St. 1*8.
V Gorici, v torek dne 15; oktobra 1912.
Tečaj *WI.
Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob ft.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse loto '.   .   15 K
Vi    »    .  .  io »
Za NeničTjo "K* ttfOO? ••^'•8$. Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanakem" in dvakrarv. letu »Vozni red ž#* leznic, parnikov in poštnih zvez".
fla naročila brez doposlane naročnine 8e ne oziramo.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
.....Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravniltvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadštr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino :n oglasi je plačati loco.Gorica..
Oglasi in poslanice se računijo
po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v. uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
V Benečiji vlada brezmejno sovraštvo proti Avstrijcem in Avstriji.
Poročajo nam to-le: Neki goriški Slovenec, še mlad človek, hodi zlasti po semnjih,    pa tudi v drugem« času okoli po benečiji prodajat svoje blago. Poznajo ga po raznih krajih med Slovenci in Italijani in do letos se mu ni nikjer nič pripetilo, marveč je neovirano vršil svoj posel, prodajal, in čez I čas je šel domov.   Ni imel neprilik ne z | ljudmi ne z oblastmi. iLe v Čedadu ga je včasih' foedo- pa bolj v šali nego resno na-liriiifJ,   da je »Austriaoo« ter ie dotičnik spustil kako robato besedo na naslov Avstrije.
Letos pa je bilo drugače. Kakor da je prišel v kako povsem tujo .mu deželo, med ljudi, ki ga ne poznajo, med ljudi, ki sovražijo vsakega vnanijega človeka.
Po semnjih so ga grdo gledali. Šepetali so skupaj in zrli nanj s srepiniii o-čmi, nekje so ga bili prijeli in postavili pred karabinjerje, češ, naj zapro tega »Au-striaca«, ali karabinjerii jih niso ubogali in so ga spustili, ko so se prepričali, da ima vse papirje v redu.
Prišel je v gostilno, sedel mirno, jedel in pil. V gostilni so bili tudi Italijani. Kmalu so ga začeli zbadati in kmalu je zadonel klic: Fu.or-a 1' Anstriaco! Krčmar je bil v skrbeh, kaj bo, hotel >je odstraniti »tujca«, ki je pa pri njem že večkrat prenočeval, toda -Goricam se ni dal ug,.ati, marveč Je šel v svojo sobo, prenočišče ;je bil plačal že naprej, tam se je zabarika-diral in prebil noč v strahu, kajti v hiši in okoli hiše je bilo rjovenje in hoteli so ga imeti ven. Kaj bi se bilo zgodilo z našim (ioričanom, ako bi bil moral iz hiše na cesto med razi jut eno in opito druhal? Do tretje ure v jutro so bombardirali okno njegove sobe s kamenjem.
Bil je nekje drugje, sedel pri ognju, mirno, kakor v^dno, ne da bi se utikal v kake pogovore. Eden izmed navzočih ga
nagovori in spregovorila sta par besed. Toda hitro se oglasi drugi, .rekoč proti o.iiemu, ki ga je nagovoril: Ali te ni s r a m, govoriti z A v s t r i j a k o m? Konec je bilo pogovora, grdo so gledali Goricami.
Zopet v drugi vasi. Miren kakor navadno je sedel v gostilni. Pri drugih mizah so biti mlajši in starejši moški, oči-.vidlno pripravljeni odpotovati kam nadelo. Kmalu »o ga začeli pikati; krčmar je potegnil ž njimi in ubogi »Austriaoo« je moral teči iz krčme. Zmerjali so ga, da kaj hodi sem v Italijo si služit kruh; marš domov, fuora! — Najlepša pri tem je ta, d a s o tisti-.lt a .1 i j a n i d r n g i dan odšli v Avstrijo n a Staj e r s k o n a d e 1 o!
Tako se mu je godilo. En sam je hodil okoli pa so ga tako kruto preganja-li, podili iz hiš, kamenjali in s poleni .mu žugali,,'pred karabinjene postavljali — v A v s t r i j i pa si slu ž i. -k r u h 1 e t o za let o m n a ti s o če in ti s oče r e-gn i kol o v. Tn nič se jim ne zgodr, nihče jih ne psu je, razven če kje sami izzovejo kak prepir ali tepeško.
Neizmerno je sovraštvo v Benečiji proti Avstriji, preklinjajo jo dan in noč, ali kruh si .služit pa le radi pridejo v to od njih tolikokrat prokleto Avstrijo.
T,di vsega je kriva Avstrija, Tako' na primer so zanesli hujskači med pripre« to ljudstvo misel da je Avstrija kriva, da še ni končala tripolitanska vojna. In ljudstvo verjame In- preklinja Avstrijo.
Taka ljubezen do Avstrije in Avstrijcev cvete v,ljubi naši zaveznici-Italiji: kajti kakor je v Benečiji, tako je tudi nižje doli.     *
ČUDAK.
Poljsko spisala Eliza" Orzeszkova. Prevel  Stanko  Svetina.
(Dalje.)
Zdelo se je, da plava nad sključeno glavo dolgi krempelj gori obešene spake, toda on je hitro drsal s peresom po papirju in se ni brigal za nič, kakor tudi ni dal spoznati na sebi, da se kaj zmeni ?-a nasmehe in šale, ki so se šepetale o-krog in ki so nanj merile.
»Naš Samson si je dal na pleča še en kamen!« je omenil šepetaje toda z dovolj hišnim smehom pri sosedni mizi visok, sufi kancelist z jeznim očesom in z rumenkastim obrazom.
»Groški — ljubljeni groški delajo čudeže!« je zašepetal drug tovariš.
Nekdo tretji je pokazal s prsti, kako je striše s Škarjami, pri čemur je oponašal šuštenje striženega papirja.
»Da, dal« se je nasmehnil človek z rumenkasto poltjo, »kuponi, kuponi! To je sladka stvar! Samo da bi imel doma ka-k°i* jaz tri hčerke in dva sina, potem bi videli, če bi si mogel prihraniti samo e-ae» storubljevi papir.«
»Res je to! In čemu .potrebuje ta sta-re(c toliko denarja?« je pripomnil tišje ne-
Pogozdovanje Krasa.
(Konec.)
O škodah.
Mnogo   sovražnikov imajo   gozdovi. Pa tudi Krasu niso prizanesle razne ne-
zgode,, elementarne in druge. Tudi požari s-i pnzaujaii oomie sivooe. ^2Krat je go-uLo na prostorm pogozdovali^ komisije v lcifr ii>ii; največja je tfda škoua vsied pobara v l< i n e m o e r g u na aan 9. avgusta, v lOitiaceViCi pa na dan &J. avgust. Zeiežnii/ki stroji mečejo iskre od seoe, katere so bhe ze večkrat vzrok ve-lrfcm .gozdnih požarov. Včasih ostanejo vzrok- ognja neznani, ali gotovo je, da jin vzroei neprevidnost pastirjev ali kadilcev.
Komisija je pa dobila *e drugo po-končevalce nasadov, tako ptice in mole poleg rjavega hrošča.
Občinstvo tuintam ne pospešujte dela komisije, ker ne pokonciije gosenic in druge zalege. Politični oblasti so bile o-^vadene 104 stranke, ki niso hotele pobirati škodljivcev drevja. Škoda, vzročena od hroščev, pedic, molov, itd. je vedno jako občutna. Ako se ta zalega ne zatre v pravem času, se pokonča obilo nasadov. Želeti je torej, da občinstvo podpira pri-zadevanje komisije.
Lanska suša je napravila sadežem znatno škodo; izlasti v Koinenskem okraju je pobrala skoro vse. Pokončala je okoli 4 milijone drevesc. Taka škoda se pozna še leto za letom.
O obrambi nasadov.
