomeni tudi bolj gost promet, ki ga vozniki lahko obvladujejo le z veliko znanja in z disciplino. Zato je potrebno sodelovanje med avto-šolami, da bi lahko z izmenjavo izkušenj kandidate kvalitetneje pripravili na vožnjo v teh razmerah. 21. 05. 1996 je bil na pobudo iniciativnega odbora sklican sestanek vodij avtošol, ki opravljajo svojo dejavnost na področju Izpitnega centra v Domžalah. Predstavniki skoraj vseh avtošol so soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi združenje avtošol. Ugotovili so, da nobena avto-šola na področju DIC ni uskladila cen s kalkulacijo stroškov, ki jo pripravlja AMZS. Soglasno je bil sprejet sklep, da se cene uskladijo, saj prenizke cene storitev posredno pripeljejo do slabe kvalitete dela in s tem do slabih rezultatov. Izvleček iz enotnega cenika, ki je pričel veljadi s 15. junijem: tečaj CPP 6.000 SIT, ura vožnje 2.000 SIT (dijaki in študentje 1.800 SIT), ura vožnje z motornim kolesom 3.000 SIT (2.000 SIT pa z lastnim motornim kolesom)... Avtošole, včlanjene v združenje, bodo skrbele in opozarjale na nepravilnosti v prometu, pomanjkljive znake in označbe na cestah Kot strokovna organizacija bi na tak način lahko pripomogla k varnejšemu prometu. 6 27. junija 1996 MED NAMI - MED MLADIMI Kamniški OBČAN Z nami, v našem mestu, pod svobodnim soncem O prijateljstvu - drugače Kako pravzaprav pride do pravih prijateljstev? Do takšnih prijateljstev, ki mehčajo in bogatijo, ker se pogovarjajo o življenju?! Do takšnih, ki znajo tudi molčati in se pogovarjati s srci?! Pri ustvarjanju prijateljskih vezi je brezpogojno, da drug drugemu ponudijo resnico o sebi. Kakršnakoli že je! Če srečamo znanko, ki ji gre na jok, je popol- V našem mestu, pod svobodnim soncem Sanja ob slovesu! noma nesmiselno začeti pogovor z »Kako soparen dan«..« ko pa nas v resnici zanima, zakaj takšen žalosten izraz na njenem obrazu. Če bi šlo za iskreno zanimanje, bi jo morali povprašati, čemu žalost na njenem obrazu! Morda pa odgovor tiči prav v tem, da nočemo naravnost izvedeti za njene vzroke, da bi se ne čutili dolžni in odgovorni za razumevanje, pomoč?! Če gledamo na prijateljstvo tako, torej s stališča ustvarjanja vezi in odgovornosti, potem je to tisto pravo prijateljstvo, ki mehča in bogati naša življenja. Potem je bilo torej naše prijateljstvo z družino Jovanovic, ki je pred dobrimi štirimi leti pribe-žala iz Mostarja v Kamnik, prav to! Potem, ko smo se prvič srečali, za nas niso bili več le begunci. Imeli so imena: Ozana, Goran, Maja, Sanja! Spominjam se svojega prvega srečanja z njimi... V mraku hodnika, pred vrati našega stanovanja! Besede niso bile potrebne! Sreča, da smo jim pomagali rešiti stanovanjsko stisko, je namesto besed spregovorila v naših pogledih. Prijateljske vezi so se tkale naprej! Ž vsakim srečanjem. Pogovarjali smo se o življenju. O njihovem, ki so ga pustili v Mostarju, in o tem, kako bi spletli novega. Pa o našem, ki kijub vojni ni vedno rožnato. Delili smo si spomine, tkali nova upanja! Nekje, nekoč dom,kot so ga imeli in ga za vedno izgubili, tudi zanje! Minevali so dnevi, tedni, meseci in z njimi upi, da bi si takšen dom ustvarili v Sloveniji. Želje, povezane predvsem z bodočnostjo Maje in Sanje, ki sta se po zaslugi učiteljev in sošolcev OŠ Frana Albrehta vključili v šolsko in izvenšolsko delo naravnost briljantno. Kljub iskanim poklicem, njuna starša nista imela sreče, da bi se zaposlila. Predpisi, ki urejajo status beguncev, so neusmiljeni in jih človeške stiske ne zanimajo v globine. Pa je bilo veliko dobrih ljudi, ki so jim želeli pomagati. In so tudi jim, kolikor so pač mogli. Ga. Marija, g. Dušan...! Naj bodo imena dovolj, kajti srčna kultura ni vedno pošteno nagrajena! Dve leti prijateljstva, dve leti spletanja našega življenja ob večerih, ki so trajala dolgo v noč. Ob dišečih kruhkih, ki so potešili slast po dobrem domačem kruhu... Kot ga je Ozana pekla nekoč, v svojem domu. Ob kitari, na katero je Goran zaigral, ob pesmi, ki so jo zapeli vsi! Pa smo peli z njimi še mi! Zdaj so odšli. Ne vrnili, kajti njihov dom, zaradi političnih razkolov ni več to, kar je nekoč bil. Odšli so v novo državo, nov kraj ob morju, pod drugo svobodno sonce! Naj jim prinese poleg prijateljstva tudi toplino pravega doma, v katerem bosta Maja in Sanja lahko udejanjili sanje in nekoč postali - slikarka in veterinarka! IVANA SKAMEN Geografsko-biološki tabor na Jezerskem Narava skriva tisoč skrivnosti in lepot. Spoznamo in zapomnimo si jih najbolje, če jih odkrivamo sami, z načrtnim raziskovanjem. Da bi obogatili svoje vedenje o naravi, se je nekaj vedoželjnih deklet in fantov na Osnovni šoli Frana Albrehta povezalo v geografski oziroma biološki krožek. Delujemo že nekaj let po vnaprej pripravljenem načrtu; ta pa zajema med drugim tudi področje, ki ga mladim raziskovalcem predlaga Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki posebno uspešnim raziskovalnim nalogam na zaključku tekmovanja podeli tudi priznanja. Naši geografi so več let zapored za svoje projekte prejeli zlata priznanja, v ianskem šolskem letu pa sta v raziskovalni nalogi sodelovala oba krožka in za projekta Kamnita tehnična dediščina in Kamnine domačega kraja prejela zlati priznanji. Seveda, doseženi uspehi spodbujajo pa tudi obvezujejo. Letos smo se člani teh dveh izven-šolskih naravoslovnih dejavnosti odpravili na Jezersko v čudovito lep, geografsko razgiban in botanično bogat svet. Nekaj tolarjev za izvedbo je prispevala šola, nekaj občina in tudi starši. Tako je torej od 23. do 25. maja 16 vedoželjnežev z mentoricama vestno opravilo vse zastavljene naloge. Najprej smo se dobro orientirali v samem kraju, se seznanili z delovanjem mejnega prehoda Jezerski vrh, obnovili osnove gor-ništva in dodobra spoznali zaščitene rastline, da smo kasneje zanesljivo uvrščali v svoje herbarije le nezaščitene rastline, ki so značilne za posamezne pasove v Alpah. Prav tako smo si obogatili geološko znanje v kamnolomu lehnjaka in pri izviru poskusili mineralno vodo. Bivanje v prečudovitem gorskem svetu smo v lepem sončnem vremenu izkoristili za nekaj krajših pa tudi zahtevnejših pohodov. Obiskali smo partizansko bolnišnico Krtina, staro Ankovo domačijo, Jenkovo kasarno, slap Čedca in se povzpeli na dobri dve uri hoda oddaljeno Štular-jevo planino tik pod Češko kočo. Med študijski del pa so bili ob večerih vpieteni prijetni trenutki razvedrila: igranje nogometa, petje ob spremljavi kitare, kramljanje in šale. Na karaokah smo nastopili kar vsi, tudi nagrajeni smo bili vsi: eni za kvaliteto, drugi za izvirnost, tretji za komičnost, vsi pa za prizadevnost, skratka, ko- likor nastopajočih, toliko zmagovalcev. Nekaj nepozabnih vtisov s tabora ha Jezerskem se bo ohranilo na fotografijah, še več pa v spominu udeležencev. A.B. Deseta generacija zapušča OŠ Marije Vere Kaj nam pa morejo Ta znani napev je bilo te dni pogosto slišati med našimi osmošolci, ko so zapuščali osnovnošolske klopi in se podajali na nadaljnjo pot izobraževanja v srednje šole. Tako je bilo tudi na valeti osmošolcev v OŠ Marije Vere na Duplici. Letos je to šolo zapustila deseta generacija osmošolcev, v letošnjem šolskem letu jih je 99 obiskovalo štiri oddelke. Z njimi pa je desetletnico svojega 0000 delovanja na tej šoli praznoval tudi ravnatelj Božo Pilej. V šolski telovadnici so svojim staršem predstavili pisan program: od kronike, v kateri so pretresli svoje učitelje in razrednike, do pesmi in plesov, še zlasti pa sta pritegnila pozornost s svojim modernim plesom njihova sošolca Tjaša in Primož, ki obiskujeta plesno šolo Mojce Horvat. Čeprav spada OŠ Marije Vere s 741 učenci v eni stavbi med največje kamniške šole in je že kar na tesnem s prostorom, so vendar njeni učenci dosegli lepe rezultate tudi v slovenskem merilu. Tako so v matematiki dosegli zlato in dve srebrni priznanji, v slovenščini in angleščini pa tudi zlati priznanji. Najboljši so bili tudi na državnem prvenstvu v orientaciji. Ravnatelj šole je najboljšim podelil knjižne nagrade, vsem osmo-šolcem pa spričevala o njihovem uspehu ob zaključku šolanja. Osnovnošolci so prebirali zanimive kronike... (fs). Ta veseli dan aH Pestrna Tako so vzgojiteljice WE enote Pestrna na Duplici z vodjo enote Vlasto Horvat poimenovale 11. junij, dan, ko so otroci svojim staršem pokazali, kaj so se naučili v vrtcu v preteklem šolskem letu in hkrati praznovali 15-letnico tega oddelka v okviru vrtca Antona Medveda. »Koliko generacij malih otrok smo v tem obdobju pomagali vzgajati in jih varovati, koliko pravljic je bilo povedanih, izštevank izštetih, iger pre-igranih... Vse za srečno otroštvo, za optimistične korake v nadaljnje življenje! Uspelo nam je in naj bo tako še vnaprej,« so bile uvodne besede vodje enote, ki je povabila starše, naj spoznajo to otroško življenje preko plesa, pesmi in likovne ustvarjalnosti. In res so se nato pred starši zvrstili najmlajši od Medvedkov, Metuljčkov, Polžkov, Ri- bic, Muckov tja do Levčkov in Zmajčkov s pisanim spletom pesmi, plesov in igric, ki so jih med letom z njimi pripravile neumorne vzgojiteljice. V avli vrtca pa so na ogled postavili praznuje številne risbice, kipce in druge likovne izdelke. Skratka, bil je res pravi jubilejni veseli dan, ki se ga bodo tako otroci kot starši radi spominjali. F. S. Poleg pesmic in igric so varovanci Pes trne staršem pokazali tudi pravo razstavo svojih likovnih del. V kamnolomu lehnjaka smo iskali najlepše primerke okamneUb ostankov drevesnih listov, storžev, polžkov... Osnovna šola Marije Vere - državni prvak v orientacijskem teku Obisk papirnice Vevče Na povabilo gospe Jelke Kadunc smo si učenci motniške šole ogledali Papirnico Vevče. Bilo je zelo zanimivo. Prijazen gospod Janez Trtnik nas je popeljal po obratih tovarne, kjer smo si ob izčrpni razlagi ogledali ogromne stroje, kotle in težke bale papirja. Ugotovili smo, da je delo v papirnici zelo naporno in tudi nevarno. Po ogledu tovarne pa smo prišli še do mojstrske delavnice, ki jo vodi gospod Jože Valant. To je edinstvena delavnica, v kateri še ročno izdelujejo papir iz bombaža. Imeli smo priložnost, da smo tudi sami izdelali svetlo moder papir z vodnim žigom Ivana Cankarja. V dar in spomin pa smo dobili tudi nekaj njihovih dragocenih izdelkov iz ročno izdelanega papirja. Z lepimi vtisi smo se poslovili in odšli domov. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili domačinki, gospe Jelki Kadunc, ker nam je omogočila ogled, hkrati pa sponzorirala prevozne stroške in okusno malico. Še enkrat hvala. Učenci in delavke OŠ Motnik Velika planina V soboto, 13. aprila, se je naša šola udeležila šolskega državnega prvenstva v orientacijskem teku v Brežicah. Priprave na tekmovanje niso bile najboljše, saj so nam slabe vremenske razmere dostikrat ponagajale in nam niso dovoljevale treningov na prostem. Kljub temu smo v Brežice odšli optimistični in dobre volje, kar nam je pomagalo doseči odlične rezultate. Na tekmovanje je odšlo 26 učencev in učenk, ki so sestavljali trinajst parov. Vsak par je tekmoval v svoji starostni skupini. Pri tem je treba omeniti, da so najboljše rezultate dosegla dekleta 5., 6. in 7. razredov, prav tako pa so se odlično odrezali tudi fantje 7. razredov. Prav zaradi teh uvrstitev je OŠ Marije Vere med dvanajstimi šolami dosegla naslov državnega prvaka. Rezultati pa so še toliko več vredni, če vemo, da smo tekmovali v izredno slabih vremenskih razmerah, zaradi katerih smo imeli težave s kontrolnimi kartoni, zemljevidi in mokrimi obla- čili. Na srečo vseh udeležencev in organizatorja se je tek kljub močnemu sneženju končal brez zapletov in poškodb. REZULTATI: - FANTJE (5., 6. razred): 6. mesto ŽIVA-NIČ-ZAJC-VIDMAR, 11. mesto POVŠE-VRTAČNIK - DEKLETA (5., 6. razred): 2. mesto ZEBRE-JERAN-ČIČ, 3. mesto URBANIJA-SKI-TEK, 6. mesto BEVC -CE-RAR, 7. mesto TOMAN -PO-DLESNIK - FANTJE (7., 8. razred): 2. mesto ARH-SPRUK, 9. mesto POVŠE-PLEVEL - DEKLETA (7., 8. razred): 2. mesto KOČNIK-SKITEK, 6. mesto OREŠNIK -JAZBIN- ŠEK, 12. mesto BEGIČ-HOLC, 14. mesto KOKOVNIK-VR-TAČNIK ŠOLE: 1. mesto OŠ MARIJE VERE, 2. mesto OŠ SLOVENJ GRADEC, 3. mesto OŠ SPODNJA ŠIŠKA Na koncu pa še (malo za šalo malo zares) opozorilo bodočim organizatorjem orientacijskih ali drugih tekov v naravi: Prosimo vas, da ne pripravljate tekov (če je le mogoče) v prvih spomladanskih dneh, saj se takrat živali prebujajo in jih s svojo prisotnostjo v gozdu motimo, kar smo v Brežicah nekateri učenci tudi občutili na lastni koži. POLONA VRTAČNIK Komaj smo dočakali dan, ko smo se z gondolo odpravili na Veliko planino. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, vendar smo bili preveč dobre volje, da bi nam to pokvarilo pretep izlet. Gospod Dušan Božičnik nam je omogočil brezplačen prevoz Z gondolo, mi, planinci, pa smo nato sami poskrbeli za svoje zdravje. Peš smo odsopihali do vrha in veselo zavriskali. Za nepozaben dan so lepo zahvaljujemo gospodu Božičniku. Sreča v očeh naših otrok je bila neizmerna. Tovarišlce in otroci OVI iz O. Š. 27. Julij Kamnik rm RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI IIP CENTER W guMJanska 80 (SPBp, Domžale 713-660 DOS, VVINDOVVS, WORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur) AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO- Pred gondolsko postajo na Veliki planini smo naredili še zadnjo totko. Kamnik v tridesetih slikah Dušana Lipovca Tudi kamniški slikar Du- mosvoj način postavil v zgo-šan Lipovec je sklenil preiz- dovino slikarstva... Posebnost Takole je videl zimski Kamnik 14-Ietni Dušan Lipovec kusiti razstavne prostore nedavno odprte galerije Novi graniti v Stranjah. Ta ta preizkus si je izbral zanimivo pregledno zbirko svojih del z naslovom Kamnik v tridesetih slikah. Z zbirko prek tridesetih podob svojega rojstnega Kamnika je, kot je zapisal dr. Mirko Juteršek, mesto na sa- na razstavi je olje, s katerim se je slikar kot štirinajstletni šolar lotil udobitve Kamnika. »Ko sem pred dnevi brskal po podstrešju, sem jo našel. Mislil sem, da je že izgubljena,« je povedal Lipovec in pristavil, da ni za prodajo. »Te slike pomenijo moje tridesetletno delo,« je bil bil kratek ob odprtju razstave, ko se je zahvalil kar številnim obiskovalcem, ki so kljub pravi poletni vročini napolnili lepo urejen razstavni prostor. Za besedni in glasbeni del umetniškega večera sta poskrbela novinar Silvo Teršek in glasbenik Lado Jakša. Med tem ko je Teršek razmišljal o umetniku in njegovem delu, vzponih in padcih, pa je Jakša ob glasbeni spremljavi interpretiral Lipovčeve misli in poglede na življenje ter slikarstvo. F. SVETELJ jllj Matična knjižnica Kamnik Kaj vse lahko med počitnicami počnemo v knjižnici Počitnice! Dušan Lipovec in Silvo Teršek ob odprtju razstave v galeriji Novi graniti. t (i i 1 * 1 m Prav zares - tudi v knjižnici se krepko pozna počitniški čas. Kar je seveda krasno. Obiskovalcev je sicer številčno nekoliko manj, vendar pa izpsodimo veliko več knjig, predvsem počitniškega branja. Ob naši klasični ponudbi pa šolarjem ponujamo med počitnicami še nekaj prijetnih za-devic - za razgibanje možganč-kov in spodbujanje radovednosti, pa tudi za zabavo. S klasično ponudbo mislimo seveda pa -knjige. Nabralo se je kar nekaj napetega in počitniškega branja za male in velike. Šolarjem in drugim pa omogočamo tudi surfanje po Internetu in pregledovanje CD-RO-M-ov. S svojo člansko izkaznico se morajo člani evidentirati v čitalnici, knjižničar pa jim omogoči pristop do Interneta z našega ra- čunalnika v medioteki. Isti postopek velja za rabo CD-ROM-ov. Teh sicer nimamo na pretek, toda naša majhna zbirka je dovolj zanimiva, da ob poglobljenem pregledu in prijetnem učenju mine urica ali dve, kot bi mignil. Multimedijski prikaz najrazličnejših področij je zelo zanimiv; še zlasti, če na koncu pridobljeno znanje preizkusimo tudi na kvizu, ki jih prav tako najdemo na teh CD-ROM-ih. Vendar pa so temu namenjene le določene ure in določeni dnevi! Razpored bo objavljen na oglasni deski v knjižnici! Prav tako omogočamo ogled filmov in risank. Ker imamo tudi video rekorder v medioteki, moramo tudi za filmske navdušence napraviti poseben razpored, ki bo prav tako objavljen v knjižnici. Pripravljamo pa tudi poletno lutkovno delavnico in sicer v avgustu. Naša sodelavka Andreja Štorman jih je nekaj že izvedla. Izkušnje so pozitivne - tako so nam zatrdili tudi mladi lutkarji iz njene delavnice. Ob koncu pa še nekaj besed, ki pa niso odveč - tiste člane, ki bodo uporabljali našo računalniško opremo, lepo prosimo, da so obzirni. Ne delajte z našimi računalniki kot s starimi kljuseti, ki jih je treba suvati pod rebra, da se premaknejo. Nekateri šolarji se na naš terminal, preko katerega bralci pregledujejo COBISS/O-PAC, hodijo izživljat. Pričakujejo seveda - igrice.Teh pa, žal, na tem terminalu ni in tudi drugje jih ne dovolimo uporabljati, saj so računalniki naše delovno orodje. Zato bomo našim poletnim obiskovalcem in »surfarjem« sem in tja poškilili pod prste; nevljudnim in tistim, ki bodo počeli škodo, pa bomo odrekli gostolju-blje. BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Jubilejni koncert MePZ Titan Razstava članov Likovnega društva Petra Lobode Od 7. do 23. junija so v Razstavišču Veronika v Kamniku svoja likovna dela razstavljali člani likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. Društvo^ že 23 let kot mentor vodi akad. slikar Danijel Fugger, ki nam je povedal, da imajo likovno šolo vsak ponedeljek v Šlandrovi šoli v Domžalah in da je iz njihovih krogov izšel tudi znani likovni pedagog Vinko Železnik iz Mengša, ki je imel v Kamniku že samostojno razstavo. Predsednica društva Anita Šefer je ob odprtju povedala, da ima društvo danes že 73 članov, povabila pa je tudi vse navzoče na ustvarjalno srečanje kamniških in domžalskih likovnikov, ki je bilo naslednji dan v Kamniku. d*4Lš* Božo Matičič je v imenu ZKO Kamnik pozdravil domžalske likovnike in pevce Stobljanskega okteta. Domžalske likovnike je v imenu ZKO Kamnik pozdravil njen predsednik Božo Matičič. Pevci Stobljanskega okteta pa so, sicer v okrnjeni sestavi, zapeli nekaj pesmi, (fs) 15-letnica Mešanega pevskega zbora Titan s stoletnico podjetja Titan ne sovpada po naključju. Zamisel o ustanovitvi pevskega zbora se je namreč porodila že ob osemdesetletnici podjetja, vendar se ta zamisel o oktetu takrat ni uresničila. To se je zgodilo pet let pozneje, ko je Titan slavil svojo 85-letnico.Kot je dejal na jubilejnem koncertu v soboto, 15. junija, v SŠRM Kamnik direktor podjetja in dolgoletni pevec v tem pevskem zboru Jože Berlec, so leto pred tem jubilejem oživili idejo, vendar tokrat z mešanim pevskim zborom. »Na prvo vajo 7. januarja 1981 je prišlo kar 37 potencialnih pevcev, med katerimi so bili nekateri z večletno pevsko kariero v kamniških zborih. Nekateri so imeli zadostno mero občutka za petje in celo posluh, tretji pa so imeli le veselje do petja. Ta pestra druščina se je z mnogo volje z manj izkušnjami in še manj znanja zbrala okoli starega klavirja, ki je tudi igral že nekoliko po svoje.Ta danje prišel tudi priznan zborovodja prof. Milan liček, ki nas je po prvih taktih pesmi, ki smo jo poskušali zapeti, tolažil, da je mogoče prav vsakega naučiti peti, le da pri nekaterih to lahko traja tudi do 300 let, vendar ni za obupati. To je bil torej rojstni dan našega mešanega pe- vskega zbora...,«je še dodal Jože Berlec in opisal 15-letno zgodovino tega zbora, ki so ga vodili še zborovodje Viktor Mihelčič, Marija Holcar, Alenka Mihelčič Zupan in Iztok Vidic Sedaj pa zbor že šesto leto, od brucovskih let naprej, uspešno vodi prof. Ana Štele. Program jubilejnega koncerta je zajemal pesmi Kamila Maska, Heinricha Schutza, Baldas-sara Donata, črnske duhovne pesmi, drugi del koncerta pa je bil posvečen slovenski narodni pesmi v priredbi Cirila Preglja, Emila Adamiča, Josipa Pavčiča, Sama Vremšaka in drugih slovenskih skladateljev. Predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič je ob zaključku uspešnega jubilejnega koncerta desetim pevcem in pevkam tega zbora podelil Gallusova priznanja, ki jih podeljujejo Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Za več kot petletno pevsko aktivnost so bronaste Gallusove značke prejeli Marko Klemene, Martina Steie, Janez Škrlep in Slavi Zaje, za več kot 15-letno zvestobo zborovskemu petju pa so pevci in pevke Jože Berlec, Angelca Bremšak, Ana Kuret, Marinka Koželj, Cilka Plevel in Ferdo Smolkovič prejeli srebrne Gallusove značke. K S. Z jubilejnega koncerta Me PZ Titan. Festival Musica Aeterna Koncert Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik V okviru Festivala Musica Aeterna so v petek, 14. junija, v Frančiškanski cerkvi koncertirali glasbeniki Simfoničnega orkestra Domiale Kamnik pod taktirko Aleksandra Spasiča. Program je obsegal Simfonieto št. 1 Daneta Škerla, Narodno in Scherzo za rog in orkester Tomaža Habeta s solistom na rogu Boštjanom Lipovškom. V drugem delu pa je orkester predstavil Koncert za fagot in okrester skladatelja Dimitrija A. Tolstoja s fagotistom Zoranom Mitevom in Jana Sibeliusa Finladio. (fs) Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske V soboto, 1. junija, je Zveza kulturnih organizacij Kamnik v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Gorenjske organizirala revijo odraslih pevskih zborov gorenjskih občin. Številni ljubitelji zborovskega petja, ki so napolnili avlo sre- dnje šole Rudolfa Maistra, so prisluhnili sedmim odraslim pevskim zborom, v katerih je sodelovalo 185 pevk in pevcev. Zapeli so Ženski in mešani pevski zbor Koledva iz Radovljice z zborovodjem Egijem Gašperši-čem, Moški pevski zbor Lira iz Simfoničnemu orkestru je dirigiral Aleksander Spasič. Cantemus na Dunaju Od 10. do 12. maja je na Dunaju gostoval kamniški Mešani pevski zbor Cantemus pod vodstvom Janje Dragan. Glavni namen obiska je bilo petje pri nedeljski maši za tamkajšnje Slovence. Ker pa smo bili na Dunaju cel vikend, smo imeli nekaj časa tudi za zabavo in ogled te prekrasne prestolnice. V soboto dopoldne smo mimoidočim Dunajčanom prepevali pol ure na Kaerntner Strasse, ki je ena izmed glavnih nakupovalnih ulic v neposredni bližini katedrale sv. Štefan in za promet zaprta. Zvečer smo se zabavali različno. Nekaj nas je obiskalo slavni Prater, nekateri so se odločili za ogled Dunaja ponoči, nekaj jih je uživalo v Raimundtheatru ob musiclu Lepotica in zver, ostali pa so se odpravili na Mozartov koncert v zgodovinskih kostumih. V nedeljo smo peli pri poldeseti maši v cerkvi, ki so jo Slovenci, živeči na Dunaju, dobili v uporabo za opravljanje bogoslužja v slovenskem jeziku. Po maši pa smo v prezbiteriju zapeli še nekaj priredb slovenskih ljudskih pesmi. Poslušalci so bili tako navdušeni, da smo že prejeli ponudbo za ponovni obisk. Od prijaznih gostiteljev smo se poslovili, nakar smo si skupaj ogledali še znameniti dvorec Schonbrunn in se nato polni vtisov odpeljali proti domu. Ob tej priložnosti bi se radi prav lepo zahvalili našim gostiteljem v hotelu Kotoran in penzionu Koper. CANTEMUSOVCI Kamnika z zborovodjem Marjanom Ribičem, cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča z zborovodjem Vitom Primožičem, Ženski pevski zbor Milko Škobrne z Jesenic z zborovodjem Primožem Kerštanjem, Mešani pevski zbor Svoboda iz Mengša pod vodstvom zborovodja Matevža Goršiča, Dekliška vokalna skupina Carmina iz Škofje Loke z zborovodki-njo Ireno Rupnik in Mešani pevski zbor MusicaViva iz Kranja z zborovodkinjo Nado Kos. Poslušalci so nastopajoče ob bogatim aplavzom. Posebej s ponosom so aplavzirali lepemu petju domačih pevcev Prvega slovenskega pevskega društva Lira. Program revije sta povezovala Marta Zabret in Tone Fti-čar, ki se je tudi zahvalil Marku Studnu, svetovalcu za pevsko dejavnost pri ZKO Slovenije. Predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič je vsem nastopajočim podelil spominska priznanja in se zahvalil vsem pevcem in voditeljem za prizadevanja, pa tudi številnim obiskovalcem, ki so to srečanje zelo lepo sprejeli. VERA MEJAČ Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira z zborovodjem Marjanom Ribičem so na reviji odraslih pevskih zborov Gorenjske častno zastopali našo občino. Za kulturjezika Vikanje, polvikanje, tikanje, onikanje Že kar precej časa je, odkar mi je Marjeta M. rekla: »Napiši vendar kaj o vikanju. Zelo me moti polvikanje, ki se zdaj tako uveljavlja. Slovenci izražamo svoj odnos do tistega, ki mu pišemo ali se z njim pogovarjamo, na tri načine: s tikanjem, vikanjem ali onikanjem. Ali je potreben poudarek, da je tako pri Slovencih? Nekateri jeziki poznajo samo vikanje, pri drugih je običajno tikanje. Načina ogovora ne izbiramo prosto. Odvisen je od več dejstev: otroke navadno tikamo, starejše, po položaju višje od nas, neznane ljudi pa vikamo. Onikanje se zdaj skorajda ne uporablja več, razen za izražanje najvišje stopnje spoštovanja, npr. do visokih cerkvenih dostojanstvenikov, kraljev, papeža ipd. Onikanje se izraža z osebnim zaimkom oni in z moško obliko deležnika ali glagola v tretji osebi množine: Oče so bili ugleden mot Oni so videli veliko sveta. Onikanje je enako za moške in ženske. V ne tako daljni preteklosti je bilo veliko več v rabi kot danes. Onikanje se je uporabljalo na kmetih in v mestu. Onikali so starše, sorodnike, župnika, učitelje, sploh izobražence, vladarja ipd. Izražalo je najvišjo stopnjo spoštovanja. S tikanjem, vikanjem in onikanjem so ljudje natančno določali družbeni položaj. Umetnostni zgodovinar dr. France Štele (1886-1972), Bertov iz Tunjic, je rad pripovedoval, kaj se mu je zgodilo, ko je končeval gimnazijo. Anekdoto je v knjigi o Tunjicah zapisal prot Tone Palčič. V gostilni so bili: novomašnik Matevž, Zoklarjev France, ki je končeval študij tehnike na Dunaju, in maturant France Štele. Tunjičan, ki je prisedel, jim je takole napil: »No, Jeruškov, naj no grejo pit. Oni so zdaj največ dosegli. - No, Zoklarjev, zdaj pojdite še Vi spit! Vi ste pa le čisto na koncu s študijem, boste kmalu vse dosegli, kar ste hoteli. No, Bertov, pa pojdi še ti. Ti pa še nič nisi, pa tudi ne vemo, če bo kdaj kaj iz tebe ali nič!« Tikamo tako, da uporabljamo osebni zaimek ti in moško ali žensko oblikp deležnika ali glagola v drugi osebi ednine: Ti boš prišel. Ti boš delala. Tikanje je izraz bližine, enakosti. Tako ogovarjamo otroke, za odrasle pa veljajo natančno določena pravila, kdaj jih tikamo. Starejše od sebe. in neznane ljudi lahko tikamo, če nam to dovolijo. S tikanjem lahko izrazimo tudi odklonilen odnos do koga, mu povemo, da ga ne cenimo. Za prehod z vikanja na tikanje obstaja pravo obredje. Kdor tika ljudi, ki jih po svojem položaju ne bi smel, kaže neotesanost in žali. Značilno za naše južne sosede je, da vsevprek tikajo, kar kaže ali na neobvladanje slovenskega jezika ali pa na drugo kulturo. Tako vas v trgovini ogovorijo: »Kaj boš pa ti, gospa?« Za vikanje je značilna uporaba zaimka vi in moške oblike deležnika ali glagola v drugi osebi množine. Z njim izražamo spoštovanje do starejših, višjih po družbenem položaju, neznanih ljudi. Pravilno je takole vikanje: To ste dobro povedali, naredili. Pogovorno pa se zelo pogosto uporablja t. i. polvikanje, na katero me je opozorila Marjeta M. Pri tem se sicer uporabi zaimek vi, glagol pa je v tretji osebi ednine in izraža tudi moški in ženski spol, prav tako deležnik. To ste dobro povedal (povedala). Tako človeka hkrati vikamo in tikamo, kar seveda izraža polspoštovanje ali nespoštova-nje, nevljudnost. Tako vikamo iz neznanja ali tudi nekakšne zadrege. Ker pa hočemo z vikanjem izraziti spoštovanje, je prav, da človeka res vikamo, ne samo napol. MARJETA HUMAR Komu so namenjeni pločniki na Šutni? Rešimo in predstavimo ostanke kamniškega srednjeveškega obrambnega obzidja Najbrž le malokdo ve, da obstajajo na Žalah v Kamniku še zadnji ostanki kamniškega mestnega obzidja. Severovzhodno od gradišča Trutzturn (Rautar-jeva graščina), na pobočju žalskega hriba nad frančiškansko cerkvijo, tik pod vhodnimi vrati v Rautarjev park (vrt, dvorišče) obstaja še nekaj metrov kamnitega zidu, poraščenega z grmov- bili ostanki okovja, tečajev vrat, zapahov in podobno. Po njegovem pripovedovanju naj bi bila v neposredni bližini, ob nekih gradbenih delih, odkrita podzemna, skrivna luteranska kapela, ki je služila preganjanim protestantom za verske shode v času protireformacije. Menim, da bi bilo potrebno to območje če že ne arheolo- Pogled izpred železniške postaje Kamnik mesto na obrambni stolp na Malem gradu, ki je bil skupaj z utrdbo na Žalskem hribu logični zaključek srednjeveškega mestnega obzidja. jem in drevjem. Tu je zid ohranjen približno še do višine enega metra in pol. Da gre res za srednjeveško kamniško obrambno obzidje, je razvidno tudi iz primerne širine zidu in pravilne gradnje z večjimi in manjšimi kamni, ki so verjetno povezani z apneno malto. Tudi v Valvasorjevi bakrorezni upodobitvi Kamnika v Slavi Vojvodine Kranjske in v Topografiji je razviden potek obzidja s stolpi po žalskem hribu na tej lokaciji. Obzidje se je tako logično zaključilo s fortifikacijskim objektom, obrambno trdnjavo, današnjim Rautarjevim gradičem, ki parira malograjskemu stolpu na vzporedni vzpetini nad mestom. Tudi ta stolp na Malem gradu je imel bržkone predvsem obrambno in strateško funkcijo. Še kot otroci smo se dostikrat igrali na ostankih obzidja, saj je moj sošolec in prijatelj, sedanji akademski slikar Rok Zelenko, preživel otroštvo v Rautarjevem gradiču. Pripovedoval mi je, da je na ostankih obzidja našel neke železne predmete, ki bi lahko ško raziskati pa vsaj primerno zaščititi. Verjetno bi bih pri izkopavanju odkriti še vsi temelji po celotni trasi poteka obzidja po pobočju žalskega hriba. Za začetek pa bi bilo potrebno še obstoječe zidovje primerno očistiti, gradbeno zaščititi in utrditi ter predstaviti javnosti na ogled. Tu se lahko zgledujemo pri Kranjčanih, ki so ob arheoloških izkopavanjih na Pun-gartu in pri mestnem gradu Ki-selštajnu v Kranju odkrili temelje srednjeveškega obzidja, ki sloni še na temeljih zidovja iz rimske dobe. V Zavodu za spomeniško varstvo so sklenili, da bodo ostanke obzidja konservi-rali in bodo tako lahko trajno vidni, (glej: Iva Curk, Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji, Prešernova družba, Ljubljana 1995). Srednjeveško kamniško mestno obzidje je potekalo od vznožja Malega gradu pri Bi-riških vratih (začetek današnje Parmove ulice) in obkrožalo mesto ter se zaključilo na žalskem hribu s trdnjavo Trutz- turn in vzporednim malograj-skim obrambnim stolpom. Tako je nekaj stoletij ščitilo in verjetno tudi obvarovalo mesto Kamnik in njegove prebivalce pred različnimi oblegovalci, še posebej pred turškimi hordami. Kasneje je obzidje izgubilo svojo obrambno funkcijo in začelo propadati, dokler ga sčasoma niso dokončno porušili in uporabili kamenje za gradnjo meščanskih hiš. Od fortifikacijskih zgradb v obzidju se nam je v celoti ohranil le Rautarjev gradič, v zadnjem času pa so delno rekonstruirali obrambni stolp na Malem gradu in stolp pri nekdanjih Grabenskih vratih nasproti današnjega sodišča. Ta rekonstrukcija je seveda vprašljiva, ker nimamo nobenega podatka, kako je stolp v resnici izgledal in kje točno je stal. Kljub vsemu pa se tako »rekonstruirani« stolp iepo vključuje in logično zaključuje vstop v staro mestno jedro. V cestnem tlaku so tudi označili odkrite temelje obrambnega stolpa na Trgu prijateljstva. Od samega obzidja pa je ohranjen verjetno le ta del zidu na Žalah. Bogvedi, koliko znoja, žuljev in trpljenja je bilo potrebnega, da so kamniški meščani v tistih časih zgradili ta varnostni oklep okoli svojega mesta. Tudi zato si zadnji ostanki kamniškega mestnega obzidja zaslužijo dostojno ohranitev, konzervacijo in predstavitev javnosti kot arheološki in kulturno zgodovinski spomenik in kot priča burne preteklosti in srednjeveškega razcveta mesta Kamnik. DUŠAN LIPOVEC Zgrešenost uporabe teh granitnih kock sredi glavne ceste skozi Šutno, posebej pa to, da so nekvalitetne (pa menda ja jih niso pripeljali s kakšnega odlagališča odpadkov, kot je bilo omenjeno na mednarodnem posvetovanju o odlagališčih komunalnih odpadkov konec maja v Ljubljani) in da so tudi nekvalitetno položene, je že dokazana. Vendar to še ni dovolj. Ni dovolj, da imamo tako ali drugače pokvarjeno eno najstarejših mestnih četrti, sedaj se moramo pokoriti še za napake drugih. Lepe gladke pločnike so si prilastili bifejaši & Co in tako prisilili pešce, da se spotikajo po kockah. In tisti, ki tenko prisluhne, lahko sliši, kako kocke še naprej ropotajo: vračamo se nazaj na Balkan, gremo nazaj na Balkan! Vse za dobro naših občanov in oživljanje starega mestnega jedra! Mar to res nikogar ne moti, medtem ko je bil »napajalnik« sredi Glavnega trga že toliko- Na levi publika, na desni glasba, pešci pa... (fs) krat v zobeh! Ali pa je to tista »čudežna« oživitev starega mestnega jedra, kot so si jo zamislili načrtovalci in jo sedaj po njihovih usmeritvah izvajajo gostinci? Zakaj ne bi raje postavili mizice in stole sredi ulice, saj tam ne bodo nikogar motili, pešcem pa pustili tisti meter ali dva prostega prehoda po pločniku. Promet z avtomobili je onemogočen z zaporo oziroma je v tako zgodnjih jutranjih urah, da takrat še ni gostov, ki bi posedali na ulici. Večina pešcev in kolesarjev pa veliko raje uporablja površine, ki naj bi bile po logiki namenjene njim in po katerih lahko normalno hodijo ali se vozijo. Večina se, če le ni v to prisiljena, izogiba kockam, po katerih se vse trese ali pa se spotika in skoraj zvija gležnje. Na ta način bi bil prostor bolje in lepše izkoriščen in vsaj na prvi pogled bi bilo tam več življenja. Edino natakarice in natakarji bi morali narediti kakšen korak več, kar pa verjetno ne bi bilo preveč hudo. Mogoče pa bo Pravilnik o nadomestilu za uporabo javnih površin, o katerega osnutku je občinski svet razpravljal na svoji 16. seji, upošteval pravico ljudi, da tudi v starem mestnem jedru smejo in morejo hoditi po pločnikih. B. POLLAK Dušan Sterle razstavil na Sutni petdeset portretov Kamničanov Kamničan DUŠAN STERLE, po poklicu grafični oblikovalec, po srcu in duši pa neumoren in zaprisežen slikar, je že od začetkov svojega slikarskega udejstvovanja izrazit fi-guralik. V svojem slikarskem delu je šel skozi različna stilna obdobja, od čistega realizma do svobodnejših, močno ekspresivno naglašenih upodabljanj. Vselej pa je bilo njegovo slikarstvo močno socialno angažirano. Bil je in ostaja neizprosen kronist prostora in časa, v katerem živi. Njegove slike so vedno, enkrat humorno in ironično, drugič trpko in resigni-rano, opozarjale na senčne strani našega življenja in bivanje. Kot izrazit figuralik je Dušan Sterle ves čas svojega likovnega ustvarjanja gojil tudi por-tretno slikarstvo, predvsem v oljni in akrilni tehniki. Poznani so njegovi občuteni in z zanesljivo slikarsko potezo naslikani portreti bližnjih sorodnikov, prijateljev in znancev, stanovskih kolegov, pa tudi številni avtoportreti iz različnih časovnih obdobij. V zadnjem času si je slikar zadal nalogo upodobiti sto /!/ znanih in manj znanih Kamničanov. Ob tej razstavi je prišel do števila petdeset in verjamemo mu lahko, da bo dosegel tudi napovedano okroglo število. V njegovem ateljeju na Šutni so mu tako pozirali številni Kamničani, ki jih je na svoj način iztrgal pozabi časa, od mestnih pijančkov in poseb- nežev do občinskih veljakov s kamniškim županom na čelu. Tu so seveda še slikarjevi prijatelji in stanovski kolegi, kamniški umetniki in javni delavci, skratka plejada naših in vaših sopotnikov, someščanov, tudi sotrpinov ali pa partnerjev v veselih uricah. Pri Sterletovih portretnih upodobitvah seveda ne gre le za golo odslikovanje modela -portretiranca, temveč ga skuša slikar tudi psihološko označiti. Ujame ga v njegovi značajski celovitosti, značilni drži ali gestikulaciji. S hitro, impulzivno, a zanesljivo slikarsko ali risarsko potezo, na svojski ekspresivni način duhovno označi portretiranca. Naslika ga takšnega, kot ga vidi skozi svojo slikarsko optiko. Modelov ne olepšuje, podaja jih takšne kot so; je neizprosen likovni dokumentalist in občutljiv slikarski kronist. Našemu someščanu, slikarju Dušanu Sterletu smo lahko hvaležni, da nam je s slikarstvom ohranil del našega mesta, kajti mesto so predvsem njegovi prebivalci, živi, a žal tudi minljivi ljudje. DUŠAN LIPOVEC akad. slikar in likovni kritik Dušan Sterle je bil po opravljenem delu utrujen, vendar zadovoljen... (fs) Pogled izpred železniške postaje Kamnik mesto na Rauterjev gradič, nekdanjo mestno utrdbo, Trutzturn. MATIČNA KNJIŽNICA OBVEŠČAMO NAŠE BRALCE, DA BO DELOVNI ČAS KNJIŽNICE OD 1. JULIJA DO 31. AVGUSTA SPREMENJEN. Knjižnica bo odprta ponedeljek, torek sreda, četrtek, petek -od 13. do 19 - od 9. do 15. $$$$$ . ure ure Videoteka bo odprta ob ponedeljkih popoldne in v sredo ter petek dopoldne. Kamniški OBČAN KULTURA - POGLEDI 27. junija 19% 9 Z odlokom nad odlok V imenu »cvetočega« podjetništva in lagodja - s pločevino nad pešce! Pravzaprav predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik ob omahljivosti in neodločnosti občinskega vodstva ne bi smel presenetiti! To, da zdaj veljavni odlok ne zdrži niti leto dni in da predlagatelji sprememb in dopolnitev utemeljujejo svoj predlog s »pravno in formalno ureditvijo zahtev lastnikov in najemnikov poslovnih prostorov na posebni prometni površini, namenjeni pešcem« (na ŠUTNI), pa je milo rečeno zloraba pravnih načel! Kajti zavzemati se za »pravice« peščice, da bi z njimi prizadejali krivice prebivalcem Šutne in vsem Kamničanom, ki nam lepa mesta ulica, zaprta za promet (tudi mirujoči), pomeni več kot le zgolj in nujno nakupovanje, je sprenevedanje brez primere. Za kaj pravzaprav gre?! Župan občine Kamnik je uradni predlagatelj predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Poleg ostalih sprememb, zapisanih v osmih členih predlaganega odloka, najbolj vsebinsko posega v sedaj še veljavni odlok (Uradni list RS, št. 47/95) 1. čien, ki predlaga, da se za parkiranje osebnih motornih vozil (po 14. členu odloka) dodata dve novi alinei, ki se glasita: - na levi strani ulice Šutna v smeri sever - jug od hišne številke Šutna 24 do hišne št. 33, - na levi strani Glavnega trga v smeri sever -jug med kavarno Veronika in pobočjem Malega gradu. Ali povedano drugače: na posebni prometni površini, namenjeni pešcem, se uredijo parkirni prostori za lastnike in najemnike poslovnih prostorov in lokalov! In to od hišne številke 24 do 33 na Šutni! To pomeni, da bo leva stran (gledano iz smeri sever - jug) od trgovine Herba pa do Sadnikarjeve hiše zasedena s pločevinasto navlako. Tudi pred cerkvijo na Šutni in tudi pred rojstno hišo generala Rudolfa Maistra, ki so se mu taisti, ki se bodo sedaj odločali o spremembah v predlaganem odloku, še pred meseci klanjali in mu obljubljali, da bodo obličje hiše uredili, kot se spodobi. Veličino človeka si ne velja zapomniti po obljubah, temveč po tem, kako svoje obljube drži. Spomin na besede velikih govorcev Rudolfu Maistru v našem spominu še ni zamrl! Ob številnih zagovornikih ideje (predvsem iz vrst LDS in SDSS) - naj bi bila Šutna odprta - že v času sprejemanja sedaj veljavnega odloka (to je spomladi leta 1995) sedanji predlog sprememb in dopolnitev tega odloka (v postopku sprejemanja osnutka) ni naletel na prehud odpor pri občinskih svetnikih (proti osnutku sta glasovala le dva svetnika). Nasprotno, svetnik iz vrst LDS je predlog celo dopolnil tako, da se hišna številka 24 zamenja s hišno številko 1, kar praktično pomeni odprtje cele Šutne, drugi svetnik iz vrst SLS pa je izpostavil problem mesarja na Šutni, ki ima zaradi sedanje prometne ureditve težave pri poslovanju...?! Ob vsem tem Zeleni Kamnika odločno nasprotujemo sprejemu predlaganega 1. člena odloka v tistem delu, ki uvaja parkirne prostore v za promet zaprto Šutno! Prvič zato, ker parkirne površine zaradi sakralnega objekta in kulturne hiše sem ne sodijo! Drugič zato, ker s tem privilegira najemnike in lastnike lokalov, kajti parkiranje je mirujoči promet, torej je del prometa! Šutna pa je za promet zaprta! In tretjič zato, ker nas neodločnost in omahljivost najodgovornejših v občini močno zaskrbljuje! Vzrokov za zaskrbljenost pa bo še bistveno več, če bodo temu pritegnili še občinski svetniki! Še posebno, če bo njihova skrb mesarjev »kšeft« in ne blagor občanov Kamnika. "Kamni/t* Leta 1945. (15) Po spominih napisal Milan Windschnurer Črno na vrhu Brane Prideš na vrh in tam te pričaka črno strašilo... Po tem, ko se je marca leta 1977 na Grintovcu ponesrečil profesor Ciglar, je bil sprejet dogovor, da se po gorah ne bodo postavljala nobena spominska obeležja umrlim. Zato je bilo dogovorjeno še s takratnim GG, da se v Kamniški Bistrici najde primerno mesto za spominski park prav vsem žrtvam gora: drvarjem, lovcem, krivolovcem, turistom, gorskim reševalcem, alpinistom, pastirjem in drugim -skratka vsem, ki so svoje življenje končali v gorah. In tako je biotehniška fakulteta v soglasju z vsemi prizadetimi, predvsem pa skupaj z gozdarji in PZS, uredila na prostoru med Kurjo dolino in Crnevko spominski park žrtvam gora. V tem spominskem parku so na skalnih balvanih nameščena spominska obeležja tistim, ki so v zadnjih letih izgubili svoja življenja v gorah nad Kamniško Bistrico. In tja naj bi postopoma, ko se bo za to našel denar, smiselno prenesli tudi vsa druga spominska obeležja, ki so ostala po gorah še iz preteklosti. Lani oktobra so nekateri krajani Stranj in Stahovice čisto po-tihem (morda so se zavedali, da delajo narobe), brez dovoljenja lastnika zemljišča, ki o tem sploh ni bil obveščen, brez dovoljenja in obvestila upravljalcu, brez kakršnihkoli soglasij in povsem v nasprotju z vsemi dogovori, kot v posmeh pravni državi in vsem drugim, s težko muko privlekli na vrh Brane črn železen križ in ga vkopali v skale. Tam naj bi! strašil v spomin na žrtve gora. Žal je njihovo, pa čeprav verjetno TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8 tel.: 817-783 zaposli prodajalko s prakso v tekstilni trgovini za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. še tako lepo zamišljeno dejanje, hudo neprimerno. Križ na Brani je namreč med drugim tudi simbol slovenskega hlapčevstva srbskemu kraju Aleksandru. Prvega so tja gor postavili leta 1934 v njegov spomin po atentatu v Marseillesu. Zato bi bilo najbolje, da ga tisti, ki so sedanji križ potihem in v posmeh zavednim Slovencem postavili na vrhu Brane, tudi potihem spravijo tja, kamor spada - v spominski park ali pa na pokopališče, če je bil njihov namen res pošten in tak, kakor so zapisali na tablici. Prejšnjega je narava sama odstranila in tudi tega bo prej ali slej, če ga ne bodo že prej tisti, ki nočejo častiti spomina na čas, ko so bili Slovenci hlapci Srbom. Kdor hodi s pravo vero po svetu in tudi v gore, ne rabi še dodatnih verskih znamenj, posebej pa še takih ne, ki žalijo Slovence, ki poznajo svojo zgodovino in so ponosni, da niso več hlapci ne Avstrijcem, ne Nemcem, ne Italijanom in ne Srbom. Ta so namenjena predvsem za tiste, ki jim vera peša, ki pozabljajo nanjo in ki jo imajo samo na jeziku, na zunaj in za druge, ne pa tudi v svojem srcu. Prav je, da si postavljamo spomenike v lesu, kamnu, kovini in drugih materialih za naše umrle, če že tisti v naših srcih niso dovolj. Vendar naj bodo ti zunanji spomeniki na primernih, splošno dogovorjenih krajih, med katere pa vrh Brane prav gotovo ne spada. BOJČ Mesto Kamnik je takrat te premoglo tim. Mestno (komunalno) podjetje, ki je imelo dela na pretek. Čeprav po vojni s 75% manj oz. le 20 zaposlenimi so opravili vrsto del - najprej so obnovili vseh šest vojaških barak pri postaji (vodovod, elektriko, strehe, kanalizacijo). Nato so se lotili obnove nove šole, ki je bila po izselitvi vojaštva potrebna podobnih popravil. Tam so tudi takrat predelali in obnovili celotno centralno kurjavo. Ob vsem tem pa so v mestnem podjetju pomagali z njihovimi strokovnimi delavci pri obnovi sosednjih vaških šol in drugih javnih poslopij. Z enim parom konj so izvajali tudi vse potrebne tovorne prevoze, najprej npr. vojaški plen in nato še zaplenjeno narodno imovino in drugo. Na MNO (občini) je bilo takrat zaposlenih 14 ljudi (11 uradnikov in trije dostavljala). MNO je takrat za Mestno hranilnico imenoval nov upravni in nadzorni odbor. Za Meščansko korporacijo pa je bil vlolen predlog, da bi postala zadruga in tako ne bi prišla pod udar agrarne reforme. Ta je takrat zajela 91 posestev. Za zemljo, ki naj bi se razdelila po agrarni reformi, so te zbirali interesente. V okviru obnove so medvojni izseljenci in potganci dobili štiriletno brezobrestno posojilo. Občina je oskrbovala 15 bosanskih otrok - vojnih sirot. Sicer pa so bili v tem času na Kamniškem te tudi izvedeni popisi vseh kmetijskih posestev, kmetijskega orodja, vse tivine, kmetijskih zadrug, kmetijskih pridelkov, dalje popisi vseh obrtnih in industrijskih obratov, vseh obratnih naprav, vseh zalog surovin in obr-mo-industrijskih izdelkov. Potekal pa je popis lita in posejanih površin. Na MNO so te tudi pričeli pripravljati proračun za naslednje leto. Ta naj bi znašal 1.484.000. - din, naknadno pa so vnesli še 550.000.