Nasade treba 'varovati pred tolikimi poškodbami. Visoke zidove je dala napraviti komisija, da ne bi mogle čez te zidove do nasadov iskre iz lokomotiv. Nasadi so obzidani tudi v varstvo proti živini, divjačini. Zidov je napravljenih v okrajih skupno za 61.304 m. Stroškov za zidove je bilo 25400 K; največ v sežanskem okraju, to je 11.584 K.
Komisija proda iz pogozdenega zemljišča včasih že kaj lesa, kar priča o koristi pogozdovanja. Trava in paša <v teh krajih se tudi boljša.
O vrtovih.
'Pogoizdovalna komisija ima svoje vrtove v svrho dobave potrebnih    rastlin.
M d
ri'Ki mladenič, čegar skrbno urejena
obleka in nežen obraz sta kazala gosposkega sinčka* ki je bil prikovan k pustemu kancelijskemu delu le zato, ker ni bilo druge pomoči. — S šaljivim nasmeškom na lepem obrazu, ki se je še premalo časa mudil sredi kancelijskih sten, da bi mogel izgubiti svežost, zdravi kolorit, ki ga je prinesel iz rodne vasice — se je obrnil mladi kancelist k starejšemu tovarišu, ki je neprestano in skrbno pisal:
»Ah, gospod Joahinii« je vzkliknil s šalijivim vzdihom, »denar se vam res vsiplje kakor iz roga izobilja. Sedaj vam bo dajal tudi gospod iRolicki mesečno za prepisavanje znatno svoto! In rneni niste hoteli prejšnji teden posoditi niti teh dvajset rubljev, čeprav sem tako lepo prosil,«
Stal sem nekoliko korakov od mesta, na katerem je sedel iČMski, ves zamišljen v pregledovanje dokumentov, ki jih je pred kratkim dobil, slišal sem vse omenjeno šepetanje in posmeh; nehote, radoveden, kako učinkujejo nanj te 'puščice, sem se večkrat ozrl na svojega novega prepisovalca."
•Ni bilo mogoče, da ne bi slišal v neposredni bližini besed, spregovorjenih le z zamolklim glasom, toda v njegovem izrazu se ni moglo zapaziti niti najmanjše spremombe, na njegovem obrazu se ni pojavila nikaka sled 'jeze ali nejevolje. Oči-vidrio se je že privadil mržnje in nespo-števanja od strani svojih tovarišev. Ko ga je mladi, lepi tovariš vprašal narav-
Taki vrtovi so: v (Gorici, v Šempasu, na Trnovem in v Komnu; ti vrtovi obse-g.'ijo 11652 kvadratnih metrov. Borovega semena se naseje največ, potem smreke; mecesna se je usejalo v letu 1911. za 10 kg. Količina vsega semena je znašala 176 kg.
Goriški vrt izda največ, najmanj oni na Trnovem1. Dobilo se je iz tega semena 1,540.150 stebelc. Komisija je izdala za svojo in privatno rabo vsega skupaj 1,786.092 stebelc. Stroški iza vse 4 vrtove so znašali 4094 K 24 v. V Šempasu so mnogo škodovali bramorji.
O nadzorstvu.
Koncem 1911. je imela komisija v službi enega gozdarja s >plačo 1000 K, tri gozdne pomočnike s plačo po 800 K. Občinski gozdni čuvaji so dobivali nagrade, vsega skupaj 700 K. Za okraja tržiški in gradiščanski je dala vlada 520 K v isto svrho.
O katastru.
Kataster je skoro dovršen; spopolniti ga je le še glede nekaterih 'krajev iz sodnega okraja Kanalskega. V nekaterih krajih, na primer v občini Bate se je ljudstvo kar uprlo mapirahju; le s težavo in orožniško asistenco je bilo mogoče ma-piranje izvršiti.
Komisija je pritegnila največ sveta v svoj delokrog v Lo'kavški, Rihemberški in Trnovski občini; prirastka je 52 ha.
Vsega vkup ima pogozdovalna komisija v svojem katastru 8344 ha sveta, ki.je ali občinska, ali zasebna ali državna last.
Komisija sama v svoji lasti ima samb 5 ha.
*
Komisija za pogozdovanje Krasa obstoja že od leta 1884. Uspehi datirajo iz zadnjih let. Želimo jih -vedno več in vsi poklicani faktorji naj pridno delajo in 'pomagajo pri tako potrebnem pogozdovanju Krasa.
nost, je prvič čez dolgo časa obrnil pogled od dela, dvignil je pero nad papirjem; in je- rekel z onim tihim, boječim glasom. s kakršnim je govoril pred četrt ure z menoj:
»Težko mi je bilo, zelo težko, dragi Leon, odreči vam to malo uslugo — toda res ne vem, oe bi napravil prav, ako bi. vam dal denar zato, da bi 'kupili sebi gla^ ce-rokavice in gospodičnam cukrčka.«
Te besede bi se lahiko .zdele pedan-tične, nevljudne, ako ne bi bilo v njih glasu, v katerem n\ (bilo niti nejevolje, niti sarka-zma, niti jeze. Nasprotno, prijaznost, malo žalosten ton negotovosti, ki se je bližal bojazljivosti, sta bila znaka tega pritajenega glasu.
Mladi gospod Leon je bušil v smeh. »Težko je, res«, je vzkliknil »da bi vsi ljudje na svetu, kakor vi, cenjeni gospod Joahim, hodili brez rokavic in da bi bežali od žensk.«
»In pili kamilice namesto čaja!« je zašepetal nekdo od strani.
»In štiri ure spali in dvajset ur pisali, samo da bi si čim več grošev zaslužili«, je zaključil drug tovariš z apatičnim obrazom in lenimi 'kretnjami.
»Kdo na svetu je že videl kaj takega, Joahim«, se je zasmejal predstojnik pisarne, ki je dosle'j molčal, »reči ljudem v oči tako,nevljudno resnico, kakor je ta, ki si jo povedal gospodu Leonu.«
Činjski, ki je odgovoril mlademu tovarišu in ki je začel znova delati in neprestano pisati, je dvignil oči ves v zadregi in ne malo prestrašen. .
»Ali sem rekel kaj nevljudnega?« je vprašal še z večjo bojazljivostjo kakor kdaj prej; »oprostite, prosim, oprostite — ampak res sem mislil, da je to čisto naravno! ...«
»Kaj je tako čistno .naravno?« je vprašalo nekaj glasov ...
»Govoriti resnico!« je odvrnil vprašani.
V tem odgovoru je bilo nekaj tako temeljito, tako otročje naivnega, da je o-krog trdi ali štirih mizic zagrmel glasen smeh in tudi jaz sam se nisem mogel zdržati smeha. Za splošnega smeha je rekel z ostrim glasom suhi kancelist z rumen-kastjo poltjo, mežikale z očmi kakor v šali toda vendar zlovoljno:
»Moj iBog! jaz gotovo nikdar ne nosim rokavic, kvečjemu tedaj, kadar grem h kakemu svoje predstojniku ali z ženo in hčerami k znancem na čaj, bog sam ve, da ne kupujem gospodičnam cukroka, moja polovica je tega priča, ki bi gotovo ne trpela kaj podobnega, toda gospod Joahim je tudi meni odklonil posoditi sto rubljev, ko sem ga jeseni prosil«
Činjski -je hotel očividno' odgovoriti, izraziti se, toda osupel nad tem, da se mu ni posrečil Leonovi dani odgovor — se je obotavljal, bojeval sam s seboj,   odpiral
Vojne na Balkaau.
C^; soc/denio^atoy Itelavstvu vseh <:v:" ¦%.'narodov v Avstriji,   .