-din za izgradnjo kopališča ob Nevljici in 500.000.- din za dokončanje obnove kamniškega doma. Ta predvideni proračun pa je imel, vsaj takrat še, »veliko lepotno napako«, ob predvidenih prihodkih iz trošarine in drugih taks je izkazoval 2.000.000.- din primanjkljaja. Kot drugje so bili takrat pri nas imenovani ljudski toliki. V Kamniku so jih izvolili na zboru volivcev za vsakega od osmih kvar-tov (Mesto, Šutna, Graben, Perovo, Zaprice, Novi trg - Podgoro, Žale - Košiše, Mekinje - Jeranovo) po enega. Na zboru volivcev je bila takrat izbrana tudi devetčlanska komisija za pobijanje špekulacije in črno-borzijanstva, kakor tudi MOOF (mestni odbor osvobodilne fronte), sestavljen iz osmih, seveda takra-memu relimu zvestih ljudi. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen kasnejši lupan (po A. Fleretu) Alfred Janko. V Kamniku so tisti čas tudi zopet ustanovili pevski zbor in prosvetno skupino. Zopet je bila ustanovljena tudi knjilnica, za katero se je pripravljala akcija zbiranja knjig, saj so tal najlepša dela med vojno izginila. Prav tako je ponovno začela delovati strokovna šola. Ustanovili pa so tudi le tim. ljudsko univerzo za izobralevanje predvsem odraslih. Predavanja so načrtovali enkrat tedensko in pripravljali tečaje za angleški in ruski jezik - vse v takrami kinodvorani (sedanji pokriti trlnici). Za vso to organizacijo na kulturno prosvetnem področju je bil zadollen zelo agilni g. Emil Rus, kamniški predvojni in povojni učitelj. Opravičilo bralcem K. O. V prejšnjem (14.) nadaljevanju »Leta 1945« se nam je narobe napisalo naslednje: V prvem odstavku bi se v 21. do 24. vrstici moralo pravilno glasiti: »Zanimivo, udelelba na volitvah je bila zelo dobra; skoraj nihče, glede na motne neugodne posledice, se ni upal ostati doma.« Na koncu prve, leve kolone se zadnji stavek pravilno glasi: »Z avgustovskimi volitvami ponekod porušena dotedanja obarvanost lokalnih oblasti je bila zopet »popravljena«. Vsedržavnim volitvam naproti Že vzporedno z zadnjimi pripravami na prej opisane lokalne volitve v KNOO-je so se pričele obse-tne priprave na še pomembnejše vsedrtavne volitve, volitve v vsej takratni Jugoslaviji. AVNOJ (Antifa-šistični svet / viječe / narodne osvoboditve Jugoslavije), najvišji predstavniški organ jugoslovanskih narodov med NOB, se je 10. avgusta 1945 preimenoval v začasno narodno skupščino Jugoslavije. Ta skupščina je nato le sredi avgusta sprejela dva volilna zakona: o volilnih imenikih in zakon o ustavodajni skupščini in kmalu nato še zakon o volitvah narodnih poslancev. Konec avgusta je tako začasna narodna skupščina v Beogradu imela svojo zadnjo sejo, saj je začasna zvezna izvršna oblast, na podlagi omenjenih treh zakonov, lahko pri-1 čela s pripravami na izvedbo zveznih volitev. V začetku septembra je izšel razpis teh volitev, ki naj bi bile 11. novembra. Po vsej drtavi so pričeli sestavljati volilne imenike, v katere so načelno imele pravico biti vpisane vse osebe, ki so do 24. 9. 45 dopolnile 18 let starosti. Seveda je bilo organizaciji OF oz. zlasti njenim najbolj zavednim članom te sredi avgusta naročeno, naj budno pazijo na to, da bodo iz volilnih imenikov zbrisani vsi, ki »niso vredni« volilne pravice. Tako so ob njih sestavi veljali na splošno enaki omejevalni kriteriji kot pri avgustovskih lokalnih volitvah. Na vsedrlavnih volitvah se seveda najbolje obnesejo tiste stranke, ki imajo svoje članstvo in volivce po motnosti na celotnem ozemlju drlave. Komunistična partija, edina takšna stranka v Jugoslaviji, pa je bila preveč ekskluzivna, s premalo članstva. Takratna oblast se je zato domislila ustanovitve nekakšne vsedrtavne OF in jo poimenovala Ljudska fronta Jugoslavije. Za to, sredi avgusta 1945 s strani KPJ ustanovljeno in ohlapno zasnovano politično organizacijo naj bi se opredeljeval čim širši krog vseh tistih drtavljanov, ki niso bili tkim. »sovralniki ljudstva« Vodstvo te Ljudske fronte je bilo trdno v rokah komunistov in le 10. septembra je postal Tito nosilec zvezne liste te politične zdrutbe, ki se je, kot vemo, leta 1953 preimenovala v SZDL (Socialistično zvezo delovnega ljudstva). Sicer pa tudi pri teh volitvah praktično ni bilo mogoče spraviti med kandidate koga, ki bi odkrito nasprotoval takratnemu komunističnemu relimu. Motnosti organizirati kakšno drugo stranko, razen komunistično orientirane, tudi po avgustovskih volitvah v Sloveniji ni bilo. Prišlo pa je do nekaj poskusov v drugih republikah v takratni Jugoslaviji. Sredi septembra 1945 so na primer na Hrvaškem uspeli sklicati kongres HRSS Kongres še iz predvojne izvirajočih članov Hrvaške republikanske seljačke stranke, medtem ko so v Srbiji oiivljali predvojno Demokratsko stranko. To je vodil še leta 1939 izvoljeni predsednik Grol. Le-ta je bil takoj po vojni po sporazumu Tito-Šubašič eden izmed treh članov začasne jugoslovanske vlade, ki niso bili komunisti Druga dva sta bila dr. Šubašič Ivan iz HRSS, kot zunanji minister (1944 predsednik emigrantske jugoslovanske vlade v Londonu), in dr. Šutej. se nadaljuje Dan, kot nalašč za ekološki pohod! Čudovito sobotno sončno dopoldne se je prevesilo v popoldne, radosti in veselja na cilju - Starem gradu, pa ni bilo konca in kraja! Zakaj le? Ni ga lepšega kot veselje ob lepi pode-telski glasbi! Če ne verjamete nam, povprašajte te tri veseljake! Ze/e/f Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja j Apel občini Kamnik (2) (odgovor ZVNKD Kranj na članek D. Lipovca 16.5. 1996) Kot odgovorni konservator za umetnostne spomenike na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju lahko potrdim, da je Zavod seznanjen s stanjem Reboljeve graščine na Zduši. Že pred leti, ko je bilo v graščino še mogoče vstopiti, so bili prostori fotografirani skupaj z inventarjem, ki je nedotaknjen ostal v graščini. V sodelovanju s FAGG je bil izdelan arhitekturni posnetek graščine v merilu 1:50, kar je pogoj za izdelavo načrta za statično sanacijo, rekonstrukcijo poslikav in izdelavo predračunov. V lanskem letu smo si stanje ogledali z gradbenim izvajalcem, ki opravlja zahtevne statične sanacije in na osnovi njegovega mnenja je graščino še mogoče sanirati. V letošnjem letu smo pripravili Odlok o razglasitvi graščine za kulturni spomenik, kar je predpogoj za pridobitev družbenih sredstev za sanacijo in prezentacijo spomenika. Sredstva vsako leto razpisuje Ministrstvo za kulturo v okviru spomeniškovarstvenih akcij. Razpis je javen in lahko za sredstva kandidira vsak lastnik kulturnega spomenika. Tako se z družbenimi sredstvi sanirata grad Brdo pri Lukovici in gradluštanj, ki sta oba v privatni lasti. Če bo lastnik seveda pripravljen sodelovati, bomo akcijo načrtovali že ob jesenskem razpisu republiških akcij in sicer kot interventni poseg. SAM. KONSERVATOR: Nika Leben dipl. um. zg. Delovanje ne-pravne države v Komendi Kamniški občan je v 11. številki na strani 10 priobčil videnje dogodkov z dne 30. 5. 1996 v Komendi, kakor jih je zaznal znani, velecenjeni dopisnik tega lokalnega časopisa Pavel Ocepek. Pavel Ocepek je v predzadnjem odstavku spisa Delovanje ne-pravne države v Komendi med drugim napisal: »Prisotni svetnik g. Stane Zamik in g. župan sta potrdila, da je to res, nakar je nastala mučna tišina.« To, kar je zapisal Pavel Ocepek, seveda ni res, saj navedenega dne, na prizorišču dogodka, na kraju samem, v času od 18. ure do mojega odhoda iz sobe, kjer je bil sklican sestanek, nisem niti z besedo, kretnjo ali kakorkoli drugače pritrdil tistemu, kar ima Pavel Ocepek za (ne)pravno državo. Tako kot si je Pavel Ocepek izmislil zapisano potrditev, si je v pismih bralcev v 7. številki istega časopisa izmislil tudi UN KO-4 Komenda, pri čemer naj bi bil tako ali drugače zraven. Torej, tudi če me ni bilo, sem bil, Da ne bo nepotrebnih bojazni in skrbi o tem, kje sem zraven in kje ne, že lahko pa me štejete zraven povsod, kjer se Komendi in tudi sosednjim krajem zagotavlja večja kvaliteta življenja, sem vam dolžan odkriti naslednje. Ureditveni načrt KO-4 Osnovna šola Komenda sploh ne obstaja. O tem je Upravna enota Kamnik, kot sem bil neuradno seznanjen, že obvstila Pavla Ocepka. Pavel Ocepek je svoja »izpričana« pravna znanja v zadnjih letih, ko se je levil iz delegata v svetnika, že ničkolikokrat s pridom uporabil na sodiščih v Kamniku, Ljubljani, na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Kot mi je znano, gre za primere, ki zadevajo njegovo sklicevanje na delegatsko imuniteto, nasprotovanje izvedbi in izvajanju samoprispevka in izgradnje pre-potrebne športne dvorane v Komendi. Protipravno ravnanje krajevnim funkcionarjem v sodnih in upravnih sporih ni bilo dokazano. Ker se ne nameravam več ukvarjati z značajskimi lastnostmi Pavla Ocepka, ne bom odgovarjal na nadaljnja dopisovanja. STANE ZARN1K Javna pobuda krajanom Komende Potok Brnik, imenovan tudi Reka, ki s svojim izvirom napaja vodovodne pipe v Komendi, Mostah, na Križu, v Mengšu, Domžalah in še kje, zopet usiha, pipe pa ostajajo čedalje bolj pogosto prazne. Kot svetnik občine Kamnik si prizadevam, da bi bila preskrba z zdravo pitno vodo - krvavškim biserom zagotovljena. Na osnovi teh prizadevanj je bil pripravljen projekt povezave kamniškega vodovoda s krvavškim. Cena izvedbe te povezave je med 35 in 40 milijoni tolarjev. Občina Kamnik ima v proračunu zagotovljenih 6,5 milijona tolarjev. Denar, ki je bil zbran s samoprispevkom v Komendi, bi torej zadoščal, da se ta povezava izvede in s tem zagotovi dovolj zdrave pitne vode tudi takrat, ko bo pod Krvavcem zopet počila ali se prelomila vodovodna cev. Krajanom Komende predlagam, da se na zboru krajanov v Komendi odločimo, da denar, zbran s samoprispevkom, ki ga zaradi sodnih in upravnih postopkov ter odsotnosti financerjev - občine in države - vsaj dve leti še ne bo mogoče uporabljati, če bo to sploh kdaj mogoče! vložimo kot posojilo ali kapitalski delež v to povezavo, ki je gospodarna že zaradi tega, ker je krvavška voda 100% dražja od kamniške. Hkrati pa bomo imeli dovolj zdrave pitne vode. Torej dvojna in neposredna korist. občinski svetnik Pavel Ocepek Na Stolu v Karavankah Pohoda na Stol, 25. maja 1996, se je udeležilo 45 kamniških planincev. Pot smo zaceli v Žirovnici, do Valvazorje vega doma na višini 1181 m pa smo prispeli po dobri uri hoje. Po prijavi pohoda smo krenili proti vrhu. Vreme je bilo zelo primerno in sončno. Po uri in pol hoje smo prišli na Prižnico. Do Prešernove koče, 2193 m visoko, smo prišli kar precej zadihani. Nismo se dolgo zadrževali, popili smo čaj in večina nas je hitela proti 2236 m visokem vrhu Stola. Takoj za kočo na sedlu je bilo še nekaj snega, na vrhu pa Skupina kamniških planincev na vrhu Stola, med njimi je S. Ana, ki sije prav za svojo 70-letnico privoščila to turo. ga ni bilo več. Močno je pihalo in megle so za trenutke pokrile vrh ter zastrle razgled. To ni dolgo trajalo in pred nami se je kmalu odprla celotna panorama. Čudovit razgled je razkril vse Karavanke, Julijce, italijanske vrhove in še in še. Vrnili smo se h koči, kjer se nismo dolgo zadrževali. Po drugi strani gore smo sestopali proti Valvazorjevemu domu. potrebovali smo dobri dve uri hoje. Tu smo potrdili naš pohod in se na hitro okrepčali in se začeli spuščati proti Žirovnici, kjer nas je pri lovski koči čakal avtobus. Naporne hoje je bilo za polnih 7 ur in skoraj vsi smo prišli do vrha. Tura je bila enkraten užitek tako zaradi dobrega razpoloženja in lepega vremena kot tudi zaradi tega, ker se nam, planincem, že začenja sezona obiskov v visokogorje. Čas, ki je pred nami, bomo čimbolj izkoristili. Stol nam to zagotavlja, saj smo ga premagali brez posebnih težav. S to turo smo si utrdili kondicijo, zato se bomo udeležili še naslednjih obiskov gora, ki so v letnem načrtu Planinskega društva Kamnik. STANE SIMŠIČ Osnovna šola Marije Vere -ponovno občinski prvaki V petek smo imeli v telovadnici OŠ Marije Vere prireditev ob zaključku občinskih in državnih tekmovanj ŠŠD. Na prireditev smo povabili starše, s katerimi smo igrali dve tekmi: z mamicami odbojko, z očeti košarko, tekmo v košarki pa smo igrali tudi z učitelji. Le očetje so se nam pustili premagati, mamice in učitelji pa so bili nepopustljivi. Na prireditvi smo podelili tudi skromne nagrade našim najboljšim športnikom: Petri Holc, Brunu Brun, Draganu Bosančicu in predsednici našega ŠŠD-ja Poloni Vrtačnik. Starše - tekmovalce smo tudi pogostili, prireditev pa so popestrile plesne in navijaške skupine ter najmlajše gi-mnastičarke. Imeli smo se cool! Že deveto leto zapored je Šolsko športno društvo OŠ Marije Vere osvojilo naslov prvaka v tekmovanju za najboljše ŠŠD v občini. Kakšno je to tekmovanje? Dekleta in fantje nastopajo v eki- pnih športih: odbojki, rokometu, košarki,nogometu (fantje),poleg teh pa še v dvoranski atletiki: krosu ter spomladanski atletki (Friedlov memorial - posvečen našemu prekmalu umrlemu športnemu pedagogu Rudiju Frie-dlu). Seštevek vseh teh tekmovanj da uvrstitev petih ŠŠD v naši občini. Letos smo bili prvi v vseh ekipnih športih, v spomladanski atletiki prvi pri dekletih, drugi pri fantih. Slabše smo se odrezali ie pri krosu, kjer se je poznala manjša lagodnost po uspešnem ekipnem tekmovanju. Kot občinski prvaki smo tekmovali tudi v državnih prvenstvih, kjer smo se najvišje - do polfinala - uvrstili pri odbojki (fantje, dekleta) ter rokometu (fantje). Sodelovali smo tudi na drugih razpisanih državnih prvenstvih. Najboljša uvrstitev je bila osvojitev naslova ekipnega prvaka v orientaciji. Vsi ti rezultati so plod dolgoletnega dela, dobre organizacije, strokovnega dela trenerjev Bi-čaniča in Stanovnika (odbojka), Gabrovška in Križaniča (košarka), Kereca (rokomet), Ba-luta (nogomet), Omerzuja ( orientacija). Vseh teh tekmovanj pa se ne bi mogli udeležiti brez razumevanja ravnatelja g. Božidarja Pileja in vseh naših učiteljev, posebej naših učiteljev športne vzgoje: Osolnikove, Kereca, Omerzuja in Trobentarja. Veliko pa je pomenila tudi množičnost članov v našem društvu, ki ga vodi mentor Boris Trobentar, predsednica pa je Polona Vrtačnik. V njem že vsa leta trenira več kot dve tretjini učencev naše šole. Upamo, da ta naš uspeh ni zadnji in da bomo osvojili naslov prvaka tudi desetič zapored, čeprav imamo v ostalih šolskih športnih društvih občine hudo konkurenco. Tudi njim ob našem slavju čestitamo za njihove uspehe! Predsednica ŠŠD OŠ MARIJE VERE: POLONA VRTAČNIK Priznanja ZVUTS in Smučarske zveze Slovenije Ob 60-letnici delovanja Zbora učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja pri SZS je bila v petek, 24. maja, v prostorih Poslovnega centra SOP Krško v Ljubljani slovesnost, na kateri so se zbrali številni smučarski strokovni kadri in simpatizerji. Ob tem pomembnem jubileju je Aleš Guček pripravil almanah z naslovom Zgodovinski zavoji ZVUTS-a, v katerem je strnjeno prikazal najvažnejše dogodke v razvoju te pomembne smučarske organizacije. Pogled v polpreteklo zgodovino nam pove, da je bil sklican prvi sestanek »saveznih smuških učiteljev« v okviru Dobitnika priznanj Marjan Schnabl in Marijan Štele. takratne Ljubljanske zimsko-športne podveze že v sezoni 1935/36 in ustanovljen je bil ZBOR SMUŠKIH UČITELJEV (ZSU).kar je razvidno s poročil na XIV. redni glavni skupščini JZSS-ja v Ljubljani. Naloga ZSU-ja je bila organizirati številne smučarske tečaje, spremljati novosti v tehniki smučanja, organizirati smučarske šole v znanih zimsko-športnih centrih ter vzgajati nove strokovne kadre. Enako kot predhodniki so učitelji spoznali potrebo po organiziranem delu tudi po ustanovitvi Smučarske zveze Slovenije in so leta 1948 ustanovili v njenem okviru ZBOR SMUČARSKIH UČITELJEV, ki se je kasneje preimenoval v ZVUTS Slovenije. Ker se je smučanje kot slovenski nacionalni šport izredno hitro širil, so se po regijah pričeli ustanavljati Področni zbori vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja.Tako smo tudi kamniški smučarski strokovni kadri skupno z Domžalami in Mengšem v sezoni 1968/69 med prvimi ustanovili PZVUTS kamniškega področja, ki je v začetku združeval preko 100 strokovnih kadrov. Za prvega predsednika smo takrat izvolili znanega kamniškega učitelja smučanja in gorskega reševalca Janeza Podjeda. Da je bila odločitev pravilna in delo dobro zastavljeno, nam izpričujejo številni novi smučarji, med katerimi je bilo mnogo dobrih tekmovalcev in novih strokovnih kadrov. To priznanje so nam potrdili tudi ob jubilejni 60-letnici delovanja ZVUTS-a in podelili najvišje priznanje Marijanu Steletu in Marjanu Schnablu za dolgoletno in uspešno delo na tem področju. Področnemu zboru učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Kamnik pa so na skupščini Smučarske zveze Slovenije v Kranju 31. maja podelili še bronasto plaketo. Vsa ta priznanja nas obvezujejo, da bomo v prihodnje še uspešneje skrbeli za razvoj smučarskega športa, saj so na pohodu vedno nove in nove generacije s svežimi močmi polnih idealov. To, slednje, je zadnja leta čutiti tudi v vrstah Smučarskega kluba Kamnik, ki je ponovno oživel pod vodstvom predsednika Matjaža Ribaša. M. M. SRAUF Nekaj dni manj kot petnajst let sva se osebno poznala in v tem času sva opravila kar nekaj dobrih vzponov v naših in tujih gorah. Nekaj pustolovščin, ki sva jih opravila skupaj mi bo za vedno ostalo v spominu. Po tvoji zaslugi sem spoznaval tihe in pozabljene kotičke Julijcev, saj si bil eden izmed najboljših poznavalcev naših najvišjih vrhov. Ob vseh vzponih, ki sva jih opravila, sem se veliko naučil o hribih, o tvojem pogledu nanje in o vsem, kar sodi v alpinizem. Seveda, pa so najlepši trenutki ob najboljših vzponih, zato ne morem pozabiti najinega veselja po opravljenem zimskem vzponu v Razu Sfinge. Težko bi pozabil zimski vzpon po Arihovi smeri v Rakovi špici in sestop čez Kriško steno v Krnico, ko sva od veselja prešerno vriskala in tulila v jasno in mrzlo zimsko noč. Je pač tako, da pozimi v hribih lahko vpiješ, preklinjaš, poješ pregrešne in veš, da te nihče ne sliši, ob tem pa se popolnoma sprostiš. Ti si bil še posebno znan po takih sproščujočih orgijah. Ob vseh vzponih, ki sva jih opravila skupaj, pa ne morem mimo vzpona čez južno steno Daulagirija. To petnajstdnevno pustolovščino si si ti zamislil, organiziral in bil vseskozi »motor« vzpona. Še danes, po toliko letih, si težko predstavljam, kako smo sploh vsi trije ostali živi. V spominu imam »zapisano«, da je pomembna avantura, ne težavnost vzpona, kajti večina alpinistov je doživela v tehnično manj zahtevnih smereh svoj jaz. Strele, sneg, veter naredijo iz še tako lahkega vzpona izredno zanimivo dogodivščino, ki je ni moč kar tako pozabiti. Tebi takih avantur ni manjkalo, saj je bilo zate največje zlo, če si moral biti ob nedeljah doma in Čakati na lepo vreme. Svojo trmasto voljo si pokazal pred nekaj leti, ko si si zlomil nogo v Skalaški smeri v Steni. Komaj so ti rešili nogo pred amputacijo, že si bil z mislimi v hribih. Ob neki priložnosti si mi rekel: »Da bi vsaj lahko smučal.« Še danes se spominjam tvojih samogovorov, ko smo smučali pod Jalovcem in si naredil nekaj zavojev. Vidno zadovoljen si bil tudi ob zimskem vzponu na Jalovec ob izredno slabem vremenu, saj smo bili samo mi trije z Daretom tisti dan na vrhu. Kljub letom in poškodbam si bil še vedno zagnan odpravar, saj si imel še veliko ciljev. Če se še kdaj znajdem v Himalaji, bom imel vedno občutek, da si z nami. Tvoj niz vzponov ne more biti skrit slovenski in tuji javnosti, zato boš za vedno ostal, ena izmed legend našega alpinizma. Ponosem sem, da sem bil tvoj soplezalec. CENE BERČIČ Med planinci Težave z elektriko Kočo na Kamniškem sedlu so priložnostno odprli že v soboto, 8. junija. Tega dne je bil namreč izveden tudi gorski tek Slovenske vojske iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo. Za zavarovanje je uspešno poskrbela tudi postaja GRS Kamnik. Žal pa je med hudo nevihto, ki je bila v torek, 11. junija, strela tako hudo poškodovala električno napeljavo v koči, da jo je bilo potrebno popraviti še pred uradnim odprtjem koče. Odprava v Južno Ameriko Klemen MALI in Robert PO-LIČNIK se odpravljata v Južno Ameriko, v Peru - pravzaprav je Poličnik 18. junija že odšel, Mali se mu bo pa pridružil pozneje. Plezati nameravata v Huantsanu (6.395 m), na katerega po doslej zbranih podatkih že 12 let ni stopila človeška noga. Pred vzponom na ta hrib, na katerega vrh nameravata priplezati po prvenstveni smeri, se bosta aklimatizi-rala na okoliških pet- in šesttiso-čakih (Pisco, Chopicalpu, Atiso-naraju in drugih). Vrnitev načrtujeta konec julija. Sočasno z njima bodo tam tudi alpinistka in alpinist iz AO Mengeš in štirje alpinisti iz AO Domžale, ki pa imajo svoje cilje, da o 20 Štajercih, s katerimi naj bi skupaj leteli, niti ne govorimo. Novi vodniki PZS v Komendi in Kamniku Sekcija planinskega društva Kamnik v Komendi je bogatejša za eno vodnico in dva vodnika PZ. V soboto, 8. junija, je bila na Storžiču zaključna izpitna tura za vodnike PZS A kategorije (vodenje po lahkih poteh). Na izpitni turi je bilo 24 kandidatov za vodnika, ki so jim »grenili življenje« ena inštruktorica in štirje inštruktorji. Ker so jim ti precej podrobno »izpraševali vest«, se je tura, ki v normalnih razmerah traja 4 do 5 ur, raztegnila kar na 9 do 10 ur. Toda vsi so pokazali solidno znanje, tako da ne bo potrebno nikomur ponavljati ne tečaja in ne izpita. Iz planinske sekcije v Komendi so tako pridobili naziv vodnika PZS A kategorije Tomaž DROLC, Katja TABERNIK in Brane ZAMER-NIK.Ti trije novi vodniki so za to zelo aktivno sekcijo pomembna pridobitev. V soboto in nedeljo, 15. in 16. junija, je bila izpitna tura še za drugo skupino kandidatov za vodnike PZS. Na tej turi, ki je vsebovala poleg same hoje in plezanja tudi bivak v noči od sobote na nedeljo na Škarjevem robu, je bil tudi Miro Uršič iz Kamnika. Tudi on je pokazal solidno znanje, tako da si je pridobil naziv vodnika PZS kategorije A, ki bo potrjen, kakor tudi Komendčanom, po uspešno zaključenem pripravništvu. Prvenstvene smeri Čeprav so nekateri že zdavnaj in to že večkrat ugotavljali, da je v naših gorah že vse preplezano in da so rešeni že vsi »problemi«, alpinisti in plezalci vztrajno zanikujejo take ugotovitve. Tako sta Klemen Mali in Damijan KOČAR 6. junija letos preplezala prvenstveno smer v precej redko obiskani zahodni steni Brane. Imenovala stajo Ple- snivka in je V. težavnostne stopnje, visoka okoli 500 m in poteka med Vojkino smerjo in Sno-opvjem. Aleš Holc in Matej Mošnik pa sta 11. junija letos preplezala kar dve novi smeri v relativno nizki, vendar zelo strmi vzhodni steni Dolgih sten (JV greben Grin-tovca) v bližini Kemperletovega bivaka na Velikih podih pod Logarji. Prvo sta ocenila s VI-, V, IV in jo imenovala Baubauvova luknja, drugo pa s III in jo imenovala Travarica. Obe sta visoki okoli 100 m. 90 let izobraževanja gorskih vodnikov V soboto, 15. junija, je bila v Trenti proslava ob 90. obletnici prvega tečaja za gorske vodnike v slovenskem jeziku. Poleg gorskih vodnikov, članov Združenja gorskih vodnikov Slovenije so se je udeležili vsi eminentni predstavniki PZS in župani sosednjih občin iz tega dela Triglavskega narodnega parka in še precej drugih. Iz kamniškega konca so bili tam Ažman, Benkovič, Humar, Kregar, Nadvešnik, Šikonja in Škarja (vsi gorski vodniki iz tega dela, razen Pollaka, ki je vodil izpite za vodnike PZS, in Šimenca, ki mu zdravje tega ni dopustilo.) In če koga morda zanima varno vodenje po gorah v spremstvu pravega gorskega vodnika, naj pokliče Rada Nadvešnika (825-632), ki mu je gorsko vodni-štvo ena od stvari, s katero naj bi se preživljal, lahko pa tudi katerega od drugih gorskih vodnikov iz Kamnika in okolice (Janez Ažman, Janez Benkovič, Metod Humar, Marjan Kregar, Bojan Pollak, Slavko Šikonja,Tone Škarja) in se z njim dogovori za turo. Naslovi so v TIC. BOJČ Alpinistična odprava Mengeš-Domžale-Kamnik v Ande * 18. junija se je osem alpinistov iz treh alpinističnih odsekov odpravilo prek Benetk v Amsterdam ter naprej v Limo, glavno mesto Peruja, od tu pa naprej v Huaraz, kjer je izhodišče za njihove plezalne vzpone. Čeprav je to uradno odprava AO Mengeš, se je odpravi priključil alpinist iz Kamnika, Robi Poličnik, ki si je vse stroške plačal sam. Finančno sta ga podprla tudi AO Kamnik in ŠZ. Iz domžalskega AO v odpravi sodelujejo štirje: Janez Ce- rar, Primož Bečan, Zoran Lau-ter in Matjaž Novak, iz AO Mengeš pa: Dare Božič, Monika Kam-bič in Marjan Malus. V Andih nameravajo preplezati kako prvenstveno smer ali ponoviti katero od težjih vzponov, vse pa je odvisno od razmer, vremena in počutja članov odprave. Največji problem odprave je zbiranje denarja. Vse delo, organizacija in zbiranje denarnih sredstev, leži na njihovih ramenih, odvisni so od dobre volje posameznikov, d. o. o., obrtnikov... Največji strošek je alpinistična oprema, kar na posameznega alpinista pride okoli 2000 dolarjev, stroški prevoza so 1000 dolarjev ter bivanja okoli 800 dolarjev. Vse skupaj znese 3800 USD na enega člana odprave. Zahvaljujejo se glavnemu sponzorju odprave Galvanizaciji Martinjak, Radomlje, ter ostalim sponzorjem: Brigita Market iz Mengša, Mi Amigo, Avto Car d. o. o., Servis Gregorc, Opti-Com d. o. o., Avtomehanika Cotman, In-tershop Kameleon, Rženičnik Janez, Avto Gen d. o. o., Avtoličar-stvo Papež, Oranžerija, Gabrilo in AO Mengeš. D. BOŽIČ Kamniški OBČAN ČLANI NOVIH SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI 27. junija 1996 11 Izvoljeni člani svetov KS na območju občine Kamnik V nedeljo 23. junija 1996 smo v Občini Kamnik, na prvih rednih volitvah v svete krajevnih skupnosti, izvolili nove člane. Volitve so potekale po določbah Zakona o lokalnih volitvah, po večinskem principu. Obstoječi sveti KS so v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in Odlokom o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete KS v Občini Kamnik, ki ga je sprejel kamniški Občinski svet, sprejeli Statutarne sklepe, s katerimi so določili število volilnih enot in območja volilnih enot ter določili število članov bodočih svetov KS in koliko članov se v posamezni volilni enoti voli. Na območju Občine Kamnik je skupaj petindvajset krajevnih skupnosti, v katerih je bilo določenih 84 KS ČRNA PRI KAMNIKU 1. HANČIČ MARJAN, Črna 15' 2. LEVAK MIROSLAV, Potok v Črni 2 3. JANEŽIČ JOŽE, Črna 19 4. OSOLNIK LADISLAV, Gozd 23 5. SPRUK ALOJZ, Gozd 12/a 6. STANISLAV RESNIK, Gozd 2 7. GALIN MIRKO, Zavrh pri Črnivcu 3 8. DOLINŠEK MIRO, Kališe 12 9. KEMPERL MARKO, Krivčevo 8 10. POPIT FRANČIŠEK, Podstudenec 16/a 11. GALIN FRANC, Krivčevo 17 Udeležba na volitvah je bila 63,36%. KS DUPLICA 1. JERMAN MARJAN, Ljubljanska 47 2. RESNIK JOŽEF, Jakopičeva 25 3. OREŠNIK FRANC, Jamova 2 4. KUTNAR ANGELA, Groharjeva 14 5. POHLIN JANEZ, Jamova 6 6. TREBUŠAK ALOJZIJ, Bakovniška 5 7. OMOVŠEK IVAN, Mengeška 11 8. VIRIJANT MAKS, Bakovniška 12 9. ZORMAN JANEZ, Matije Blejca 5 10. BREZNIK VALENTIN, Bakovnik 5 11. KOTNIK BOJAN, Prvomajska 10 Udeležba na volitvah je bila 23,00%. KS GODIČ 1. POTOK AR ANDREJ, Godič 23 2. JELINČIČ FRANCI, Godič 20 3. LETNAR MIRO, Godič 35 4. SPRUK FRANC, Godič 57 5. DRENIK JOŽE, Godič 50/b 6. LANIŠEK MATJAŽ, Godič 65/h 7. BURJA STANE, Godič 87 8. ALJAŽ MARIJAN, Godič 90 9. PRODNIK FRANC, Godič 79/f 10. GOLOB MIHA, Brezje 5 11. PLEVEL BOJAN, Kršič 4 Udeležba na volitvah je bila 51,87%. KS KAMNIK-CENTER 1. HUM AR JURIČ TATJANA, Žale 41/a 2. NOGRAŠEK FRANC, Pot na Poljane 6/a 4. NOGRAŠEK STANISLAVA, Žale 13/b 4. ERMAN BLAŽ, Samostanska 5 5. RAUTER MIHA, Šlakarjeva pot 1 6. ŽLINDRA ALENKA, Samostanska 12 7. REPANŠEK JANEZ, Kolodvorska 3 8. GJURIN BOŽIDAR, Sutna 3 9. OSOLNIK FRANC, Streliška 12/a Udeležba na volitvah je bila 28,47%. KS KAMNIŠKA BISTRICA 1. TROBEVŠEK SILVO, Bistričica 29 2. HROVAT