¦'- S\c, demokratični listi priobčujejo o-.-Itiic aeiavstvu vsan narodov v Avstriji, iz tega/oklica pbsnmamo:
- »-bolgarska im irtioija,. Grška in Črna gora so oborožene zoper -Turč#o.. ttai-Ka*iski kfieai so iztrgali: moža žen iz naročja, oce ca otrOKom,v unirorme so jin vt&kniii xn 'poslali na bojišče. Ze brenče smrtonosne krogle po zraku. : in strojne puške sejejo smrtno snop-je. in šrapneM in granate podifcW> kakor užigajoča strela cioveško 'življenje in človeško delo. Na tisoče jiih obleži na' bojišču, na itisoče Jih v taboriščih, podleže koleri in leganju, na isoče se jin :po nez rekljivih mukah s pohabljenim (teiesom povrne k ženi in k o-trokom. In ko zanje smrt na bojišču, stradajo doma »matere, žene, otroci brez red-nika! Beda in glad, gorje in obup vsepovsod! Tako končava človečanstvo, krščanstvo, kultura kapitalistične dobe v vojnih strahotah!
Strašne so grozote balkanske vojne, ampak grozi mam .mnogo strašnejša nevarnost, nomastije na jugozapadu so zbudile po vsej Lvropi vojni1 pohlep, državniki velevlasti se igrajo z ognjem'. Se nikoli iid bila nevarnost svetovne vojne večja nego te dni! Ge se narodom ne posreči, da prisilijo državnike velevlasti k miru, potem se kaj lehko konča balkanska vojna z vojno velevlasti, z vojno, ki bi mobilizirala miljonske vojske Avstrije, Nemčije m Italije, (Rusije, Francije in Anglijo, ki bi nakopala najstrašnejšo bedo Evropskim narodom in pokončala Evrop-sKo civilizacijo v svetovnem požaru.
Stari smrtni sovražnik evropske kulture, ruski carizem se oborožuje na vojno. Še ves okrvavljen od uničujoče vojne zoper narode domače dežele grozi evropskemu miru. Carizem, ki je cvet ruskega naroda pomoril na svojih nioriščih, v svojih ječah, v sibirskih puščah; carizem, ki je zadavil narodno" življenje Poljske, u-grabil .Ukrajini sveto pravico do materinskega jezika, raztrgal zapisano pravico Finske, zasužnjil in razkosal Perzijo — se še drzne postavljati za osvoboditelja in zaščitnika, jugoslovanskih narodov, izrabljati njih mladostno silo zase in zažigajte Evropo, da si osvoji vlado na Bo-sporu!
Z ruskim carizmom deli italijanski imperializem grem prelite krvi. Kar izlepa je planila na neoboroženo Turčijo. Z og-njm in mečem, z vešali in z natezalnico Se nesel Evropsko kulturo v Tripolis! Njegov razbojniški pohod je pritlikavim državicam na Balkanu ustvaril zaželjen povod za davno nameravano osvojevalno vojno.
¦Med. Rusijo in Kalijo, pa je tudi Av-stro-Ogrska s težko odgovornostjo obre-„ menjena. Ta država, ki ni v stanu v času -draginje obvarovati svoje narode najhujše bede; ki ni v stanu skotičati uničevalne vojne svoj* narodov; M obvladuje Ogrsko s sift> Tisze m Lufcacsa, Hrvaško in
SlavonijoVCuvailevo diktaturo; ki v Bosni in Hercegovini še'vedno ni izpolnila • svoje slifiMndese»tle,tn,e obljube za osvoboditev krščanskih ikme^od Jujfkega fevdalnega prava — ta dtižava se pri-pravlja, kakor da v domači deželi nima i dovojj posla, da nastopa na iBaltau kot sodnica in rediteljica! '                             j
Vojni hulskači — nJim na čelu dunajsko kr&an<sko-socaaino časopisje — nagovarjalo, da mora Avstrija zasesti Sandžak, če bi Srbija segla po njem. Ampak/kaj se zgodi s pusto in gorato de-žekv ™ naša skrb. Pohlepu balkanskih kraljev po osvojitvi ne želimo uspeha. Ampak; tudi krvi naših vojakov ne maramo' prelivati, da utrdimo zakrknjenemu turškemu fevdalizmu oblast nad slovan-skiimii kmeti. Kdo gospodari v Sandžaku, naj doženejo Turki in Srbi sami! Interesov avstrijskih narodov se ta reč ne dotika. In Mala Srbija, ki ne šteje več duš nego dunajsko 'mesto, ne postane ponosni velevlasti: nevarna niti tedaj,- če se razširi za neka) siromašnih vasi. Ves Satfd-žak ni vreden kos« enega avstrijskega delavca.
Tudi. za avstrijske narode je v teti nevarnih dneh le en bojni klic: Roke proč od balkanske vojne! Le eno geslo: Balkan balkanskim narodom! Le ena parola: Ohranitev miru!«
Sultanov oklic na vojsko.
Oklic glasi: Svet pozna miroljubnos; Turčije. Otomani spoštujejo pravice vseh narodov ter hočejo, da tudi vsi narodi spoštujejo turške pravice. Otomani nimajo nasproti nobeni vladi skritih misli in imajo pravico zahtevati, da tudi druge vlade ne želijo nič.neiskrenega. Otomani nočejo zavreči srečo in napredek nikake-ga naroda, zahtevajo pa, da drugi narodi ne preprečujejo njihove sreče in napredka*
Navzlic velikim težkočam, v katerih se že dolgo časa nahajamo, se vendar u-vedejo polagoma vse mogoče reforme, kar jih potrebuje naša država. Vendar pa hočejo naši mali sosedje, ki gledajo na naš teritorij in vidijo, da naš napredek preprečuje oživotvorenje nijhovih nezar konitih ciljev, nas ovirati v reformah in v napredku, da bi se okoristili z našimi tez-kočami.
Oni so se ojačili, da napadejo naše. meje. Vsled tega smo morali mobilizirati.
Oklic izraža končno upanje, da se čete pokažejo vredne svojih prednikov ter da obvarujejo svojo domovino od sovražnikov.
Oklic poživlja čete, da naj se pokažejo vredne svofilh bratov, ki se borijo v. Tripolitaniji in izraža prepričanje, da tur-, ška vojska k zmagam svojih prednikov pridoda nove zmage.
Pa zna tarnati turški sultan!
»Samouprava« odgovarja dunajski »Neue Freie Presse«.
»Samouprava« od sobote odgovarja znanemu listu .»Neue Freie SPresse na očitanje, da je Srbija nehvaležna Avstriji, tako: da je Srbija hvaležna za usluge nekdaj izkazane, ali današnje vedenje njeno ne kaže dobre volje monarhije, marveč
- je bilo Čuti glasove, da Avstrija ne misli pomagati -BaJkanceut k svobodi. Naj monarhija tudi sedaj zadolži Srbijo s prijateljstvom aH naj vsaj pokaže dobro voljo, pa se uveri, da so Srbi hvaležen narod.
večkrat ovenele ustnice in jih zopet zapiral. Dvignil si }e in je rekel z glasom tako
hotel več opravičevati, ampak kakor bi hotel nekaj prositi, odpuščanja prositi.
»Bog m je priča, gospod Vincencij, da bi mi ne bilo žal, ne bilo bi mi žal one svote, ko bi mogel biti (prepričan, da jo porabiš za to, da oblečeš svojega Staoč-•ka, in za to, da ga daš v "gimnazijo.«
Ko je spregovoril pomanjšano . ime tovariševega sina, ttm je zaifcral na,ustnicah, nasmeh, prvič v.tem času, 'ko sem naerj gledal.
»Veš* Vincenetf, daje to zmožen dečko, o, kako zmožen —*• lep kakor keru-bin — samo ko bi ti hotel ...«
Niso mu pustili dokončati. Zasmejali so se vnovič v zboru; samo da se je obrnil sedaj smeh in šala k Stankovemu očetu, ki ni kazal mnogo skrbi za svojo rodbino in za njeno bodočnost, Jtakor sem mogel soditi po spregovorjenih 'besedah.