JERNEJ, Bistričica 18/a 3. GRILC MIHA, Zakal 8 4. BALANTIČ CVETKO, Županje Njive 45 5. GRILJC MARKO, Kamniška Bistrica 1 6. ZAVOLOVŠEK FRANČIŠEK, Županje Njive 4 7. LIPIČNIK FRANC, Spodnje Stranje 9 8. MALEŽ DARKO, Zgornje Stranje 37 9. POTOČNIK MARJAN, Stolnik 12 10. GRADIŠEK MILAN, Kregarjevo 11/a 11. GRILJC DARKO, Zagorica 18 Udeležba na volitvah je bila 35,80%. KS KOMENDA 1. DACAR JERNEJ, Mlaka 17/a 2. DROLEC TOMAŽ, Mlaka 33/b 3. JERAJ RUDOLF, Gora 28/c 4. REMŠE MATIJA, Gmajnica 61 5. TERAN JANEZ, Nasovče 17 6. LAH NIVES, Klanec 3 7. KERN ŠTEFAN, Zajčeva pot 9 8. PRIJATELJ SLAVKA ROZALIJA, Krekova 27 9. KARNIČNIK BRANKO, Glavarjeva 54 10. KIMOVEC JANEZ, Glavarjeva 48 11. DOLINAR JANEZ, Čebuljeva 14 Udeležba na volitvah je bila 45,88%. KS KRIŽ 1. PETERLIN PETER, Križ 41/a 2. PETEK VINCENC, Križ 24/a 3. ZARNIK STANE, Križ 13/a 4. PLEVEL FRANC, Križ 28 5. POTOČNIK MIHA, Križ 53 6. PETERLIN JANEZ, Križ 71/a 7. SUŠNIK JOŽE, Križ 12 Udeležba na volitvah je bila 68,50%. KS MEKINJE 1. ROMŠAK JOŽE, Podjelše 5 2. LETNAR FRANC, Jeranovo 15 3. GOLOB FRANCE, Cankarjeva 38 4. SPRUK BARBARA, Dr.Tineta Zajca 16/b 5. PETEK MIROSLAV, Pot na Jeranovo 7 6. ZUPANČIČ JOŽE, Neveljska pot 22 7. RAMŠAK ANICA, Cankarjeva 10 Udeležba na volitvah je bila 48,22%. KS MOSTE 1. GRUDEN RAJKO, Moste 68 2. ŠPENKO ANTON, Moste 92/b 3. ZALAZNIK NIKOLAJ, Moste 84/a 4. OVIJAČ VINCENC, Moste 2/b 5. PIBERNIK MATEVŽ, Suhadole 54 6. LAH MAKSIMILIJAN, Suhadole 53 7. MIHELČIČ MATIJA, Suhadole 47/b 8. LAMOVŠEK TOMAŽ, Žeje 10 9. ŠPEHONJA ANTON, Žeje l/a. Udeležba na volitvah je bila 37,99%. KS MOTNIK 1. URH ROMAN, Motnik 28 2. SEMPRIMOŽNIK MARJAN, Motnik 17 3. PISKAR JOŽKO, Motnik 38 4. KOŽELJ ANTON, Motnik 59 5. PODBEVŠEK FRANČIŠEK, Zgornji Motnik 15 6. OREHOVEC IVO, Zgornji Motnik 3 7. FELICIJAN JOŽE, Bela 15 8. TREBUŠAK JANEZ, Bela 30 9. PEC MARJAN, Zajasovnik 12 Udeležba na volitvah je bila 64,59%. KS NEVLJE 1. PRELESNIK ANTON, Vrhpolje 221 2. KOTNIK MARKO, Vrhpolje 154 3. ROMŠAK MATIJA, Vrhpolje 216 4. NOVAK STANE, Nevlje 18/a 5. HUMAR PAVLE, Nevlje 34 6. PLAHUTA FRANC, Briše 3 7. PANČUR JANEZ, Oševek 16 8. ŠTRAJHAR JANEZ, Tučna 1 9. URANKAR ALOJZIJ, Poreber 12 10. ŠTRAJHAR FILIP, Poreber 11 11. KOTNIK JANEZ, Soteska 25 Udeležba na volitvah je bila 48,32%. KS NOVI TRG 1. BRILJC VINCENC, Lobodova 3 2. MIHELIČ MATEJ, Palovška 19 3. KUMAR BERNARDA, Bevkova 38 4. ŠUBELI-KRAMAR IVANKA, Perovo 16/a 5. HOMAR ALOJZ, Perovo 18 5. DOLINŠEK JANEZ, Perovo 12/a 7. JAMŠEK BOGDAN, Pot v Rudnik 11 8. ŠTUPAR MIRAN, Pot v Rudnik 13 9. ZAGORC JOŽE, Pot v Rudnik 3 Udeležba na volitvah je bila 33,95%. KS PEROVO 1. SLATINŠEK DUŠAN, Steletova 7 ' 2. KLADNIK LADISLAV, Livarska 1 Linhartovo srečanje v Sežani Odi. do 9. junija je v Sežani in na Opči-nah potekalo 9. Linhartovo srečanje, ki so ga organizirale Zveza kulturnih organizacij Slovenije, občini Sežana in Trst. Izmed vseh prijavljenih gledaliških in lutkovnih predstav iz Slovenije in zamejstva se je na festival uvrstila tudi gledališka skupina srednje šole Rudolfa Maistra. Z antidramo francoskega avtorja J. C. LOMBARDA Zgubljeni koraki se je uvrstila med 11 najboljših predstav. Izbor je potekal na podlagi tanrske raznovrstnosti - selektor Uroš Trefalt je povedal, da je poskušal znotraj vsakega žanra izbrati najboljše. Poleg Kamničanov so se na srečanje uvrstili še gledališka in lutkovna šola G1LŠ pri ZKOS, gimnazija Celje, skupina Dejmo stisn't z Vrhnike, skupina Zvonko iz Tolmina, Dramska šola Barke Blenkuš, dramska skupina Igo Gruden iz Trsta ter gle- dališka skupina Kluba prekmurskih študentov iz Murske Sobote. Festival je bil dobro organiziran, predstave pa so potekale na dveh prizoriščih: v kulturnem domu Sežana in v kulturnem domu Opčine. Dijaki SŠRM smo si ogledali sedem predstav, kijih je odlikovala izvirnost in mladostna svežina. Po predstavah smo se udeležili razgovorov, ki jih je letos vodila znana filmska in dramska igralka Draga Potočnjak, kjer smo izmenjali izkušnje, dobili strokovne kritike in se iz njih mnogo naučili. Za ta uspeh je najbolj zaslužna naša mentorica prof. Marja Kodra in talent ter prizadevno delo kamniških igralcev, čeprav smo bili med najmlajšimi. Ta uvrstitev je vzpodbudno vplivala na naše nadaljnje delo, ki se ga bomo lotili na začetku novega šolskega leta. MARKO BURJA volilnih enot (v šestih KS so se odločili za eno volilne enoto, v ostalih pa različno, od 3 do 9 volilnih enot), v katerih so volivci izbirali med 362 predlaganimi kandidati. Izvoljeni so bili tisti kandidati, ki so v posamezni volilni enoti dobili največ glasov. V krajevnih skupnostih Mekinje, Pšajnovica, Sela in Tuhinj so se hkrati z volitvami na svojih referendumih odločili »ZA« krajevni samoprispevek. Udeležba na voliščih je bila zelo različna. Najmanjša je bila v KS Duplica 23%, največja pa je bila 79,78% v KS Vranja peč. Volilna udeležba za celo območje občine je bila 40,83%. V posameznih krajevnih skupnostih so bili izvoljeni naslednji kandidati: 3. PIVK FRANC-ACO, Zikova 4 4. ŠTRAJHAR FRANC, Kajuhova 7 5. ROT-DJALIL TATJANA SONJA, Zikova 1 6. POTOČNIK MILAN, Zikova 12 7. KAIBA RUDOLF, Podlimbarskega pot 5 Udeležba na volitvah je bila 25,91 %. KS PODGORJE 1. PELC LOJZE, Podgorje 43/a 2. KLEMENC MIROSLAV, Podgorje 15 3. ŽURBI MIRO, Podgorje 61/c 4. BREMŠAK BRANKO, Podgorje 106/b 5. BENKOVIČ VIKTOR, Podgorje 44 6. GOLOB ANTON, Podgorje 81 7. SVETLIN MIRKO, Podgorje 58 Udeležba na volitvah je bila 36,79%. KS PŠAJNOVICA 1. IGOR KANIŽAR, Pšajnovica 3 2. PESTOTNIK JANEZ, Pšajnovica 6 3. ROKAVC STANISLAV, Pšajnovica 5 4. DACAR SREČKO, Gabrovnica 5 5. ŽAVBI ALOJZIJA, Laseno 3/a 6. ZALOG AR ROMAN, Gabrovnica 9 7. LESJAK JANEZ, Veliki Rakitovec 9 8. ŠKRLJ DUŠAN, Mali Rakitovec 1 9. ŽIBERT FILIP, Mali Rakitovec 2/a Udeležba na volitvah je bila 77,97%. KS SELA 1. HRIBAR VINKO, Sela 1/e 2. KOTNIK ANTON, Markovo 4/e 3. ZAVASNIK MARIJA, Markovo 15 4. MOČNIK ŠTEFANIJA, Sela 6 5. POUANŠEK FRANC, Bela peč 6 6. HRIBAR JANEZ, Poljana 3 7. MALI ANTON, Rožično 10 8. HRIBAR MILAN, Studenca 2/a 9. KADUNC MARKO, Znojile 1 10. TREBUŠAK JANKO, Žubejevo 1 11. POUANŠEK JOŽE, Sovinja peč 5 Udeležba na volitvah je bila 62,24%. KS SREDNJA VAS 1. MATOH MARKO, Srednja vas 19 2. HRIBAR STANKO, Srednja vas 29 3. PESTOTNIK JOŽE, Loke 11/a 4. DROLEC FRANC, Loke 13 5. PERČIČ IGOR,Pirševo6 6. TI ČAR BOJAN, Snovik 6/a 7. ŠUŠTAR MARJAN, Potok 5 8. ŽEBAUEC RAFAEL, Podhruška 8 9. MERČUN STANE, Vaseno 7 Udeležba na volitvah je bila 58,11%. KS ŠMARCA 1. VERŠNIK RUDI, Gornji log 16 2. KOROŠEC CIRIL, Gornji log 17 3. SEKAVČNIK IVAN, Grintovška 10 4. DROLEC DUŠAN, Štajerska 1 5. JUTERŠEK MARIJA, Sončna 1 6. HUMAR METOD Orehova 3 7. ZOBAVNIK ALEŠ, Nožiška 3 8. ŠTRAJHAR DUŠAN, Pibernikova 19 9. KOŠIR MAVRICIJ, Gmajna 6 Udeležba na volitvah je bila 40,47%. KS ŠMARTNO 1. ŠKRBINC MIRAN, Stebljevek 2/b 2. RAJSAR ANTON, Šmartno 26/a 3. LEGEDIČ ŠTEFANIJA, Šmartno 45 4. MODRIJAN BRANKO, Sidol 1 5. MOČNIK IVAN, Buč 10 6. GOLTNIK JANEZ, Buč 5 7. BREZNIK RAFAEL, Gradišče 6 8. JUHANT PETER, Kostanj 9. KADUNC RADO, Ravne 6 10. TREBUŠAK MARKO, Ravne 4 11. KOROŠEC JOŽE, Hruševka 1 Udeležba na volitvah je bila 71,64%. KS ŠPITALIČ 1. HRIBAR JANKO, Špitalič 38 2. DROLC MARKO, Špitalič 14 3. LIPOVŠEK DANILO, Špitalič 4. MOŠNIK JOŽE, Špitalič 29/b 5. POUANŠEK DANIJEL, Okrog 9/a 6. DROLC VIKTOR, Špitalič 1 7. KRIŽNIK MARJAN, Špitalič 28/a Udeležba na volitvah je bila 78,24%. KS TUHINJ 1. KONCIUA FRANC, Zg. Tuhinj 55/a 2. KODRA JANEZ, Zg. Tuhinj 54/a 3. BAJDE JERNEJ, Laze 21 4. PIRŠ STANISLAV, Stara Sela 3/a 5. HRIBOVŠEK FRANC, Črni vrh 1 6. HRIBERNIK JOŽE, Golice 16 7. ŽELEZNIK RAFAEL, Češnjice 14 8. HRIBAR FRANC, Liplje 1 9. BALOH PAVEL, Cirkuse 1 10. POUANŠEK ROMAN, Mali Hrib 4/d 11. JER AS ANTON, Veliki Hrib 3 Udeležba na volitvah je bila 67,46%. KS TUNJICE 1. PETEK JOŽICA, Tunjiška mlaka 9/f 2. KLANŠEK JUSTIN, Tunjice 29 3. NOGRAŠEK IVAN, Tunjiška Mlaka 23/a 4. TORKAR MARJAN, Tunjice 1 5. GOLOB JANEZ, Tunjice 36/c 6. ZABAVNIK VALENTIN, Košiše 16 7. PETEK SLAVKO, Tunjice 14 Udeležba na volitvah je bila 58,80%. KS VOLČJI POTOK 1. ŠKRJANEC JANEZ, Volčji potok 11/c 2. HROVAT SANDI, Volčji potok 24/a 3. BURJA MARIJA, Volčji potok 44/b 4. KVEDER VINKO, Volčji potok 22 5. FIDLER ALOJZ, Volčji potok 30 6. STRNAD STANISLAVA, Rudnik 2 7. KANCILIJA LUDVIK, Volčji potok 39 Udeležba na volitvah je bila 56,70%. KS VRANJA PEČ 1. HRIBAR PAVLE, Spodnje Palovče 4 2. GRČAR JANEZ, Spodnje Palovče 17 3. ERDANI MITJA, Trebelno 1 4. BRNOT TATJANA, Zgornje Palovče 2 5. REPNIK TATJANA, Zgornje Palovče l/d 6. BRELIH FILIP, Vranja peč 9 7. VODLAN CIRIL, Vranja peč 4 8. MARINKO ALOJZ, Velika Lasna 17 9. NARAT FRANC, Velika Lasna 12 Udeležba na volitvah je bila 79,78%. KS ZAPRICE 1. ŠERBEL MIRAN, Župančičeva 2 2. KONDA ALOJZ, Ljubljanska 3/c 3. NOVAK SAMO, Ljubljanska 3/b 4. BALANTIČ SILVO, Vavpotičeva 7 5. ARTIČEK DANIEL, Kam. zas. odreda 7/a 6. BRNOT-VETERNIK MIHELA, Jenkova 7 7. PREGL ANDREJ, Jenkova 9 8. HRIBAR BARBKA, Vegova 3 9. OSOLNIK ALBIN, Kebetova 8 Udeležba na volitvah je bila 28,06%. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ALOJZ KOLAR Tajnik Tekmovanje za bralno značko Tekmovanje za bralno značko, gibanje, ki se je začelo pred 35. leti, se je na osnovni šoli Komenda-Moste dobro ukoreninilo in uspehi dolgoletnega kontinuiranega dela tudi letos niso izostali. V gibanje se vključuje velika večina učencev na nižji in višji stopnji. Pred tremi leti smo uvedli novost - tekmovanje za več bralnih značk. K taki odločitvi so nas spodbudili pridni bralci, saj so najbolj prizadevni tekmovanje zaključili že septembra. Taki učenci so sicer že sami motivirani za branje, z možnostjo, da tekmujejo za več bralnih značk v enem šolskem letu, pa je motivacija še večja. Letos je za bralno značko tekmovalo 369 učencev, kar pomeni 76,4% učencev. Na nižji stopnji je bilo vključenih 221 učencev (kar 94,4%). Le 19 tekmovalcev je ostalo pri eni znački, kar 126 jih je, ki so osvojili dve, 76 pa celo tri bralne značke. Na višji stopnji je sodelovalo 144 učencev, kar predstavlja 57,6%. 111 učencev je osvojilo eno bralno značko, 22 dve, 11 učencev pa tri bralne značke. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni. Učenci od 1. do 4. razreda so si ogledali predstavo v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani, učenci višje stopnje pa predstavo Klovni v Mladinskem gledališču. Na predmetni stopnji so mape, ki so jih prejeli v 1. razredu, dopolnili z novo nalepko, petošolci so dobili mape in priznanje S knjigo v svet, šestošolci so te mape dopolnili z novim priznanjem, sedmošolci in osmo-šolci pa letos prejmejo Zlata priznanja. Dobitniki dveh bralnih značk so bili nagrajeni z grafikami, delom učencev naše šole. Grafike s pohvalami so bile v zaščitni mapi. Kdor je tekmoval za tri bralne značke, je bil nagrajen s knjigo. Knjigo in spominsko priznanje so prejeli tudi osmošolci, ki so bili zvesti gibanju Bralna značka vseh osem let. Takih učencev je bilo 44. Omenim naj še, da smo najbolj prizadevnim priznanja podelili že na spominski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku. Takrat je bilo pohvaljenih 15 učencev predmetne stopnje. Vseh izdatkov, ki so povezani s plačilom knjig, nagradnih predstav, priznanj, in pohval nam ne bi uspelo pokriti, če nam ne bi pomagali sponzorji. Cankarjeva založba nam je omogočila nakup knjig s 70% popustom, denar pa so prispevali še: KGM iz Zapog, Nadi&JM iz Most in Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik. Naj se vsem sponzorjem ob tej priložnosti še enkrat zahvalim. Za konec pa še to. V zadnjem času se veliko piše o tekmovanju, o tem, ali bo ostalo ali je preživeto, se je izpelo. Menim, da Bralna značka mora ostati. Mlade navaja na to, da vzamejo v roke dobro knjigo, dviga bralno kulturo... Tudi prava knjiga v pravem trenutku lahko človeku pomaga v marsikateri življenjski preizkušnji,. Mentorica Bralna značke: IRENA ŠPENKO 12 27. junija 1996 KRONIKA - OD TU IN TAM Kamniški OBČAN Študentje VSŠD na ekskurziji po ZDA (2) Cleveland State University - CSU CSU je državna univerza, zato dobi 47% finančnih sredstev od države Ohio. Ostala sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje, dobi s pomočjo svoje fundacije (The Cleveland State Univer-sity Foundation). Sredstva, ki jih zberejo, so namenjena za štipendije, asistenco, raziskovanje, opremo, izobraževalne programe in posebne ugodnosti. Namenska sredstva donatorjev so uporabljena v skladu z njihovimi željami. CSU obiskuje 17000 študentov, od teh jih je 700 iz 61 različnih držav. CSU obiskujeta tudi dva študenta iz Slovenije (program za pridobitev doktorata). CSU že sedem let sodeluje z Univerzo v Ljubljani in organizira poletne tečaje poslovanja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. Študent iz Ohia potrebuje za leto šolanja na CSU približno 7000 USD, od tega znaša šolnina 3000 USD (primerjava: šolnina na privatni univerzi, ki smo jo obiskali, je 17000 do 21000 USD). Precej denarja potrebujejo tudi za študijsko literaturo. V primerjavi z našimi fakultetami imajo tu študentje manj ur predavanj na teden, vendar pa veliko časa porabijo za priprave in samostojen študij. Učitelj je študentom le vodič. , V sklopu CSU je šest različnih fakultet, oddelek za socialno delo je v okviru Fakultete za umetnosti in znanosti. Študentje te univerze imajo možnost vključitve v program specialnih študijev, ki nudi pomoč in svetovanje telesno prizadetim študentom in tistim, ki so predhodno opravili slabšo srednjo šolo. Poleg tega programa je tudi program »Black studies«, v katerem raziskujejo črnsko problematiko in njihovo življenje v ZDA, in program »ženskih študij«. Dekanica oddelka za socialno delo nam je predstavila razmišljanje, ki je v ZDA nekaj običajnega, za nas pa je precej tuje. Poudarila je, da je delo za socialne delavce in delavke povsod, kjer so ljudje, vendar pa mora biti diplomant socialnega dela fleksibilen v smislu, da naj išče službo tudi v drugih državah ZDA. United Way-UW Fundacija United Way je bila ustanovljena 1887. leta v Den-verju, v Clevelandu pa je začela delovati leta 1930. Je neprofitna, privatna in socialno usmerjena. UW je razširjena po vseh ZDA in ima 4000 podružnic, nekatere podružnice pa so tudi zunaj ZDA. Vse delujejo samostojno in neodvisno od krovne organizacije. Na območju Clevelanda je okrog 150 lokalnih agencij. Redno zaposlenih je 100 ljudi, 1000 pa je prostovoljcev. Prostovoljec je lahko vsakdo, saj se za vsakogar najde primerno delo. Prostovoljci zbirajo denar in odločajo, kam in kako ga bodo vložili. Sredstva zbirajo osebno v podjetjih ali pa prek telefona ali pošte. Na leto zberejo 40 milijonov USD. UW se povezuje z lokalnimi institucijami. Učinkovito pomaga ljudem z najrazličnejšimi socialnimi programi: preventivnimi in kurativnimi programi v zvezi z dro-gami, AIDS-om, alkoholizmom, pomoč imigrantom, zlorabljenim otrokom in ženskam, brezposelnim s posebnimi izobraževalnimi programi, organizirajo izobraževanje nepismenih odraslih, stanovanjske in prehranjevalne programe za brezdomce, SOS telefon, Karitas in programe za vzpodbujanje pozitivnih odnosov med rasami. UW skrbi predvsem za financiranje programov, marketinško dejavnost ter usklajujejo delo med programi. Siovene Home for the Aged V Slovenskem domu za stare je 75% oskrbovancev Slovencev. Nastal je kot rezultat prostovoljnega delovanja predvsem slovenskih priseljencev. Tu je 150 oskrbovancev in 165 zaposlenih ter 100 prostovoljcev. V primerjavi z našimi domovi za stare je tu veliko več zaposlenih, ki skrbijo za enega oskrbovanca, zato je tudi njihov način dela in aktivnosti, ki jih nudijo, lahko pestrejši. Gorsko in cestno kolesarstvo, gorski tek Zmaga za dodatek Z skupinskim startom 130 gorskih kolesarjev se je v nedeljo, 9. junija, v starem delu Kamnika začela četrta letošnja tekma serijskega tekmovanja za slovenski pokal. V bližnji okolici (Žale, Mili vrh, Zaprice.Trim steza) so se številni gledalci ob krožni progi (8,5 km, 270 m viš. razlike) lahko prepričali o zanimivosti in zahtevnosti te vzdržljivostne panoge. Z zahtevnimi spusti po koreninah in stopnicah, z vožnjo po vrtovih in dvoriščih (hvala), z vzponi na kolesu in peš ob kolesu GORSKI KOLESARJI dokazujejo raznolikost, kar daje temu športu še posebno draž, zmagovalci pa so spoštovanja vredni junaki, čeprav so vsi, ki prečkajo ciljno črto, po svoje zmagovalci. Prva junakinja je bila ponovno Ljubljančanka Špela Pere. Tretja je ciljno črto prevozila domačinka Nives Sitar, ki je neustrašna ne le na smučeh. Za damami so do cilja hiteli mladinci, najštevilčnejša kategorija, ki so prevozili štiri kroge, najhitrejši pa je bil Dejan Bratina s Črnega vrha. Tudi v tej kategoriji smo imeli domačini v ognju svojega favorita - Tadeja Trobevška, vendar mu je že na začetku prvega spusta po- čila zračnica. Po zamenjavi mu ni uspelo dohiteti le štirih njegovih kolegov. Mirko Sedušak je bil 12., Gregor Bele pa 22. Pet krogov smo se po sončnem vremenu znojili člani elite in mladi do 23 let. Po dveh urah garanja je bil v Kamniku najhitrejši Mariborčan Matej Pistor, drugi Kranj skogo-rec Grega Miklič in tretji Goričan Aleš Boškin, vsi iz kategorije do 23 let, ki so tokrat prehiteli vse starejše kolege iz razreda elite. Kot četrti absolutno je bil v cilju prvi kamniški »biker« Sandi Sr-dar in dosegel tudi prvo zmago v svojem razredu elite, sledila sva mu Idrijec Boštjan Brelih (drugi) in MM (tretji). V svoji kategoriji do 23 let sta se še dva Kamni-čana trudila najhitreje premagati pet krogov, Jure Podbevšek je to opravil kot 12. in Jure Kukovič kot 14. Vse organizacijske niti tekme je imel v rokah Matin Kemperle - Anžex team, ki na tej progi z vsemi elementi gorskega kolesarjenja lahko konkurira tudi višjemu rangu tekmovanja, kot je slovenski pokal, posebno, ker sta start in cilj v središču mesta, kar je v Sloveniji posebnost. Toliko o gorskem kolesu, ki je sicer hibrid cestnega kolesa, s katerim se najraje prevaža Vida Uršič. Njeno šampionsko geslo bi se lahko glasilo: »Prišla, videla, zmagala«. Tokrat so bile postaje njenega zmagoslavja Kriterij v Trstu, vzpon na Janče in Maraton Ajda v okolici Moravskih Toplic. Gorski tekači so v Zagorju merili moči na državnem prvenstvu v teku gor-dol. Državno prvenstvo je tekma, kjer vsi ATLETI želijo pokazati največ in tako se za tempiranje vrhunske forme poslužujejo različnih načinov treninga. Eni povečajo količino hitrih treningov, drugi več počivajo, tretji se na preizkušnjo pripravljajo tudi z višinskim treningom, kot tokrat Lado Urh na Veliki planini, četrti pa... Ura potem pokaže, zmaga pa le eden. Tokrat je bil to Boštjan Novak iz Tacna. Lado Urh (5.) je dolgo držal tretjo pozicijo, vendar v zadnjem delu je predse moral Spustiti Ho-jaka (3.) in tudi brata Ivana (4.), ki si je s tem tudi priboril mesto v reprezentanci za evropsko prvenstvo julija v Walesu. Lado je le rezerva. Ivan Urh je bil hkrati tudi najhitrejši veteran - državni prvak, vendar pravi: »Važna je absolutna uvrstitev in reprezentanca, ostalo je le dodatek.« METOD MOČNIK Občinska vaterpolo liga Kamnik 96 Letos prvič je bila v Kamniku organizirana občinska vaterpolo liga Kamnik 96. Začela se je v sredi maja in je potekala v sedmih krogih. Vse tekme so bile odigrane v kamniškem bazenu. Nastopajoče ekipe so bile: Kranj 90, Triglav, Vodovodni stolp, Ljubljana, Tivoli, Vrhpolje in Kamnik. 1. krog se je odvijal v nedeljo, 12. maja. V teh tekmah so bili dosežni naslednji rezultati: Vodovodni stolp: Kamnik -11:6, Ljubljana : Triglav -2:22, Vrhpolje : Tivoli -8:14. V tem krogu je bila prosta ekipa Kranj 90. V soboto, 18. maja, pa so potekale tekme 2. in 3. kroga. Rezultati na teh tekmah so bili naslednji: Triglav : Vrhpolje -14:4, Kamnik : Ljubljana - 23:5, Kranj 90 : Vodovodni stolp - 12:6, Tivoli: Triglav - 3:6, Vrhpolje : Kamnik - 6:8, Ljubljana : Kranj 90- 3:17. V teh dveh krogih sta bili po eno tekmo prosti ekipi Tivolija in Vodovodnega stolpa. V naslednjem tednu, 1. in 2. junija, so potekali še preostali krogi v pred- tekmovanjih in ekipe so dosegle neslednje rezultate: Kranj 90 : Triglav - 7:3, Vodovodni stolp : Tivoli - 4:8, Ljubljana : Vrhpolje - 5:15, Kamnik : Kranj 90 - 5:13, Triglav : Vodovodni stolp - 14:7, Tivoli : Ljubljana - 16:0, Kamnik : Tivoli -7:6, Kranj 90 : Vrhpolje - 12:9, Vodovodni stolp : Ljubljana -10:4, Triglav : Kamnik - 13:7, Tivoli : Kranj 90 - 3:13, Vrhpolje : Vodovodni stolp -12:5. V teh krogih so bile proste ekipe Kamnika, Vrhpolj, Triglava in Ljubljane. Po končanem predtekmovalnem delu so si ekipe po uvrstitvah sledile takole: na prvem mestu je bila ekipa Kranja z doseženimi 12 točkami, sledila ji je ekipa Triglava z 2 točkama manj, na odličnem tretjem mestu so bili Ka-mničani z 8 točkami, po vrstnem redu pa jim nato sledijo še: Tivoli, Vrhpolje, Vodovodni stolp, Ljubljana. V soboto, 8. junija, so se odigrale tekme finala. Rezultati tekem za 4.-7. mesto so bili naslednji: Tivoli: Lju- bljana - 20:0, Vrhpolje : Vodovodni stolp - 6:14, Vrhpolje : Ljubljana - 16:2, Tivoli: Vodovodni stolp-4:10. Ekipe, ki so po predtekmova-nju dosegle prva tri mesta, so se pomerile med seboj tako, da je vsaka ekipa odigrala tekmo z vsako ekipo. Po končanem finalu so bile uvrstitve na tekmovanjih naslednje: zmagovalec prve kamniške vaterpolo lige je bila ekipa iz Kranja s 6 točkami, sledila ji je ekipa Triglava z ravno tako 6 točkami, Kamnik se je uvrstil na tretje mesto brez dosežene točke. Končna lestvica lige pa je bila naslednja: Kranj 90, Triglav, Kamnik, Vodovodni stolp, Tivoli, Vrhpolje, Ljubljana. Ob zaključku finala pa so izbrali še najboljšega vratarja tekmovanja. To je bil Roman Naglic iz kranjske ekipe, najboljši igralec lige pa je bil Kamničan Damjan Podjed. Ob zaključku vaterpolo lige lahko ekipi Kamnika čestitamo za dobro uvrstitev in si želimo, da bi kamniška vaterpolo liga postala tradicionalna. PETRA UDOVČ Uslužbenci in prostovoljci se trudijo, da se ljudje v domu počutijo čimbolj domače, zato kuhajo tudi slovensko hrano, na hodnikih so slike s slovenskimi motivi, s seboj oskrbovanci lahko prinesejo tudi osebne predmete (tudi v naših domovih je tako). Enkrat tedensko jih obišče prostovoljna dramska ali glasbena skupina. Čakalna doba za vstop v dom je od 8 do 12 mesecev. Miami je mesto na Floridi, ki za marsikoga predstavlja raj na zemlji. Američani celo življenje varčujejo, da si na stara leta na Floridi lahko kupijo hišico, saj je podnebje tu menda zelo ugodno za življenje. Nam se je zdelo predvsem zelo vlažno, saj je v zraku kar 85% vlage. Miami je čisto drugačno mesto kot Cleveland. Polno življenja, turistov in, vsaj v centru mesta, smeti. V Miamiju živi 48% Kubancev, 25% črncev, 1% belcev, ostali pa so priseljenci, ki tu preživijo le zimo. Ko smo se sprehajale po centru mesta, smo slišale v glavnem špansko govorico. Začutila sem, kako pomembno je, koliko denarja imaš in kakšne barve je tvoja koža. Če se poleg stanovanja belcev priselijo črnci, se najemnina za stanovanje zmanjša. Ravno tako je tudi v Clevelandu. Če hišo poleg kupi črnska družina, se cena sosednjega zemljišča in hiše zniža. S predelov, kamor se priseljujejo črnci, se belci odseljujejo in tako nastanejo geta. Na ulici lahko piješ alkoholne pijače, vendar le, če imaš pločevinko ali steklenico v papirnati vrečki. Jaz bi temu rekla dvojna morala! Sprejeli so zakon, da mladi, ki še niso dopolnili 18 let, ne smejo kaditi, povsod na javnih mestih so opozorilne table, da je prepovedano kaditi, na drugi strani pa so reklame za cigarete. Kakorkoli že: na Floridi smo obiskali dve univerzi (v Miamiju in Bocca Ratonu), hospic in policijsko postajo, zapeljali pa smo se tudi po, sedaj po celem svetu znanem, močvirju Everglades. (se nadaljuje) TINA ZUPANČIČ Kroniha V maju so se poročili -MEHIKIĆ Darko, zdravnik iz Brčkega, in POKORN Mojca, absolventka iz Ljubljane. - ŽMAVC Drago, podjetnik iz Kamnika, in BALANTIČ Saša, prodajalka iz Kamnika - HRIBAR Branko, ključavničar iz Srednje vasi, in BALOH Jožefa, šivilja iz Zg. Tuhinja - VERBIČ Alojz Dimitrij, ekonomist iz Ljubljane, in ZALETEL Darinka, medicinska sestra iz Ljubljane - TROBEVŠEK Stanislav, strojnik iz Zakala, in KADUNC Zdenka, frizerka iz Zg. Tuhinja - KREGAR Franci, strojni tehnik s Kregarjevega, in ŽURBI Brigita, usnj. galanterist iz Kamnika - POPOVIČ Darko, programerski tehnik iz Ljubljane, in MLEKUŽ Tjaša, ekonomski tehnik iz Kamnika - BEZNIK Valentin, višji zdrav, tehnik iz Kamnika, in ZABUKOVEC Katarina, višja med. sestra iz Kamnika - MUZAFIROVIČ Ernest, avtomehanik iz Ljubljane, in MANDL Terezija, medicinska sestra iz Ljubljane - KEŠPERT Robert, policist iz Kidričevega, in OLUP Aleksandra, zdravstveni tehnik iz Raven na Koroškem - MOČNIK Milan, sam. podjetnik iz Kamnika, in POGLEDNIK Angelca, prodajalka iz Kamnika - PENKO Gorazd, sistemski inženir iz Homca, in BURKELJCA Ivanka, upravni tehnik iz Kamnika - ZAMLJEN Igor, voznik s Kregarjevega, in LETNAR Urška, medicinska sestra iz Kamnika -KRHIN Jernej, mesar iz Motnika, in ŠMIDOVNIK Marija, šivilja iz Gradišča v Tuhinju - METELKO Anton, tajnik iz Rake, in PLAHUTNIK Ema, višja med. sestra iz Spodnjih Stranj - PATERNOSTER Marjan, skladiščni delavec iz Ljubljane, in TRDIĆ Barbka, slaščičarka iz Ljubljane - MAJCEN Marko, avtoličar iz Laz v Tuhinju, in KAPLJA Barbara, ekonomski tehnik iz Vira pri Domžalah V maju so umrli: - DROLC Alojzija, km. upokojenka iz Kostanja št. 2, stara 85 let - TORKAR Jožef, upokojenec iz Kamnika, Jurčičeva 22, star 80 let - RODE Ciril, upokojenec iz Kamnika, Kovinarska c. 10/C, star 74 let - ERŽEN Vladimir, upokojenec iz Kamnika, Trg talcev 6, star 87 let - VRHOVNIK Robert, pom. delavec iz Tunjic št. 32, star 21 let - KRIŽNAR Peregrina, druž. upokojenka iz Vodic, Brniška c. 32, stara 82 let - MUHIČ Jožefa, družb, upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska cesta 39, stara 90 let - SITAR Sonja, upokojenka iz Kamnika, Tunjiška cesta 2/B, stara 69 let - SREBOTNJAK Viktorija, km. upokojenka iz Postojne, Ljubljanska c. 26, stara 96 let - STRMŠEK Anton, kmet iz Lipelj št. 5, star 60 let - KOROŠEC Viktor, mizar iz Kamnika, Kajuhova pot 3, star 54 let - ŠTRUKELJ Angela, upokojenka iz Preserij pri Radomljah, Pelec-hova 25, stara 83 let - ZIDAN Alojzija, upokojenka iz Ljubljane, Ob Sotočju 2, stara 78 let Energetski kotiček Sofinanciranje investicij v gospodarno rabo energije V prejšnji številki smo vsa seznanili z javnim razpisom Ekološko razvojnega sklada republike Slovenije, d. d. Ljubljana, za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka in subvencijo MGD za izgradnjo solarnih sistemov za pripravo tople vode, ki je okvirno 18000 SIT/m2 sprejemnika sončne energije. Tokrat smo pripravili dve obvestili: I) Obvestilo o subvencijah za investicijske projekte obnovljivih virov energije a) Subvencionirajo se naslednji investicijski projekti: 1. Uporaba biomase: kurilne naprave na biomaso, daljinski ogrevalni sistemi na biomaso 2. Uporaba sončne energije: solarni sistemi za pripravo tople vode za večje uporabnike, pridobivanje elektrike s sončnimi celicami, zimski vrtovi, 3. Izgradnja malih hidroelektrarn 4. Uporaba geotermalne energije: ogrevanje prostorov in priprava tople vode, balnorekrea-tivni objekti, 5. Uporaba energije vetra, 6. Uporaba toplotnih črpalk: uporaba v industriji, uporaba v gospodinjstvih b) Merila in pogoji Merila za izbiro najugodnejših vlog so: stopnja izkoriščanja primarne energije, celovitost predstavitve investicijskega projekta, donosnost investicije in sprejemljivost projekta za okolje. Kandidirajo lahko pravne osebe, samostojni podjetniki in osebe s statusom kmeta, za investicije pod točko 1.1,2.1,2.2,2. 