Te besede so povzročile 'posebno spremembo na obrazu Činjsikega. Stresla so ga, Globoke povprečne gube na čelu so se tresle, iskrica, ki ie .migata na dnu punčic, se jevzplamtela v živ ogenj. Toda
Turški begunci v Bosni in Srbiji,
Iz Sandtžaka javljajo,   da Je Turkov pribežajo v Bosno. Iz Raške poročalo, da je tam že nad 1000 beguncev iz •Tandžaka. Iz Vranje naznanjajo,, da je tje piišlo obilo turških pobeglih vojakov. Turške grozovitostt.
Med Srbe pri Raški in Vranji je pri-bežalo iz Stare Srbije okoli 3000 ljudi, -vsi pripovedujejo, k a k o divjajo T ,u r ki p r o t i k r i«t i j a n o m. Bašibozuki uganjajo nečuvene grozovitosti. Režejo Srbom nosove, icdsekavajo jim roke in končno mu odsečejo glavo.
.    Mobamedanci iz Sandžaka bežijo v Bosno.
Več boljših .mohamedanskih družin je že pribežak> iz Sandžaka v Serajevo. Tam pripovedujejo, da vlada popolna anarhija v Sandžaku ter da Mohamedanci niso varni svojega življenja.
Črnogorski ranjenci in mrtvi.
Prvih pet dni vojne so imeli Črnogorci ranjencev 800, padlo pa je in izdihnilo na bojnem polju 256 črnogorskih junakov.
V bolnišnici v Podgorici je polno ranjencev: Črnogorcev, 'Malisorov in Tur-J kov. Ali premalo je postelj za ranjence in » premalo zdravnikov.
K ranjencem prihajaijo ženske z mle-kcmi ter jih nagovarjajo*, ftobra rana! Kakor ga bi jiim voščile: Veselo novo leto!
Ruska pomoč bojevnikom.
Iz Petrograda: Vseslovansko dobrodelno društvo je sklenilo dati 40.000 rub-ljev v pomoč balkariskim Slovanom in sicer za organizacije zdravniške pomoči, za obleko in obutev. Hočejo tudi nabirati prispevke po cerkvah.
Med prvimi darovalkami je bila prin-cezinja Helena Petirovna.
Bulgarske čete v Macedoniji.
Poročajo, da se bulgarske čete v Macedoniji živahno gibljejo. Prišlo je na več krajih do spopadov.
Čete so baje zavzele utrdbo Kresna, za katero se je bih hud boj že v vstaji leta 1903.
Bjefopolje zavzeli Črnogorci.
Iz iPodgoriee 13.: Od jutra do 4. popoldne je trajal hud boj. Armada pod poveljnikom Vukotičem je zavzela Bjeto-polje.
'Prebivalstvo je navdušeno sprejelo Črnogorce in v 'cerkvi se je vršila zahvalna molitev in molitev za kralja Ni-kolo.
Kraji Tuši, Vranja in Čašjanik v rokah Črnogorcev. Turki< so se vdate. Iz Podgorice 14.: Turki v Tuzlr Vranji in Časjartiku so se udali.
Povelinik Vesovič je preko^čil s svojimi četami mejo pri iPlavi in Ous.inju ter zavzel Dlzdor in ž mlim mnogo   turSke
municije.                      ¦ ., ;
Črnogorci - zavzeli Sjenlco,
Črnogorci so pod generalom Vukotičem zavzeli Selnico v Noviobazarskem sandžaku. Od Belegapolja so prodrli do Sjenice in jo zavzeli. Uradno ta vest še ni potrjena. .¦¦¦¦¦¦                 *
12000 Srbov.se pridruži Črnogorcem. ,
Iz Belgrada poročajo, da je 14. t. m. dospel general 2ivkovič..Z'12000, vojaki v glavno »taborišče ipri ZaČjaiku. Ima nalogo, odkorakati v $andžak> po dolini; Lhn' ter se združiti s Črnogorci-pri Prepolju, kjer poveljuje general Vukotič.
tu ni bilo nobenega znaka jeze, sovražnega, pikrega občutka. Lahko bi še seveda-
boječim, tako ;ponižnim, kakor se. ne bi^delo, da so te besede, spregovorjene l'|
jeznim namenom, slučajno stresle v/pi l tega' človeika s strunami, globoko sik,r?? tirni pred človeškimi očmi, toda za n|e^. samega dragimi, z upi, s hrepenenjem, s težnjami; 'zakaj njegov tihi, sko-ro mrtvi obraz se je zjasnil, ne še <od radosti, toda od njene blažene slutnje.
čihjski ni odgovoril na zbadanje, da zdelo se je. da-fe čisto pozabil nanj,-kakor tudi na vse, kar se je godilo okrog njega, in je dvignil pogled s takim izrazom, kakor bi iskal modro nebo, da bi lahko obesil nanj nekako hrepenenje, ravno tako modro, idealno. Ko pa je ugledal samo temnega morskega paika, naslikanega na zaprašenem stropu, je novesil oči in je Vnovič obtičal s pogledom na papirju, ki je ipokrival rumeno milziioo.
V tem trenorku sem bil poklican v sodno dvorano, skjer sem moral zagovarjati težko in zapleteno zadevo enega izmed svdjilb klijentov. Ko sem se po dveh j urah vnovič sprehajal po karicelijskidvo-' : xmi,. z drugimi mislimi in se nisem spomnil na činjskega, je bil v nji nenavaden;
Turški napad na bulgarski meji.. .
Iz Sofije poročajo, da je 13. t. m. okol; 500 turških vojakov napadlo bul«arsko pozicijo pri Gunskoj«. Buigarskih vojakov je bilo malo; ti so se umaknili, ker imajo inštrukcije, da se ne smejo spuščati v boje.
Turki so prekoračili srbsko mejo. Boj pri Ristovcu.
Iz Belgrada 14. t. m.: Kakor naznanja .uradna brzojavka, so danes zjutraj ob 9. turške čete prekoračile mejo med Ri-stovcem in Gornjim Vitrovfliom ter napadle Srbe. Vrši se boj pri Ristovcu.
.-V iBclgradu smatrajo ta korak itur-škihčet za odgovor na noto srbske vin-de, poslano iPorti. To »pričuje, kako mato miroijubna v resnici je Turčija in kako malo jej je mar v resnici za uvedbo kakih -reform.
Dan slave za črno goro.
Sin 'pokojnega generala Božoviča, poročnik Božovič je vodil naskok na neko turško pozicijo. Zaklical je svojim vojakom : Naprej, t o je dan slave za Črno goro! V tem hipu je priletela krogla, ki je nesrečnega poročnika zadela v glavo, da je ostal na mestu mrtev. Pokojnik je. bil najboljši prijatelj najmlajšega sina kralja iNikole, princa Petra, ki je poljubil mrtvega prijatelja in ostal.ihteč dolgo poleg njega. Tako poročajo iz Podgorice.     .    .         ..     !
Bulgarska nota.
Turškemu poslaniku izročena nota povdarja ipreosnove, ki bi mogle, zbolj-šai žalostno stanje balkanskih krščanskih narodov. Te so: administrativna avtonomija pokrajin, belgijski in švicarski guvernerji, krajna žendarmerija in milica, svoboda nauka. Reforme ima izvesti vrhovni svet pod nadzorstvom poslanikov( velesil in zastopnikov balkanskih držav v Carigradu.
Turčija se za reforme ne zmeni; čas je do jutri, ta dan menda naznani Bulgari-ja Turčiji ultimatum, Jednako se zgodi h srbske in grške strani, ker. Turčija gotovo zavrne vse tri note.
hrup. Uradne ure so mfeiLfiir uradniki vseh vrst so kupoma zapuščali urad. V predsobi semi zagledal Činjskega, ki se je oblačil iv velik iin že precej obnošen plašč s ipele-rino iz zelenega cenenega blaga. Pod pazduho iie držal raztrgane platnice, stare kakor svet, napolnjene s papirji, oči je Imel povešene, nikogar ni pogledal in je hitel k vratom, pri katerih je -stal in se veselo razgovarjal s tovariši gosposki sinček Leon, oblečen v drag, eleganten plašč. Ko je Leon zagledal Činjskega, kako hiti, se je navihano nasmehnil tovarišem in je hitro ipodstavil majhno klopico, ki je staja pri steni, tako, da se je moral Čitnjski, ki- ni slutil ničesar, na vsak način zadeti ob njo. Opoteket se je in padel bi bil, ako sie ne bi z obema rokama vjel za kljuko pri odprtih durih. Vrata so se zamajala in z njimi se je zamajala tudi visoka postava kancelista s črnosivimi kodri, ker ni mogla precej časa dobiti rav^ notežja, Ža njegovim hrbtom stoječi tovariši so le iztežka pridrževali smeh, ki ga je povzročila Leonova norčavost in njena žrtev, ki se je motala med vrati v svojem velikem plašču,
(Pride še.)
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Cesar o   češko-nemškem sporu   —
Pri delegaeijskem cerelu na Dunaju včeraj, je rekel cesar v pogovoru z dr. Kra-mafem, da bi se bil sporazum v vsaki drugi državi1 že dosegel!!
Lukacs Izjavlja, da se Avstro-Ogrska ne bo bojevala. — Na borzi v Budimpešti je bila naznanjena izjava ogrskega mhii-šterskega predsednika: Popolno m a je izključeno, da se hoče Avstro-Ogrska vplesti v kako vojno. Ni se točno tolmačilo namena gledč vojaških kreditov; predlogo o teh je podala vlada z ozirom na daljno bodočnost.
. ittkič ni bil obešen, kakor se je dalo sodili po brzojavki iz »Ed.« v soboto omenjeni. Najbrže bo pomiloščen v dolgoletno ječo.
Inozemstvo. Aneksija Krete. — Or5..   poslanska zbornica je   včeraj   proglasila   aneksijo Krete.
VOJNA  MED TUR&HO IN ITAUJO.
Kakor trde' z^eija^pbro&ila,;;; s e \e'
Doritača politika.
*i.Wi-tw'¦««¦¦«,i'« ;« ;•- -Wii^ii^'-»"¦; I       Poučno društvo »Edl»d«rt!«r v Trstu mfrovm sklep   t* dnu.                    J jeta je wla res0hld^ ki ^.^ ^ ^
narhije Slovanom pravi5rw> ^bl^ko, zahteva; da se na Hrvašk^hi. povtttej^ tkoai-stituckMialne razmere in pričakuje jia-dalje od odločujočih faktorjev' V tej im-.naiihiijr, da v nobenem slučaju *ae bodo
^^^^^^-^»^ V~*YffhO OSVO-
boditvo^rščaniskift narodov iz^turškega jrobstva zaipričele. svobodne jugoslovan-iske dfžavie preiti „več nega petstoletnenui I s6v,fa^žikii,' temveč da bodo' to .boribo l^bdpirali vsaj s .svoj: mi" simpatijami, slede starodavne tradiicije avstrijskih: vladarjev, ki so skozi stoletja se'borili'.za zmago krščanske kulture nad azijatski:m barbarstvom-.
Socialisti in občinske volitve v Gorici — Tukajšnji »Gazzettino« je -poročal, da je na shodu nemških volilcev govornik Korting zatridjlj, M .«e. koaliciji glede rra'Občinske volitvev Godcipridružijo tudi socialisti. Odbor soc. stranke v GOridi z ozirom na to naznanja v omenjenem di-stu, da stil eksekutivna odbora stranke', slovenski in laški, sklenila soglasno, da se občinskih volitev v Gorici ne udeležijo socialisti v glavnem rad tega, ker po sedanjem občinskem statutu in volilniku se preštcje volilce socialne demokracije zlasti v drugem razredu lahko na prstih jed: ne roke. — No, kar je socialistov volil-cev, pa bodo smeli vendar iti volit kakor bo kdo hotel; če se že kot stranka ne pridružijo koaliciji!
Žaljenja vojske so bili obtoženi   Fr.
Gobjet, Kajetan Baitistuta, Z. Mavric, Fr. Mavric, Giac. Gobijet, P. Scudetti, A. Zuljan, A. Caneut, Jos, in iP. Scudetti, A. Nikolavoič, 1. Tarnat, A. iMiajii, E. iLiris. Lani 26. in 28..nov. so peli v neki ulici: neanclie il mus no la voi portar la bareta ¦militar (miti osel noče nositi vojaške kape) in neanclie il mus no la vol magnar la ipagnooea rnilitar (niti osel noče jesti vojaškega Meta). iPriče so potrdile obtožbo, ali izjavile, da drugih ljudi ob isti uri ponoči ni bilo na uliici.
Sodni .dvor. je o pr.o s,ti Inobtožcnce. ' Državni   pravdnik je naznanil ničnostno pritožbo.
Domače vesti.
Profesorja Ilešiča drugo i predavaje v soboto .je bilojafcp dobro, obiskano j; kakor smo :pričafeo^^.'?l^zfe^tol3a^g^J je ves čV jpazljivo sledilo njegov Jan izvajanjem in Jih' ^mestoiiia'izivo odobrava-. lo. — Poročilo'o' t'eW" zanimivem predavanju-.prihodnjič.   - •                 ¦    s
Za finančnega kotnisarja je 4neROva-!i finančni koncipist' dr. Florijan Gregorič. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se izpiti za učno usposobitev ne prično,'kakor je bilo javljeno, dne 4. novembra, ampak šele' v poiiedeljekj dne? II." hovem-
bru-t.k .        •   »"......
,i Vojaški zrakoplovom v 'Gr n«*iv ^ VfcL ja^Kii- zraktfpjovei so>*še-Vrnili fe/lŽHltoap ske'ga:iN6vega Mesta v Gorf6o.uDoklej'so prepeljali štiri zrakoplove. ~- Ali odslej ostane goriška postaja stalna. Doslej so nameravali ostati v Qorici le $ez zimo-. — Vodja goriške postaje je znani nadporoč-n i k g. Stoihanzl. ' ¦' ' <; .., Lansko zimo in..spomlad smo imeli v Gorici pogosto .priliko, občudovati prekrasne, polete ; visoko, .gori v zraku-Čez Gorico nao Sv. iGoro, čez Brda itd. Nesreče .ni bilo nobene. iNaj bi jim bila tudi v bodoče useda tako mila!
Občn? zbor Goriške podružnice »Društva slov. prosesorjev se bo vršil v nedeljo 27, t. m. ob 10. dop. v čitalnici-'hotela Siidbahn. <K obilni udeležbi, vabi odbor.
G. S. M. — V nedeljo, dne 20. t. m. otvoritveni plesni venček. Začetek ob ob 7'A zvečer v Trgovskem domu.
Okoli po vaseh sta se klatila Jos. Panžera in H. Murka, oba iz Trsta; prijeli so ju ibili v Podgori. Pri okrajni sod-niji v Gorici sta bila obsojena vsak na 3 tedne ječe. s postom vsak teden.
Po Gorici $e hodita brez sredstev neka 17 letna Marija Karon iz Trebelnega na. Kranjskem. Aretirali so jo in poslali domov;-    ..,'";       •'¦' '¦¦     ''•'¦ • ¦'   '¦'¦'¦ -'
Človeško okostje so naši v Ločniku,
In sicer ka'kih 80 cm-g-lobočiine pod hišo Emila Romancima. iPravijo, da bi bil to kak skelet kakega iBenečana iz vojne leta 1400.
Vojaški službi se je hotel odtegniti, kakor smo že poročali, neki Fran Zevnik s Krškega. Pred tukajšnjo isodni-jo je bil za to obsojen na 16 dni zapora.
Tatvin je bil obtožen 281etni Fran Črnoiogar -iz.Gorenje Kanomlje, in sicer je ukradel v Kanaki 50 K, 3 prsitane, verižico, M., potem v Jagrščaih 30 <K, obleko nekemu Rjavcu, potem v Idriji; nato se je klatil okoli brez posla. Sodni dvor mu je prisodil 15 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Listnica uredništva: V zadnjem času smo dobili s par strani dopise, katerih ne: moremo 'priobčiti. Pečajo se z ljudmi in rečmi, ki ne tičejo v javnost; to so vesti, ki slonijo na čenčarijan. ki ne zanimajo nikogar, razven onega, ki bi se rad znesel nad kako osebo; le čudimo se, zakaj nam nošUiajo take dopise, ko vendar vidijo, da v »Soči« ni take vrste dopisov, In jih tudi ne bo, kar naj vzamejo na znanje vsi tisti, ki.bi«e-.radi4'maščevaH nad'Jedrn ali ki se radi naslajajo na kakih pikantriostih. V take namene naš list ne bo služil nikomur.
Radi pa sprejemamo dobre, stvarne dopfce, ki opisujejo gospodarski, politični, socialni pslcžaj v občini, ki obsegajo razne zanimive novice in tudi branijo se lah-ta naši pristaši pred napadi z nasprotne s*rani, poročajo, kako se gibljejo naš: <po-Istični nasprotnik; ~r ali vse stvarno, re-. snično dostojno! Želimo obilo dopisov. Pričakujemo jib tudi obik), ali dobrih, Pametnih. stvamSi; saj je vendar povsodi {tv!iko reči, o katerih se da pisati. Napa-jjov na osebe, namiga\\inj kakega uža-•ienega mladega viteza in slične rcl^e pa »e maramo. Toliko na o!)če znanje.
Ob tej priliki pa vaibimo z nova v Jrog naših dopisnikov inteligente po deželi kakor priproste naše mladeniče in m»že. naj le pišejo, eni in drugi, obilo in tobro. V domačem listu hočemo do-^ obilo-dopisov, v karerrh se" iiaj zrcali "asa dežela v označenih pogled:-h. Kdr,r je A n*i«ni» naj pomagraf ("
Narodna obramba.
Cvetlična dneva v Sežani sta prinesla 405 K 82 v čistega dobička. Vse hvale so vredne nabitalke in darovalci!
Novo šolsko poslopje družbe sv. C. iti M. pri Sv. Jakobu v Trstu je bilo y soboto slovesno otvorjenb. Imenitna'obrambna trdnjava! V šolskem poslopju je 24 učnih sob, 4 kabineti, 2 pisarni, 2 posvetovalnic:; v šoli je centralna kurjava. Palača dela čast naši Družbi. INaj le da šola obilo koristi tržaškim Slovencem.
DOPISI.
Iz kobariškega okraja.
Iz. Kobarida. — Avtomobil se je ustavil po dobri enourni vožnji pred koba-riško pošto. Izstopil sem po dolgih lotili zopet na svoja domača tla. Motreč to in eno, zapazim, da Pagliaruzzijeve hiše ni. več. Pred seboj zapazim »Občinski dom«,/] kteri ima pred seboj parkič se spomenikom prezašlužnega skladatelja Hr. Vbla-riča. Na drugi strani partciča m spomenika ob državni cesti je »korito« za napajanje živine. Kak kontrast! Tam vse v zelenje in pestre barve zavito, tu neestetič-}\o korito z zamazanim obližjem, razširjajoč penetrantne duhove. Ker me je zadeva kot .Kobaničana zanimala, zato se Natančneje informiram o zgodovini tega «epotrebnega korita. Pred leti, za župa-novanja Š., je obsenčila duhovita misel nekega starešino, da je treba narediti na-pajališče za konje, ker prostrano »napa-jališče v »Kobariščeku«, ki je za to kakor nalašč prikladno, v kojemse živina nehote opere svoje blatnate noge, je škodljivo, ker dobe konji takozvane ».rape«. Ta argumentacija je zadostovala »in korito |e tu. Smešno a resnično. Čista .studen-čn!ea da bi bila uzrok izmetijajein; potemtakem bi morali, biti vojaški konji polni rap, ker jih vedno in dosledno umivajo. Takim predsodkom bi verjele komaj kake
IaiiifKoverne babure pred 50 leti. Poživljajo se;vsi merodajinf činftelji, da odpravijo toi nesnago s trga. ¦-.. Olepševalno dru'štvo, kje si?       :
Iz tolminskega okraja.
Iz Sv. Lucije, — V odsotnosti svoje matere se je ožgala triletna Zorka Oa-bršček iz- Sv. /Lucije, katera je podlegla apekii-nam. Matere, pažife^^lia' s^oje otroke!
Iz ajdovskega okraja.
»Vžnska trgatev« v Dobravljah. —. Na
'¦ »vinski trgatvi«, katero priredi 'bralno društvo in tambnraški zbor v Dobravljah-:
: v prostorih g. JBreščaka v .nedeljo 20. t.
; m. 'obeta biti, sodeč po pripravah res ne-kaj iepega. Veliko zanimanje vlada med domačini za to prireditev, ki je v našiih
: krajih še popolnoma neznana. Vsakogar, ki še zanima za- »bandimo«, vabimo, da priijfe V Doibravlje, Vsak si bo laihko na-trgjajt^pziiiroma nak,radei; gi-ozdja,*. 5amo da ga čuvaj ne zapazi/iKakor inHro pa ga za-saqi oko pravice, mora plačati kazen. No, ista^nc bo prevelika, in vsak oo z ve-selieni odštel malo globo, ker vedi, da je res dobiček namenjen dobremu namenu in sicer denar se uporabi za nakup knjig v novo ustanovljeno knjižnico domačega bralnega društva.
Iz tržiškega okraja.
iz Devina. — Dcvinskcga župana Pahorja so potolkli klerikalni tantje. Čudno se sliši to, da klerikalnega župana, so potolkli pristaši njegove stranke, a onim, ki poznajo tega človeka, se ne zdi to prav ni-c čudnega. Sicer nikakor ne foodemo odobravali tega postopanja, a v tem slučaju je vsak rekel, ako so mu priiepnili par zaušnic, jih je tudi prav pošteno za-slmžil. Napadalci bodo najbrže strogo kaznovani, a naj se kaznuje tudi onega, ki * izzove tako postopanje.
"' Preteklo nedeljo je pa podžupan   s '. svojimi »klerikavci« ,z grdimi besedami j napadel g. G., ker se je ta postopil po-\ teptati škatljo .»Stražinilli« žeplenic. Tulili ] m kričali so proti njemu ter ,mu zabranil:i pot piioti domu, in ako ne bi poseglo orož-ništvo, bi se ga gotovo lotili s pestmi. In pri tem je sam Colja kričal: »Jaz sem tukaj -podžupan, jaz Vam ibom pokazal, kaj sem jaz.« — Take načelnike' ima občina Devin.                          '     .
V soboto so se sinovi teh občinskih starešin na delu 'blizu Tržiča zopet tako pretepali, da so morali poklicani orožniki rabiti orožje. Le slučaju se je zahvaliti, da je bodalo enega orožnika obtičalo ob nožu, katerega je nosil napadalec v žepu, ter ga je tako le malo ranil, ker se je bodalo izkrivilo, a drugače bi se bila lahko nesreča pripetila. Poklicali so potem še drugih 5 orožnikov, da so »županove junake« ukrotili.
Kam pridemo, ako pojdemo po tej poti dalje. Naj W se g. c. k. glavar Gasser informiral o razmerah' naše občine, naj bi se prepričal o- krivicah, ki se godijo ob-činarjem, potem se gotovo ne bode čudil, "da-pride do takih pretepov.' C. k. glavarstvo v Tržiču se za občino, kjer je župan
ana-Bajbet, kjer je" večina starešinov, Wm zna čkafiVpra.v malo1' zanima, 4 slučaji jasno dokazujejo, da je tufoaj, pomoč.nebte-hodno potrebna. Naj se poduči župana, da mora uradovati po postavah, da mora biti. kot župan nepristranski/ naj se ga poduči o njegovi. čJ-^lžnostij in potem, se mu ne bode več pripetilo kakor preteklo nedeljo!!                                        ; ". "¦
Gospodarske vesti.
Točenje novega vina v Gorici. .— M unicipij naznanja, da je iž zdravstvenih ozirov dovoljeno točenje.novega vina v mestu s 1. novembrom t. 1. Kdor bi1 prej točil, zapade kazni do 200 K.
Češpe. — Na izvozni trg v Gorici'je blio pripeljanih letos 2116 kvintetov češp. Izkupilo se je za nje 558.286 K.
Furlanska železnica. — (Po furlanski železnici Tržič-Cervinjan se je peljalo meseca julija 22.900 oseb, blaga 39.700 ton; inkaso je znašal 85.800 K. Od 1. jan, do 31. julija je bilo inkasa 356.850 K (več od lani za 63.250 K).
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani1. — Sprejme se;'l knjigovodja, 1 kontoirrsit, 1 zastopnik, 8 pomočnikov mešane stro, ke, 2 pomočnika železniške stroke, 3 pomočniki nianufaktuirne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja.
9  prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. — Službe išče: 3 knjigovodje, 3 korešpon-denfci, 4 kontoristi, 6 poslovodji, 3 potniki, 7 skladiščnikov, 22 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železninske stroke,
10   pomočnikov manulakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 19 kontoristinj, 15 blagajničaiik, 27 prodajalk. 5 učencev, 4 učenke. — Posredovalnica posluje za, delodajalce, člane društva. učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Znižanje cen sladkorja, — Ker bodo imele od srede oktobra dalje sladkorne tovarne na razpolago nove iz cenejšega sladkorja sestavljene rafinadc. je sklenil komite .združenih avstrijskih sladkornih ¦refhverij cene za rafiniraiio bla'go za \2 K 50 v pri me z n i ž a t i.
Živnostenska banka zviša svoj kapital od 80 na 100 milijonov; to s prihodnjim letom. JPctrebr.o dovoljenje je že dobila.
KI«bučarska obrt v Italiji. — Italija izvaža veliko množino klobukov. Iz krajev Intra Monza Cremona, Biella se poroča, da imajo tovarne klobukov polno dela, zlasti za izvoz naročenega. iPosebno cvete izvoz iz Monze.
Obrtna šola v Pulju podržavljena. Pouk na njej se bo vršil v italiijanskem in hrvaškemsjeziku,    '
Razne vesti.
Umor ali uboj v Boljuncu. V nedeljo zvečer1 ob 9 je prišlo v Bbljimcu dO1 krvavega čiina s smrtnim ilzidoni. Neki San-cin Lovro od Ivana iž Bbljunca je žalbol z nožem Matijo Maverja iz Boljamca, da je ostal'mrtev na licu mesta. Dalje na 4. strani.
aaaaHaoaani
«T(f'Ty|»4«Iy[»4«T»4|'
»*
naročajte Sočo" in „Primorca".
Inserlrajte o „SožI" In „Prtmorcn'^
Srbi lia Ogrskem. — Popis prebivaJ-stva na Ogrskem koncem leta 1910. kaže. •za Srbe tako stanje, da morejo biti ne le zadovoljni s številkami, ampak cdo ponosni na nje. Število prebivalstva je na Ogrskem v poslednjih 10 letih narastlo m 1,505.415. Med vsemi narodnostmi so najbolj napredovali Srbi, ker se je števito srbskega naroda povečalo za 61.137 prebivalcev to je za 13.9 odstotkov.
Po uradni statistiki je na Ogrskem 46.50 odstotkov iMadjarov, 16.75 odstotkov Ru-muncev, 12.10 odstotkov Nemcev in 24.65 odstotkov naj ibi bilo Slovanov!
Milijon frankov je izvabil avstrijski baron sRadovi'6, ki živi v IParizu, iz trgovca z umetninami Caussona ter jih zapravil v razkošnem življenju z neko Liano Argenn. Aretirali so ga v neki elegantni kavarni j imel je pri sebi 22.000 ,| frankov.
Iz časa Tolstojeve zaroke, — Tolstojeva vdova grofica $o$ija je dala v ti-sefc izpiske iz svojega dnevnika v času, ko je bil Tolstoj zaročen. Ti zapiski delu-jejo prav senzacionalno. Grofica Sofija pri-občuje Tolstojeva pisma iz časa zaroke ter pripoveduje epizode iz njegovega življenja. V ljubezni do svoje kasneje žene je Tolstoj počel marsikaj smešnega. Nekoč se je dal vpreči v voz očeta svoje zaročenke ter je vlekel na to voz okoli celi dve uri in pri tem je klical: Svojo csarico vozim. Zaročenka je napisala novelo ter jo dala Tolstoju. Tako je bil zavzet, da ni mogel celo noč spati. Drugi dan je prišel k njej, oolela ga je glava, in rekel je: Spoznai sem se v junaku vaše povesti, pa me je premagalo njegovo iskanje resnice. Epizod take vrste je polno v spominih grofice Sofije.
300.000 mark je Uril poneveril sluga Draždanske banke ter je ibil pobegnil z denarji. Sedaj so ga aretirali v Norim-berku.
Užigallce in otroci. — Iz Ljutomera poročajo, da se je igral v Kokoričin pri Filipiču 2 leten deček z uzigalicami. Pri tem si je zažgal obleko in se tako opekel, da je kmalu na to umrl.
Lakota vsled povodnji. — Iz Maroš-Vasarlieiija je sla deputacija k minister-skemu predsedniku naznanit, da je zavladala v okraju lakota vsled povodnji. Za 200 občin so prosili žita in semena.
Kopnikiada v Kromerižu. — )K majorju pl. Manzu ie prišel neki mož v uniformi nadporočniica ter se mu predstavil za grofa iDalmenftorsta, podeljenega k japonskemu posebnemu poslanstvu ter ga prosil, če bi se smel udeležiti podčastniškega »plesnega venčka. Grof Dalmenhorst je pripovedoval tudi, da je prišel v Kro-meriž obiskat svojo nevesto. Ali kmalu se je pokazalo, da ta »nadporočnlk« ni vedel' niti za ime poveljnika svojega ar-madnega zbora. Naposled ga je major pozval, naj se legitimira. A »nadpwočnik« ni imel legitimacije. »Grofa* so nato prijeli, aii ušel je stražniku. Pozneje se je izvedelo, da je ^>grof Dialmenhorst« neki Anton Kučaba, nevaren slepar, po poklicu mizarski pomočnik, rojen leta 1890 v mali vasi blizu tiorovic. Lani je služil na Dunaju pri topničarjih potem se nastanil v Pragi pri neki vdovi. Ukral ji hranilno knjižico ter izginil. Iz Bremena je prišel v uniformi nadporočnika v Kro-meriž pravici v roko.
Iz Opave poročajo, da je vzletal poljski aviatik grof Mihael Scipijon v Bielicaih, obilo občinstva je prisostvovalo vzletanjn. iKo se je drugič dvignil, se je aparat prevrgel in aviatika pokopal pod seboj. Aeroplan je zgorel, aviatiku pa se ni zgodilo nič hudega.
Tramvaj povozil dečka. — V nedeljo je v Trstu tramvaj povozil dečka Marina Miljavca. iDeček je dobil nevarne poškodbe, katerim je včeraj podlegel.
Izpred tržaške porote. — Obtožen Je bil Viktor Cutrn, izdajatelj in odgovorni urednik lista »Codadel Diavolo«, ki je obtožen razžaljenja časti potom tiska in opustitve dioiižne pažnje in sicer vsled priob-¦čitvo nekega članka v listu »Coda del Diavolo«, v št. 47. z dne 6. decembra 1. 1913, z napisom »Truffe clerico-bancarie«, v katerem so bila očitana tožiteljici, »Banci Friailani« v Gorici, po zakonu kaz-njiva dejanja ali pa vsaj, taka, ki bi jo mogli pripraviti ob čast in jo osramotiti pred javnim mnenjem. »Coda« je očitala banki neredno poslovanje, fci da se je kazalo zla-sti v tern> da je sprejemala od občinstva
vloge, za katere je izdajala dolgoročne, navadno 10 letne menice, ki pa jih noben drug denarni zavod ni hotel eskomptirati, ker je banka bila v denarnih zadregah in ni mogla zadovoljevati tirjatvam. Obtoženec je takoj v začetku .razprave pobijal legitimacijo tožiteljice za tožbo, češ da so pač morda razžaljeni posamezni člani upravnega sveta, ne pa banka sama ket taka. Vložiti bi bili morali torej tožbo li upravni svetniki, vsak zase, ne pa bar1". Sicer pa je že preteklo več nego en mesec, kar je bilo po časopisju priobčeno naznanilo, da je prenehala »<Banca Fri-ulana«. Kjer pa ni tožnika, tudi ni obtoženca. Vsled tega naj fvcdišče zavrne obtožbo. Zastopnik tožiteljice dr. Flego se je upiral predlogu, češ, da banka ni prenehala temveč da se nahaja le v likvidaciji, da torej še eksistira v trgovskem registru. Sodni dvor se je umaknil v posvetovalnico in je po več ko dveurnem posvetovanju predsednik naznanil sklep, da je treba predložiti sodišču'pravila banke. Ker za;tcpn?k banke dr. Flego ni imel pri sebi pravil, je sednija razpravo odgodila.
[Stanje šolstva v Hercegovini
iPos uradnih podatkih je bilo koncem šolskega leta 1911/12 v Bosni in Hercegovini 514 osnovnih šol, na katerih je bilo nastavljenih 1019 upitellskih moči, in to 738 na občnih,. 281 na konfesionalnilh šolah.
Število otrok, ki so hodili v šolo, je znašalo 47.773. -Po tem prihaja po priliki ena osnovna šola na 100 čet. km. Ako se upošteva, da je število šoloobveznin otrok, po zakonu o šolski dolžnosti, 151.654, sledi iz tega, da samo 30 od s to t k ov šoloob vez n i h ot r ok hodi   v   šolo.
Uradni krogi sarni priznavajo, da je >v primeri s šolami v Hrvaški, Dalmaciji, Srbiji in Bulgariji Bosna in Hercegovina Jako zaostala ter je nujna potreba, da se v tem pogledu ukrene vse, kar potrebno, da bo zadostno šol in učiteljev ter da bo deca hodila v šolo.
V sporazumu s saborom je *vlada sklenila, da zgradi v času cd 1913—1918. na leto po 40 novMi šol.
Za šole pa je potreba tudi zadostno število učiteljev in učiteljic, in ti morajo biti tudi plačani primerno. Vlada je izdelala zakonski načrt. ki bo predložen saboru. Ta obsega potrebne regulacije plač itd. § 8. tega načrta pa določa, da se ima priznati učiteljstvu ljudskih šol karakter javnih uradnikov in ne deželnih, in je to obrazloženo tako. da se učiteljstvo smatra samo nosilcem javne službe, katero mu je poverila uprava dežele.
Odgovorni urednik in izdajatelj   Ivan KavCičv Ooricl.
Tiska:   »Goriška Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J.   Fabčič).
Zalaga:  Družba za izdajanje listov =Soča« in -Primorecc.
Titania
brzokiilialnik za  živinsko pieo
je vsakemu kmeta potreben.
Isti ima dobrozapirajoče pokrivalo iz kovanega železa in jeklene pločevine. Jamči se, da se istega ne more zruSiti. — Jako mala poraba goriva, hitro zavre in rabi se malo časa za kuhanj«. — Malovredna krma postane jako dobro redilna, ako se jo koha v Titania brzo-kuhalnikn. Titania stroji za dom in kmetijo 'r^ko : sejalnt stroji, kosilo! stroji, stroji za obratne.sena, separatorjl za mleko, kotli za kohsflje krme, pralni stroji, stroji za spravljanje perila, ledenice in odcejalniki so prve vrste. MP* liCe se prodajalce in zastopnike. -»m Prospekti in icklame gratis in franko.
Titania. Werke,Wels Gorenje.Avstrljgka štev. 199.
POZOR! Od 15. oktobra do 7. novembra se nahaja lastnik tovarne na Primorskem, zato prosimo vse one, ki se zanimajo in bi Zdeli govoriti K njim osebno, da nam to nemudoma sporoCe.                            M-8
Glavna zaloga __
Palma podpetnikov
^  A. Drufovka

Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
3auno zahualo
izrekam  gospoda  Francu Wilhelm,  lekarnarju, c. kr. dvornemu dobavitelja v Nean-
kirchen pri Dunaja.
Po vporabi  njegovega  Wilhelm Čaja sem
popolnoma ozdravel od dolgoletnih
inainrei/m?tizma.
Obiskal sem prej različna zdravilišča v tu-in inozemstva, dokler nisem doznal od nekega ozdravljenca za ta sloveči čaj. Pri-občnjem te vrste iz lastnega nagiba, brez vednosti g. Wilbelm, ker nočem dehti mu reklame, pač pomagati vsem onim, ki trpijo na takih boleznih.
Dunaj.             Ferdinand Schubert,
profesor na konservatorju   in
član c. kr. dvornega opernega
orkestra.
Cena zavoja K 2.   6 zavojev K 10.
Kjer se ne dobi v lekarnah in mlrodilnicah se poSlje direktno. V Trstu se dobi v lekarni : Dr. Vittorio Seravallo „A1 Redentorc", Piazza Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leitenbnrgovi nasl. „AlIa Salute", Via Giulia 1, provis: Silvio Gifaldi.
420a   6
se išče
za   lepo   razvito   inclustrijelno podjetje z lepim dobičkom.
Glavnice  kron 15-20.000.
Priglas pod zavitkom
»Dobiček"
na upravo lista.
iMIikovana pekarija ta sladfiičarna
Karol Draščik
v Gorici na KoriH v (lattfli Uii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llfcarjs na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
***** po Jako smernih eenah. ***
AlElL.          Kupujte samo  dvokole&a „fllfLllfl"f ki so naj-
^m %mllK^       boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Grfiflflial VfCfOria  so  najprak-tičuejši  za  vsako  hišo.   Isti  služijo   za  vsakovrstno  šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen.
Puške, srmtkiese, slamoirznice in vse v to
stroko spadajoče* predmete se dobi   po to-
vsirilki ceni pri tvidki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu it. 9. CORICA.
Prostovoljna dražba.
Dne 17. oktobra t. 1. (četrtek) ob 9. uri dopoldne se prodaja |) RihenberkU na prostovoljni dražbi v zapuščino pok. Emila pl. Pregl iz Rihenberka spadajoče posestvo.           l
I.  Hiša it. 50 z dvoriščem in vrtom. Zapuščinsko-uradno vgotovljena vrednost, obenem izklicna cena 8622 K.
II.   Pare.   št.   138311    gozd   v   obsegu  2  ha   26  a- — Izklicna cena  1SOO K,
Hiša leži prav blizu postaje, gozd je zraven vasi. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri C. kr. okrajni SOdniji U fljdOUŠČITli, pojasnila daje upravitelj zapuščine dr. D.   treo,
oduetaik u florki.                                                              M*x
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga 2 čSjajenlM jamstvom.
(V lastni hlil, flospoaka ulica ii, 7, I. aafatr.) — Talaffoa it. 78.
BtCun polti8 hraaUnlca Ita?. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo po  dogovoru«   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejem&lo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojilo se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5*/.*, ua varščino ali zastave in na menjiče po 6%.
Olnvnl dalažl se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. »n««!**"'* 8L d«c*1911- Zadružnikov 1863 z  deleži v znesku !L!i°JLr(m-  -Hranilne   vloge:   1,103.25498. —Posojila: W8-002'--. — Reiervni zaklad: 100.451-56. — Vrednost hifi: 883 538*29.