3,5. in 6. pa tudi fizične osebe. Specifične pogoje za investicije po posameznih točkah dobite v naši pisarni. Naj omenim le subvencijo za uporabo toplotnih črpalk, ki znaša 20.000 SIT na kVV toplotne moči črpalke po izvršeni vgradnji, ki jo mora oceniti pooblaščeni energetski svetovalec. II) Obvestilo o financiranju projektov spodbujanja ukrepov učinkovite rabe v gospodinjstvih Financiranje obsega: - financiranje projekta Tesne-nje obstoječih oken v obsegu 12 mio SIT s subvencijo do 400 SIT/m tesnila oziroma največ 10.000 SIT na gospodinjstvo, - financiranje projekta Izolacija obstoječih podstrešij v obsegu 12 mio SIT s subvencijo do 350 SIT/m2 oziroma največ 28.000 SIT na gospodinjstvo; - financiranje projekta Nastavitev in kontrola oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje v obsegu 11 mio SIT s subvencijo do 5.500 SIT na gospodinjstvo. Za izvedbo teh ukrepov bo izbran izvajalec, ki bo določil podizvajalce za izvedbo posameznih ukrepov. Več informacij vam bomo posredovali, ko bo izbran izvajalec, ki bo razpisal pogoje za prijavo. V ta projekt pa bomo vključeni tudi energetski svetovalci. Dodatne informacije in pomoč pri vaših odločitvah vam brezplačno nudi Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, ki posluje vsak torek in četrtek od 17.00 do 20.00 ure. Za obisk pisarne se je potrebno predhodno najaviti po telefonu št 831-470 in 831-504, 831-511 (ga. Logar) vsak delovni dan. MALI OGLASI: Instruiram matematiko, fi- Starejšo, manjšo hišo naja-ziko in osnove elektroteh- me m za mlajšo upokojenko, nike. Tel.: 738-662. Tel.: 817-506. KAM LES KAMNIK, d.o.o. LESNI HOBY PROGRAM PEROVO 26 (OB KAMNIŠKI OBVOZNICI), TEL: 813-157 OD POUČKE DO OMARE - VSE NA ENEM MESTU - RAZREZ IVERALA - OPAŽ IN ZAKLJUČNE LETVE - STENSKE OBLOGE na iverici ali mediapanu - LAMINATNE TALNE OBLOGE - PARKET OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTROSTI PONUDBE VSAK DAN OD & DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. s^gtA^Zr* Sprehod v gozd mht^ntM^Jf V svetu velja gozd za velik eko- mili ir splezali nanjo. Seveda - Ob volitvah novih svetov krajevnih skupnosti je imela precej dela tudi občinska volilna komisija. Na sliki: Komisija pod vodstvom Janeža Novaka ob navzočnosti predstavnikov KS žreba vrstni red kandidato v na glaso vitka h. • Podelitve priznanj so se udeležili tudi ravnatelji nekaterih osnovnih šol: Božo Pilej, OŠ Marije Vere, Janez Andrejašič, OS Stranje, Marija Mojca Maleš - OŠ Komenda Moste in Emilija Gregoričič • OŠ Frana Albrehta, ki so dogajanje opazovali iz ozadja -Pri slapu Orglice v dolini Kamniške Bele se v teh vročih poletnih dneh radi hladijo številni turisti in planinci, (fs) AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - semena vrtnin In poljščin - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo In purane - ugodna prodaja moke TIP 500 (54 STT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg) - umetna gnojila Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZNIEL JEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. V svetu velja gozd za velik ekološki sistem. Do gozda ima človek vedno poseben odnos. Poleg gozda ima tako vlogo v naravi samo še morje. Prav zato in predvsem zaradi tega smo se tudi mi -otroci iz vrtca Mojca v Kamniku - odločili, da gremo in začnemo spoznavati gozd tako, da stopimo vanj. Odločili smo se, da se po gozdu ne bomo sprehajali kar tako, ampak smo se poprej dogovorili z Goranom Peršinom, ki je lovec v LD Komenda. Kdo drug, poleg gozdarja, nam gozd lahko približa bolje kot lovec. Seveda smo se odločili za sprehod po prostranih komendskih gozdovih, ki so polni skrivnosti in zanimivosti. Pred lovsko kočo LD Komenda na Križu nas je Goran že pričakoval. S seboj je pripeljal tudi svojo štirimesečno nemško žima vko Cano, ki je otrokom pomenila posebno veselje. Verjetno je tudi Cana prvič srečala toliko otrok na enem mestu. Najprej smo imeli »uradni« del ali predstavitev. mili in splezali nanjo. Seveda smo z vrha opazovali, ali je na tem področju kakšna divja svinja, malce nas je bilo strah, a ker je strah hitro minjljiva in pokvarljiva zadeva, smo se hitro pomirili, posebej zaradi varnega spremstva. Ura nas je že krepko preganjala, kajti čas v gozdu teče drugače. Sploh ga ne občutiš. Zato smo se počasi vrnili nazaj. Na Mlaki pri Komendi nas je poleg Lajke, nemške kratkodlake ptičarke, ki nas je burno pozdravila, pričakal tudi lovski čuvaj lovske družine Komenda, g. Martin Žulič. Prijazno nas je sprejel in povabil v svoje domovanje, kjer nam je predstavil svojo lovsko sobo. Potrebno mu je priznati »pogum«, da si je »upal« spustiti v svojo hišo cel vrtec z vzgojiteljicami vred. Izkazalo se je, da se nam je obisk izplačal. G. Martin je lahko upravičeno ponosen na svojo zbirko. Spoznali smo veliko živali, od ptic do sesalcev, ki sicer živijo v komendskih gozdovih. Ob tem so otroci izvedeli še veliko zanimivih Naše živali v poletni vročini Neštete žalostne zgodbe o živalih so resno opozorilo človeku. Kot društvo proti mučenju živali smo dolžni opozoriti občane, da so kot gospodarji in lastniki živali zanje dolžni tudi skrbeti. To je osnovni občutek odgovornosti do živega bitja. Lahko bi navajali vsakodnevne dokaze trpljenja, ki ga morajo prenašati živali zaradi hude vročine. Poletje je tu. Zato prosimo in opozarjamo, da ne zanemarjate svojih živali, zagotovite jim dosti neoporečne sveže pitne vode, ustrezne higienske razmere za dobro počutje v bivalnih prostorih (prezračevanje). Ne zanemarite bolne živali, zagotovite ji pravočasno veterinarsko pomoč. Opozarjamo! Vsako nasprotno ravnanje je mučenje živali in je kaznivo. Nič koliko očividcev se obrača na naše društvo s prošnjo, naj posredujemo zaradi nehumanega odnosa do psov (in tudi drugih živali)! Ponovno opozarjamo, da pes zaradi malomarnosti in krutosti lastnika ne sme trpeti, saj je tudi on bitje, ki čuti bolečino. Osnovni pogoji za naše prijatelje - pse: - suho zavetje, senco poleti (uta psu primerno velika); - izdaten obrok zdrave hrane (mladički se hranijo do enega leta starosti večkrat na dan); - vedno dovolj sveže, čiste pitne vode; - veriga naj bo dolga od 3 do 4 metre z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti; - pesjak naj ne bo premajhen -3 do 4 metre. Spustite ga večkrat z verige ali iz pesjaka, naj se sprosti. Kako hvaležen vam bo! Tudi psi v stanovanjih potre-bujejodosti vsakodnevnega gibanja. Ne puščajte ga ves dan samega v zaprtih prostorih, brez zadostnega zraka, hrane in vode. Pogosto se zgodi, da se ljudje živali naveličajo in jo enostavno zavržejo. Takšno početje ni vredno človeka. Bodimo vendar kulturni in ne mučimo živali! Društvo proti mučenju živali Celje Članica Štefka K. Začetna zadrega je minila - zato sta poskrbela oba, Goran in predvsem Cana. Najprej smo si ogledali lovsko kočo. Večina nas je prvič videla lovsko kočo od znotraj. Seveda smo se spremenili v sama ušesa in poslušali. Lovske koče so vedno polne skrivnosti in zanimivosti, polne neznanih in znanih zgodb. Na lovski koči je izobešen velik plakat, ki opozarja na nevarnost stekline. Goran nas je zelo slikovito seznanil z nevarnostjo, ki se lahko pojavi in seveda opremil z napotki, kako se temu izogniti. Verjemite, dobro smo si zapomnili njegovo pripoved. Pot nas je popeljala najprej do kraja Potoke, ki je svoje ime dobil po tem, da je pod vsakim bregom potoček. Tu je pravo kraljestvo živali, predvsem divjih svinj. Podajali smo se vedno globlje v gozd in se skrivnostno ozirali, če nas kje morda ne opazuje kakšna divja svinja. Divjih svinj sicer nismo srečali, smo pa prišli do njihovega krmišča. To navadno imenujemo blatna kaluža. Tu se prašiči z užitkom kopljejo, rijejo ali se valjajo po blatu. S tem se hladijo, odstranijo pa si tudi kakšnega klopa ali zajedalca. Prav verjetno so danes divje svinje kdo ve kje opazovale, kaj se dogaja na njihovem krmišču, ki je očitno kazalo na to, da so imele dan ali dva poprej tu prav veličastno pojedino. Ob tem smo spoznali, da Goran veliko ve o živalih, predvsem zato, ker jih ima rad. Prav zato zanje tudi skrbi. Prav tako tudi drugi lovci. To pomeni, da jih krmijo in jim pomagajo preživeti v hudih zimah. Ravno tako si prizadevajo, da bi obvarovali naravo, kakršna je, saj bomo vsi, ljudje in živali, lahko živeli le v neokrnjeni naravi. Vmes smo preizkusih tudi svoje plezalne veščine, ki so nam kljub blatnemu terenu prav odlično uspevale. Seveda ob »strokovni« pomoči ostalih sodelujočih. V gozdu nismo srečali samo prež in krmišč, ampak smo našli tudi prave primerke živih bitij. Ob podrobnem pregledu smo ugotovili, da smo odkrili mlako z mladimi žabicami. Ob poti smo opazili tudi markacijo, ki označuje peš pot, ki preko Komende vodi do Krvavca. Ogledali smo si jo od blizu in odšli dalje. Prispeli smo do druge visoke preže. Skoraj vsi smo se opogu- stvari. Lovcu Martinu in njegovi ženi Ivanki se še enkrat zahvaljujemo za gostoljube in prijaznost. Vseh lepih stvari je enkrat konec. Tudi mi smo morali zaključiti naše pohajkovanje po komend-skem področju. Polni vtisov in novih spoznanj smo se poslovili. Še se bomo vrnili v komendske gozdove in želimo si le, da si bo Goran tudi v bodoče vzel čas za nas. Otroci so ga sprejeli za svojega. Videti je bilo, da je bil tudi on zadovoljen z nami. Mi smo bili z njim - otroci iz vrtca Mojca v Kamniku, Metka Alenka, Milena in očka Marko Dobnikar. ALENKA JEVŠNIK-FUJAN LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74 pri Komendi vam v svoji prodajalni nudi vse za vroče poletne dni * metrsko blago: potiskana viskoza - zadnji modni vzorci, brušena viskoza, microfibra... * vse za šivanje, oblačenje gumbov - TAKOJ „» te«*«"""081" - ženske hlače, kompleti, moške srajce in še marsikaj Obtičite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure in se prepričajte o naši pestri ponudbi Stampiljke In vizitke v Kamniku Izdelujemo kvalitetne gumijaste ŠTAMP1UKE vseh vrst in vizitke v več barvah. Nadvse ugodne cene) Prepričajte sel TAKOJ zapišite našo telefonsko Številko, čeprav nas ta hip ne potrebujete. informacije: teL- 831-524 ali pri rvančič, Cesta treh talcev 24a, KAMNIK, vsak dan od 9. do 2t ure. LIP RADOMLJE Lesno industrijsko podjetje, p.o. Pelechova 15, 1235 Radomlje VABI K SODELOVANJU delavce, ki se želijo izkazati v proizvodnem procesu: - mizarje s končano triletno poklicno šolo - obdelovalce lesa s končano obdelovalno šolo - nekvalificirane delavce Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Pod prvo alinejo traja poskusno delo dva meseca, pod drugo in tretjo alinejo pa en mesec. Če Vas zanima delo v našem podjetju In menite, da bi z vključitvijo v naš kolektiv zadovoljili svoja In naša pričakovanja, za ponudbo pa potrebne dodatne informacije, nas lahko pokličete vsak delovni dan po telefonski številki 722-122 ali pa pošljite svojo pisno ponudbo na gornji naslov. ena AKCIJSKA PRODAJA - IZREDNE CENE- V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH KOČNE DO 10. JULIJA OUE RASTLINSKO, ZVEZDA, 1 I 169,70 KIS, AROMATIZIRAN, 1 I 129,50 VINO BELO, VESELI MARTIN, 1 I 181,90 BONBONI TROLLI KRESNIČKE, 175 g 149,80 VIKI KREMA, 800 g 480,00 NAPOLITANKE SUNNY, 400 g 189,40 MARGARINA BAUERN KRONE, 500 g 144,70 POMARANČNI SIRUP DANIJELA, 1,5 I 349,30 GOVEJI GOLAŽ, 200 g 179,00 SARDINE V SEMENSKEM OLJU, 125 g 82,20 POMARANČNI SOK, 1 I 145,30 ZOBNA KREMA DAN NA DAN, 75 ml 159,80 MEHČALEC SCHMEICHEL VVEICH, 4 I 419,90 TOALETNI PAPIR, BELI, DVOSL, 10/1 289,30 PLENICE UBERO 818,40 PRALNI PRAŠEK AVA, 3,7 kg 1.091,10 PE ELEKTRO - SPORT (Fužine 5, tel. 831-436) AKCIJSKA PRODAJA KOLES »ROG« do 15. juli jal * 10% POPUSTA na vsa Rogova kolesa * možnost nakupa na 4 čeke brez obresti! DEŽURSTVO: v mesecu JULIJU in AVGUSTU bosta dežurni prodajalni NEVLJE (tel. 831-675) in DUPLICA (tel. 815-310) ob SOBOTAH od 7. do 19.30 in ob NEDELJAH od 7. do TL ura SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, likalnik, radioka-setofon Philips, možnost kredita. Tel.: (062) 631-164 po 16. uri. Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel.: 727-042, (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri PEUGEOT RQDEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fajc 727-319 NOVI PEUGEOT 106 z zračno vrečo, kodiranim vžigom in toniranimi stekli ŽE V PRODAJI OD 18.500 DEM NAPREJ 60 KM, 1124 cem Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji: kredit D ali T+ 4% do 11% glede na višino kredita. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od a do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-21$ Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike — tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. nr i p rrri .............. mm SERVIS Linhartova tel.: 738-716 2, Mengeš - HLADILNI SISTEMI: hladilne komore, vitrine, skrinje, hladilniki, ledomati... - GOSTINSKI APARATI: pomivalni stroji, peči za pizze, friteze, mikrovalovne pečice... - BELA TEHNIKA: pralno sušilni stroji, pomivalni stroji, štedilniki... Sprejem naročil od 6. do 9. ure. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE 1 TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 L STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! • modularni blok • kombi plošče • hidro in termo izolacije • armaturne mreže in betonsko železo Akcijska prodaja oken, vhodnih in garažnih vrat Za manjši nakup lahko pokličete po telefonu In naročeni material vam bomo dostavili na dom. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure. Se priporočamo! \. A. V V-V-V. VET NEMOGOČE DOBRE CENE! KROŽNA ŽAGA »DE VVALT« DW 62 1150 W, GLOBINA REZA 62 mm 16.990 SIT VRTALNI VIBRACIJSKI STROJ BLACK & DECKER BL 400 8.590 SIT EN0R0ČNA MEŠALNA BATERIJA MLM ARMAL - GAMA ZA KOPALNO KAD Z ROČNO PRHO 14.990 SIT LEPO DABtt-PV TEL: 061/737-006 kovmOtehna fblm d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TEIEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! AVTOBUSNI PREVOZI Marjan Kotnik Šmarca, Kamniška c. 24, tel.: 811-246 Ob četrtkih in sobotah vozimo na nakupovalne Izlete na Madžarska V Juliju in avgustu vas ob vikendih popeljemo na slovensko obalo. KOVINARSTVO Matije Blejta 9, 1241 KAMNIH g]fy*libi**imimm ' Ul' * *"*' 061/81 1 302 m( M IIJ fm ' I delavnica: Črna pri Kamniku f \ \J fi ■— I telefon: 06 \/825 4 11 IZDELAVA CISTERN ZA KURILNO OUE PUNOTESNI JAŠKI VARJENJE ALUMINIJA IN DRUGIH BARVNIH KOVIN SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO RAZPRODAJA ZALOGE KOMBINIRANIH BOJLERJEV ĆfiZbPiSKANJE KOVIN IN STEKLA Hitenje starih in novih površin (priprava ta barvanje) gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJA!! - barvni TV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust, ji Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na <£ kredit na 10 obrokov. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. Od t do 15. julija je zaradi dopustov naša prodajalna odprta od 9. do 12 in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. ................... Ob boleči izgubi naše drage mame ANGELE ŠTRUKELJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše, še posebno sosedom iz Kajuhove ulice. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in tržiškini pevcem za lepo petje. Posebna zahvala dr. Dopliharju za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego v času njene bolezni. Žalujoči sin Franci z družino Maj 1996 ZAHVALA V 78. letu starosti je tiho, kakor je živel, od nas odšel k Bogu po plačilo naš dragi ata, stari ata, brat, stric in tast FRANC PODBEVSEK iz Sp. Palovč 24 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti Iskrena hvala tudi salzijanski družini, g. župniku in vsem duhovnikom za lep pogrebni obred ter župnijskim pevcem za zapete pesmi Žalujoči vsi njegovi Junij 1996 TRGOVIMA KARP DEKOR Kamnik, Usnjarska 9 (Alprem), tel.: 817-369 DEKORATIVNO BLAGO TELEVIZORJI SAMSUNG UGODNE CENE!! LADA <3£> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUPI STARO ZA NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313 CVETLIČARNA FREZIJA na Bakovniku. tel. 813-559 NUDIMO VAM: