Jxhaja Irikrdi m ierUn* v lorek, četrtek, soboto. tissue d. three limes a week-Tu es clayf Th ursinij Saturday. . KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI INjWKQ GLASILO SLOVENSKE POD PQRNE ^UŽBE »V..HOHOR1A V CHICAGO. STEV. (No.) 71. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. JURIJA - THURSDAY, JUNE, 14, 1923. -----"- LETO (VOL.) KK. Slovenska naselbina v Kansas City, v slavju. SLAVNOST SREBRNE MAŠE REV. JOHN PERŠETA VE-LIK VSPEH. NASELBINA SE IZVRSTNO POKAZALA. Kansas City Kans. — (Izvirno poročilo.) »— Več lepih dni je že slavila slovenska naselbina sv. Družine v Kansas City, Kans. toda med najlepšimi je bil in najbrže bo tudi ostal dan, ko je Rev. Perše, ljubljeni župnik te župnije, slavil svojo srebrno sv. mašo. Ta dan se je pa naselbina pokazala, da je to vzor dobre. lepo urejene in složne žup-J nije, kakoršnih imamo le malo še enakih v Amčrikih. Rev. John PerŠe je sicer želel preživeti ta lepi dan srebrnega svojega jubileja v tihoti samostanske šole 00. Benediktinov pri Sv. Majnardu Ind. in tam v lični kapelici Matere Božje darovati zahvalni dar, srebrno svojo mašo, prav tam kjer je pred 25 leti bil posvečen in tudi tiho opravil svojo prvo nekrvavo daritev kot mašnik Gospodov. Vendar to so izvedeli še o pravem času farani Sv. Družine in cerWeni odbor je zato prišel k g. župniku in povedal odločno in srčno željo cele župnije, da bi tega ne naredil, temveč ta dan proslavil kakor jubilejni oče sredi svoje družinice. Skromni g. župnik je imel pomisleke proti vsaki slavnosti, ker je vedel, da je njegovo ljudstvo revno, župnija v potrebi, da je pa taka slav-nost združena vsikdar z večjimi stroški. Vendar so bili vsi pomisleki zastonj. Župljani v Kansas City ljubijo svojega župnika in vsak dar, tudi še tako velik, jim bo samo prijetna in lahka stvar, samo da bodo dali duška svojim srčnim čutilom. Tako se je g. Perše slednjič udal in sklenil, da obhaja srebrno mašo v svoji župniji. In v resnici, kdor je bil priča cele slavnosti, kdor je videl vse priprave, kdor je videl vesele obraze faranov ta dan, kdor je sledifr slavnostim v cerkvi, slav-nostim v dvorani posebno pa, kdor je videl pri prvi in drugi sveti maši skoraj vso župnijo pristopiti k svetemu obhajilu kot dar župnije svojemu župniku, ta je videl tukaj jasne dokaze, da je tu delovala samo ljubezen. Takd morejo proslaviti jubilej svojega duhovnega pastirja samo župljani, ki svojega župnika ljubijo, da, recimo kar naravnost, tako morejo proslaviti jubilej) svojega duhovnega očeta samo župljani, ki so zavedni, ki imajo v srcih trdno vero, ki vedo, kaj je duhovnik vsaki župniji, ' Pred pol deseto uro so se zbrala vsa društva pred župni-ščem, da so naredila špalir duhovščini in škofu, in potem šla za duhovniki v cerkev, ki je bila ksasno in okusno ozaljšana. Videla se je na oltarjih in v vsej okrašavi spretna roka slovenskih sester Frančiškank. Tako znajo krasiti samo te sestre in nobene dru^e v Ameriki ne, ker samo te sestre žrtvujejo, če treba, celo noč pred oltarjem, da ga okrase slavnostno. V cerkvi je bila najprej slovesna sveta srebrna maša, katero je daroval srebrnomašnik Rev. John Perse ob obilni azistenoi čč. gg. duhov-nikov.Arhidijfckon je bil Rev. Ciril Zupan, O. S. B., slovenski župnik iz Pueblo Colo, in dolgoletni prijatelj srebrno mašnika. Dijako« Rev. John Plevnik, slovenski župnik iz Jolieta in sub- j dijakon Rev. Jakob Černe, slovenski župnik iz Sheboygana, Wis. Na tronu pred oltarjem je sedel mil, g. škof John Ward iz Leavenwortha, kamor Kansas spada, ob azistenci Rev. Kazimir Zakrajšeka, O. F. M. slovenskega župnika iz Chicage in Rt. Rev. Msgr. J. Krmpotiča, hrvatskega župnika iz Kansas City, Kans. Slavnostno pridigo je i-mel Rev.. Ciril Zupan, ki je povedal marsikaj zanimivega iz življenja in delovanja č. g. sre-brno-mašnika. zlasti iz njegovega vzornega delovanja v Lead-ville Colo., kjer je preživel celih 17 let. Kot bližnji njegov sosed je imel priliko videti tam njegovo delovanje, kako je začel z velikimi težavami ustanavljati to župnijo in kako je ta župnija lepo napredovala, dokler ga bolezen ni prisilila zapustiti ljubljeni Leadville in iti iskati ljubega zdravja v Florido, od koder je prišel na slovensko župnijo v Kansas City, Kans. Tu se znova vidi veliki vspeh njegovega spretnega delovanja. Slednjič je poživljal navzoče stariše naj skušajo gojiti med svojimi sinovi poklic za duhovski stan, ker slovenskih duhovnikov bo kmalu zmanjkalo v Ameriki. Med sveto mašo je krasno pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom čč. šolskih sester, ki same tudi cerkveni zbor podučujejo. — Po sveti maši je stopil pred oltar mil. g. škof in nagovoril srebr-nomašnika in se mu v krasnih besedah zahvalil za izborno in vzorno delovanje v njegovi škofiji. "Dragi Father Perše!" ga je nekako nagovoril: "Zbrali smo se ,da proslavimo vaš lepi dan srebrne sv. maše. Vsa župnija se veseli tega dne, katero ste do sedaj vodili skozi več let z veliko gorečnostjo, previdnostjo. Veliko dela ste tukaj že izvršili in zato se po pravici veselimo z Vami danes vsi!" Potem mu je izrazil srčna voščila, da bi ga Bog obilo blagoslavljal še nadalje in podpiral s svojo milostjo, da bi mogel tako čil in zdrav, kakor je sedaj proslavljati še svojo zlato mašo. Iz besedi škofovih se je jasno videlo, kako mil. g. vladika g. Per-šeta visoko spoštuje in čisla. Gotovo je to v ponos tudi cele župnije in vseh ameriških Slovencev, čuti tako laskavo pohvalo iz ust cerkvenega dostojanstvenika o enemu izmed naše čč. slov. duhovščine. Slovesen blagoslov in zahvalna pesem sta zaključila cerkveno slavnost. Iz cerkve grede se je duhovščina in fara slikala pred cerkvijo za trajni spomin tega j dneva. Popoldne ob treh je bila slavnostna prireditev v cerkveni dvorani, ki je bila natlačeno polna do zadnjega kotička. Tu so najprej šolski otroci predavali in peli razne pesmi in izražali svoja voščila ljubljenemu g. župniku. Godba Kolumbovih vitezov je svirala krasne komade. Vsa prireditev je bila velik vspeh in gre čast čč. ss. ki so vse -tako lepo uredile. Gre tudi čast slovenskemu pevskemu zboru, ki je tako precizno proizvajal razne težke skladbe programov. Zadnja točka na programu so bila voščila. Tu se je pa župnija (Dalje na 3. strani.) KRATKE AMERI-H ŠKE VESTI j? _ — Industrijalno sodišče, ki je b*lo imenovano, da določi po klavnicah delavske plače je bilo včeraj qbvešČeno od vrhovnega sodišča iz Washingtona, da nima tako sodišče nikake moči določevati kakih plač. ČLani tega sodišča so zelo razburjeni vsled tega obvestila. — Chicaška delegacija je dobila v Washirigtonu zagotovilo da se bodo v kratkem podvzeli potrebni koraki, za varstvo in oskrbo vojaških invalidov po celi uniji, ki so bili dosedaj po e-nih krajih skoro popolnoma zapuščeni. — V Springfieldu, 111. so v državni zbornici porazili Smallovi nasprotniki več predlog, ki jih je Small kot ^guverner predložil zbornici v razmotrivanje. Zlasti so mu znižali proračune za fiskalno leto 1923. — Državna zbornica v Springfieldu je nadalje dovolila generalnemu pravdniku Brundage-u, svoto $75,000, ki se bo rabila za sodnijsko zasledovanje proti Smallu in njegovim zadevam. — Guverner B liane države Wisconsin j^ včeraj uradno podpisal predlogo za odpravo "Daylight saving" sistema. Odslej se bo moglo vpoštevati. v Wisconsin edino pravi "standard" calr — Vroče poletno solnce je povzročilo celo v Georgiji, da se pripravljajo mokrači spraviti skozi zbornico predlogo, ki bo odpravila suho postavo v državi. Vročina je, in spomini na mokre čase nas obdajajo! — J. Lyon blagajnik od Chicago Paper Tube Co. je bil včeraj oropan v svojem uradu na 168 N. May St. Stopila sta v u-rad dva nepoznana bandita-, ga zvezala in mu vzela $450 v gotovini. — V Worthman, Tex. je eksplodiral petrolej ski tank. Dva zaposljenca, ki sta se nahajala v neposredni bližini pozorišča sta bila na mestu ubita. — V Artlandu, Wis. so suha-ški detektiivi ;axet!frali ženo in moža, Mr. in Mrs. J. Dardin, ker sta baje producirala ta "kratkega." Obsojena sta vsak na $300 denarne globe, ali na 6 mesecev zapora. — Iz Colorade poročajo o po-plavih. Za dolgim dva dnevnem hudem deževanjem so prestopile reke in potoki bregove. Farmarji bodo trpeli občutno škodo radi nastalih povodenj. — V državi Indiana bo to leto graduiralo 2,692 dijakov in dijakinj na raznih univerzah in koflegijih. Nad dve tretjini mej temi je moških. — Zadnjo sredo so blagoslovili katoliški kolegij v Grand Rapids, Mich. Kolegij je namenjen za izobraževalno vzgojo katoliških deklet, ki ga vodijo čč. ss. Dominikanke. Kolegij je stal nad 1 milijon dolarjev. — V Aurora, Nebr. je umrla predvčerajšnim 102-leti stara Mrs. Anna Rapp. Ko se je bližala koncu je dejala: "Bog me je pozabil!" — "Zakaj so rekli drugi?" — "Zato ker me pusti u-mreti!" — Dokaz da človek se ne čuti nikdar dovolj starega za umreti. * — V Milwaukee, Wis. je ot-vorila družba sv. Tomaža Akvin-skega v farni dvorani sv. Tomaža rosebni tečaj za konvertite. Poduk se bo vodil enkrat na teden. Vpisanih je ie več sto dru-govercev. KOMUNISTI OBDOLŽENI PRELATOVEGA UMORA. Madrid. — Preiskava glede u-mora kardinala Soldevilla v Ro-meri je odkrila, da je ta umor izvršila komunistična zarota proti kardinalovemu življenju. Člani komunistične stranke so ga baje čakali skriti v bližini samostana sv. Vincencija, kamor se je pripeljal v avtoju, v katerem so ga ustrelili. NOVI IZGREDI Y PORURJU. Železniška proga podminirana. — Brzojavne zveze pretrgane. — Sest Nemcev ubitih. — Dva bilijona mark zaplenjenih. Berolin. — Tekom zadnjih dni je stanje v zasedenem Ruru dobilo novo lice. Ljudstvo postaja nezadovoljno in vse kaže na javni odpor proti Francozom. Poročilo iz Duesseldorfa naznanja. da so nemški odporniki podminirali železniško progo med Duesseldorfom in Duisbur-gom blizu mesteca Roersthal in jo pognali ob polnoči predsinoč-njim v zrak. Vlak, ki je v kratkem zatem privozil je zletel raz tira in zaznamovati je več ne- Druga poročila omenjajo, da je pognana istotako v zrak proga mej Cologne in Kreuzkirche-nom. Tovorni in potniški vlaki stoje na celi črti in čakajo, da se progo popravi za zopetni promet. Po okolici mesta Muelheim so porezane vsfc brzojavne zveze in francoski popravljači so na delu že nad 36. ur, da obnove zveze z ostalimi mesti. V pondeljek ponoči je prišlo do krvavih izgredov v Dortmun-du. Izgredniki so se navalili na francoske patrole in jim grozili. Prišla je pomoč in od izgredni-kov se je zahtevalo, da se raz-idejo, ker odredb niso vpoštevali je vojaštvo nastopilo s silo. Več salv je padlo in 6 Nemcev je bilo ustreljenih do smrti in mnogo je ranjenih. I Iz Berolina javljajo, da so francoski carinarji zaplenili 2 bilijona nemških mark ob meji okupiranega ozemlja pri mestu Limburg. Denar se je nameravalo poslati v podporo brezposelnim. JUGOSLOVANSKE NOVIC1" Kaj naj nam bo Slovenija? Tako se vprašuje belgrajsko "Vreme? in nadaljuje: "Ali je treba le še en trenutek govoriti o njej ? Dokler smo živeli v prepričanju, da živi v nji "en narod z nami/' je morebiti bilo še smiselno, da jo sprejmemo (kakšna milost! op. ur.). Toda danes, ko odkrito in pošteno izjavlja, da je vse, o čemur smo sanjali, bila le laž in bedarija, nimamo niti potrebe, niti interesa se še zanjo zavzemati. Naj bo Slovenija samostojna in svobodna! Le naj krenejo Slovenci na pot svoje u-sode!" — Čudno je to: Na eni strani pravijo, "naj bo Slovenija samostojna in svobodna," na drugi strani se pa tako branijo pripoznati nam le skromen košček avtonomije! Gospodje v Belgradu že vedo, zakaj tako delajo in pišejo, mi pa tudi: Dobre krave ne da noben kmet rad od hiše. ZAMORCI ZMAGUJEJO V MOROKO. London. — Glasom jutranjih poročil so Španci zgubili v zadnji bitki v noči mej pondeljkom in torkom dve važne pozicije v bližini Tizziazza. Španska vojska se nahaja kot omenja poročilo v zelo kritičnem stanju. Ako ne pride zadostna vojaška pomoč o pravem času, znajo zamorci zajeti Špance pri Tizzjazza. KITAJSKI BANDITJE IZPUSTILI UJETNIKE. Med ujetniki so bili še 4 Ameri-kanci. — Ujetnike so držali celih 37 dni. Sanghaj. — Brzojavno poročilo je bilo včeraj poslano iz Pekinga, da je prišlo mej zastopniki vlade in zastopniki banditov do sporazuma in da so 1 uro za- tem banditi izpustili vse tuje- Sandžak Ljubljana - sand- ?e™ke ujfn*e' k*ter* žak Maribor. Po vidovdanski u-|Se * YU,*?U*TU; Otfak so bili stavi bi se morala Slovenija raz- ° P 12 T * 26 ^ deliti na dve "oblasti," t. j. nalP° SVOJlh sorodn*lh P"J*te- dve "okrožji" ali na dve "provinci." Beseda "oblast" pa pomeni v slovenščini čisto nekaj drugega kakor "okrožje" ali "dežela." V slovenščini pomeni "ob-lest" neke vrste moč, ki se izraža zlasti v pravici poveljevanja. . . ^ . . Zato bi bi4o dobro, če bi-uporab- PH g°rOVJU ± aotzuko: IIjih. Mej izpuščenimi ujetniki so se nahajali še 4 A meri kane i, dva Angleža, en Francoz in en Italijan. Ujetniki so se nahajali vedno pod paznim nadzorstvom bandi- B^ŠIRITE LIST EDINOST. PEGGY MARSH GRE ZOPET V ZAKONSKI JAREM. Pariz. — Znana svetovna plesalka Peggy Marsh, kateri je komaj pred 6 meseci umrl prvi mož Albert-L. Johnson se je v Parizu zaročila predsinočnjim s Thomasom Wells sinom znanega izdajatelja Harperjevega ma-gazina iz Minneapolisa, Minn. -o- BORAH PREROKUJE HAR-DINGOVO RENOMINA-CIJO. Chicago. — Senator iBorah se je izrazil v Kongress hotelu, kjer se je ustavil sinoči mej potjo domov v Idaho, da je skoro gotova resnica, da bo stranka republikancev zopet odobrila Har-dinga, kot strankinega kandidata za predsednika Z. D. -o- — V Philadelphia, Pa. se je vžgala Pennsylvanijska železniška postaja. Ognjagasci so ogenj z velikim naporom zaustavili. Materiblna škoda se ceni na več sto tisoč dolarjev. » Ijali namesto beseda "oblast" tej zvezi kakšno drugo besedo, n. pr. sandžak" ali pa "mariborski sandž?fk," bi vsak vedel, za kaj gre. Če pa govorimo o "oblasti," pa že nastane zmešnjava. "Jugoslovansko-ujedinjen" pa je en • izraz tako kot drugi. "Oblast" je srbsko, " "sandžak" pa truško, "ujedinjenje" z muslimani vse premalo upoštevamo. Ali ne bi bilo lepo, če bi Ljubljančan pripovedoval, da je šel v nedeljo iz "Čelibi-ljubljane" v "Šeher-šiško" ali pa v "Meleg-moste" ? — Šalem aleikum! Red nad vse! Prva in glavna stvar v privatnem in v javnem gospodarstvu je red .Kjer ni reda, ni gospodarstva. V naši državni upravi vlada, kakor znano, največji red, zato dobivajo profesorji na srednji tehniški šoli v Ljubljani, ki je edini zavod te vrste v celi Jugoslaviji, svojo plačo namesto prvega v mesecu, kakor je to povsod navada, tako enkrat 15. ali 16. v mesecu ali pa še pozneje. Kakor pač Bog da in gospod minister in kakor sreča nanese. Red mora biti, red nad vse! Je tako kakor s tisto žensko, ki jb imela zamazan kazalec in je Štruklje mesila z div-gnjenim kazalcem in, rekla: Snaga velja! Pogreša se predsednik Kmetijske družbe g. Gustav Pire. Začetkom maja je odšel v Boh. Bistrico, odkoder je pa neznano kam izginil. Mož je bil zadnji čas radi razkritij o njegovem poslovanju pri Kmetijski družbi zelo potrt. Verjetno je, da je šel v inozemstvo. Strašna smrt. 84-letni užitkar Anton Glavan, po domarče "Lo-garčkov oče" iz Repel j v župniji Sela-Šumbreg pri Zagradcu na Dolenjskem je šel dne 3. maja t. 1. v bližnji gozd grabit listje. Tam je zakuril ogeVij in nanj nosil suho dračje. Ker je bilo vreme toplo se mu je vžgalo poleg rastoča resa in brinje. Revež misleč, da bo ogenj sam pogasil, začne teptati po goreč* resi in brinju. Pri "tem se mu je vžgala obleka. Klical je obupno na po-moč, a predno je pomoč dbcpela g« je ogen| %t zadušil. VESTI IZ BULGARIJE. — Iz Sofije ni bilo v svet ni-kakega zaneslj ivega poročila tekom zadnjih 24. ur. Monarhisti in buržoazci kontrolirajo mesto. — Poročila iz drugih mest kot iz Beograd^ in Bukarešta slikajo položaj zelo kritično. Bivši premijer Stamboulisky je baje u-šel in formira oboroženi odpor mej agrarci proti sili, ki je prišla do vlade. Na svoji strani i-ma že do 20 tisoč kmetov, ki so pripravljeni slediti v boj s Stahi-bouliskyjem. —- Jugoslovanski kralj Aleksander, ki je šel na kratek obisk v Rumunijo se je nenadoma vrnil v Beograd. Srbi se boje za Neuilijsk9 pogodbo, da bi jo nova vlada zavrgla. — Jugoslovanske čete se zbi^ rajo ob bulgarski meji in vsaka najmanjša stvarca zna povzročiti konflikt mej Bulgari in Srbi. PROTIVOJNO GIBANJE V ANGLIJI. London. — Dne 28. julija ob obletnici, ko je izbruhnila svetovna vojna pred devetimi leti 1. 1914. se bo vršilo po celi Angliji protivojno demostriranje vseh dfelavskih organizacij, tako poroča London News. DENARNE POSHJATYE. Včerajine cene so bile jagoslovuK skim dinarjem: 100 — Din. ....... $ 1.45 500 — Din........ $ 6.50 _ 1000 — Din. ....... $12.75 2500 — Din........ $3i SO 5000 — Din........$63.00 Zrn italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 3.25 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir ........ $54.00 Psi večjih svotah, ki presegajo tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo Se p0-Sfebni pepust Predno pošljete d« (rez drage trrdke se spomnite naSe ppdjetje, Id bo Vam poslalo V denar t stari kraj ceneje in kitrej«, kakor kje dragje. Naše cene so t»4 do najnižje I ~ , ■ Vse poifliatre naslavljajte nai BANČNI ODDEL8K EDINOST 1*49 W. aand. Bt Chicago. X 'EDINOST** EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company S849 West aand Street, ' CHICAGO, ILL. __Telephone: Canal 0098. _ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države celo leto............................$3 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1-75 2UBSCRIBTION: For United States per year .............. $3 00 For United States for half year ................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $i-75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Governer Smith in suhači. Profesijonalni prohibicijski kričači se togote na vso moč in bruhajo iz sebe ogenj in žveplo na newyorskega guvernerja Smitha, ki je pred kratkim podpisal predlogo, katera preklicuje vmešavanje države New York v prohibicijske zadeve. Prohibicijsti se poslužujejo vseh sredstev in dolže guvernerja, da je prelomil svojo dano prisego kot glavni izvrševalni uradnik države New York. Pravijo, da je oskrunil ustavo države, in da kot tak zasluži, da se ga odstrani iz urada . Guverner Smith se za to javkanje prohibicijonistov prav malo meni in prav ima da se ne. Prohibicijomste draži le to, ker država New York je dala s tem vsem ostalim državam V uniji zgled, kaj lahko store, ako jih prohibicija preveč ne veseli. Wisconsin, je že sledila New Yorskemu zgledu in ta misel se bo prijela kmalu tudi drugih držav. Illinoiška zbornica ima na dnevnem redu prav enako predlogo in skoro verojetno je, da bo prodrla. Ko store enkrat tak korak vse vodilne države v uniji, bo i kapitol ostal sam. Washington bo prisiljen voditi vso stvar na svojo lastno roko, države ga ne bodo podpirale, in ko pride do tega bo Washington kmalu odjenjal in dal narodu nazaj svobodo, katero se mu je vzelo, ne da bi bil narod potom referenduma odločil si želi prohibicije ali ne. Guverner Smith bi bil prelomil svojo dano prisego kot vrhovni izvrševalni uradnik v državi, ako bi bil podpisal predlogo proti postavi, ki bi jo bil narod odobril z veliko večino glasov. Toda narod nikdar voLil ni in ga tudi nihče vprašal ni ali hoče prohibicijo v deželo ali ne. Na podlagi tega ni guverner prelomil ničesar, še ravno nasprotno, njegov korak odobruje vsak državljan v državi raz ven tistih fanatičnih prohibicijonistov, ki, ako sami ne ljubijo kaj boljšega, tega potem tudi o-stalim državljanom ne privoščijo. To je pa fanatizem, ki je usi-lil prohibicijo narodu brez vprašanja na narod. Kongres Zedinjenih držav lahko sprejme postavo, da se mora prohibicijo spoštovati in vzdržavati; a ne more pa prisiliti zbornic posameznih držav, da bi morale sprejeti prohibicij-,sko postavo, ali pa da isto prekličejo. Državna zbornica je v tem pziru vrhovna oblast v posamezni državi in če država kot "taka sledi zahtevi naroda sledi pravi poti, ker država mora vpošteva-rti narodne zahteve, pred vsem drugim. Tako je imela zbornica jdržave New York prav, da je sledila zahtevi naroda in temu logično je imel prav tudi guverner Smith, ki je predlogo podpisal ■n s tem odrekel sodelovanje newyorske države pri vzdržava-nju prohibicije v njenem teritoriju. Prohibicijoniste bi bilo dalje dobro vprašati, koliko so Dni upoštevali ustavo Zedinjenih držav, ki vendar omejnja mej svojimi paragrafi, da se ne sme kratiti osebno svobodo državlj^-lov. O vseh stvareh imajo za odločati državljani potom voli-ev in se je dalo tem priliko, do take izrazitve? Jih je kdo vprašal, če hočejo prohibicijo? Torej kdo se je ozrl tedaj na ustavo? Prohibicijonisti, ki govore o ustavi in se repenčijo proti lah-em pivu in vinu, naj razpišejo splošno glasovanje ako imajo orajžo, in pogoreli bodo tako temeljito, da jih bo sram! Jugoslovanov. Ni ljubil &eogradske šovinistične klike, katere sploh noben pošten Jugoslovan ljubiti ne more. A kljubtemu je pozabil na srbski šovinizem in je parkrat dospel v Beograd na posvetovanje, kjer se je delovalo za zbldžanje Bulgarije z Jugoslavijo. On je videl, da do združitve vseh Slovenov na jugu mora priti, a vedel je tudi, kakor vemo Slovenci in Hrvati, da glavna ovira do te združitve je veleserbijanstvo, ki nekaterim ne gre iz glave. Zato s tem, da je prišlo do preobrata na Bulgarskem in da so dobili nad Bulgarijo kontrolo buržoazci kolikor je verjeti poročilom zadnjih dni. se je Bulgarijo potegnilo proč od bližnjega zedinjenja vseh Slovenov na Balkanu, kar jem-Ijo na znanje s žalostjo vsi vneti Jugosloveni, ki se žele prave zedinjene Jugoslavije, ki bi imela pod svojem okriljem zbrane vse Slovane na Balkanu. Kakšno politično pot bo ubrala nova vlada je za enkrat še ne jasno. Veliko je odvisno tudi od tega. kaka usoda je zadela Stam-bouliskva. Ako je pod ključem, in da je njegova svoboda omejena, potem seveda je njegova usoda kot narodnega voditelja zapečatena. Ako je ubežal, potem zna formirati odpor proti bur-žoazcem, ker agrarcev je več kot meščanov in civilna vojna bo neizogibna. V splošnem se nahaja Bulgarija kot država pred veliko notranjo krizo, katera ji bo zadala v vsakem slučaju globoke rane. J IZ SLOVENSKIH NASELBIN. f + iM1 ^ ==r % * * Revolucija v Bulgariji. - ^ • Vesti zadnjih dni, da je prišlo do notranjega preobrata na Sulgarskem so zopet vznemirile ves Balkan. Jugoslavija ima ob ulgarski meji pripravljenih 100 tisoč vojakov, da udari po Bul-arski, ako bi ista skušala ogrožati mirovne pogoje sklenjene lej Srbijo in Bulgarijo. Najbolj vesela tega nenadnega preobra-a pa je Grčija, ker se z dosedanjo vlado ni mogla sporazumeti adi zasedenega ozemlja, ki ga je Grčija zasedla po zadnji bal-anski vojni. Za nas Jugoslovane nima veselje Grčije pri temu preobratu ikake važnosti. Še manj pa morejo pravi Jugoslovani odobravati stop beogradske vlade proti Bulgariji, in da se sedanja Jugo-avija/ ki životari pod vplivom srbskega šovinizma vedno in ne-renehoma kaže oboroženo proti sorodnemu slovanskemu naro-u, ki se bo preje ali slej pridružil kot Jugoslovan k Jugoslova-om. V Sofiji so vedno živeli bulgarski šovinisti, ki so spletka-li za tujerodne vladarske rodovine. Dosedanji ministrski pred-idnik Samboulisky, sam agrarec je kot tak deloval za koristi arcev in istim dajal prvo mesto v državi. Pri predzadnjemu eobratu, ko so agrarci porazili buržoazce je Andrej Stambou-*ky proglasil sebe za ministrskega predsednika in obenem je *evzel mesto vojnega in zunanjega ministra. Agrarci so dobili njegovim režimom v državi precej reform. Dasi Bulgarija usojena na križ vsled svojega nastopa, v katerega jo je po-gnil proti zaveznikom njen bivši vladar Ferdinand, je kljub-mu z vstrajno močjo agrarne stranke dasi težko vlekla svoje eine naprej. Stamboulisky je bil obenem tudi velik prijatelj t Barberton, Ohi6. — V štev. 62 in 63 sem čital v listu Edinosti krasen članek iz pod peresa Mr. Antona Grdma iz Clevelan-da za ideje naših Orlov. Jaz sem istih misli in odobru-jem njegove krasne nasvete. Jaz bi svetoval po svoji skromnosti, da bi se zavzel za stvar on in vsi, ki so navdušeni za stvar, ter naj se prične z organizatoričnem delom. Stvar bo lahko izpeljati, ker nam nudi naš krasni katoliški list Edinost svojo roko. Zato kateri ste že bili Orli dvignite se in podajte nam po naselbinah osnovne informacije, da se z delom prične. To bi bil moj predlog. Jaz nisem bil še pri taki organizaciji in vsled tega ne morem podajati, kakih nasvetov za to idejo, a sem pa za njo z dušo in telesom. Zatorej začnite se zanimati za to koristno idejo! Dne 26. maja sta si obljubila zakonsko zvestobo Mr. John Horvatin doma iz vasi Kuteže-vo, pri Ilirski Bistrici. Z Miss Antonijo Šuštaršič doma iz Pre-serja pri Igu. Za priče so bili Mr. Louis Horvatin in Miss Josep-hina Troha in Mr. Anton Štopar z M iss Josephino DekŠan. Svatba se je vršila pri nevestini sestri Mrs. Zakrajšek. Moram ji dati -priznanje, ker ohcet je bila tako izborno pripravljena in oskrbljena, da se mora zlasti izbornim kuharicam čestitati. Nevesta je bila članica našega dramatičnega kluba. Nastopila je že večkrat na dramatičnem o-dru. Bila je v naselbini zelo priljubljena, to se je tudi videlo ob njeni poroki. Ženin je pa stanoval v tukajšni bližni naselbini Ritman, kjer si bosta sedaj uredila svoj dom. Novoporočence-ma, kar največ vspeha in božjega blagoslova v novem stanu. Na oklicih sta pa: Mr. John Rupart doma iz Varblin pri I-pi z Miss Ere a Gruden doma iz Male vasi pri Šent. Jurju. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Frank Zupančič. -o- Chiago, 111. — Poročila sta se v slovenski cerkvi sv. Štefana v soboto Mr. Frank Pušavc in Miss Frančiška Dobrave, hči Mrs. Jožef Beribak. Poroka se je izvršila z vsem slovestnostmi med sv. mašo, med katero so ženin in nevesta in vsi svatje pristopili k sv. obhajilu, kar je bilo jako spodobno. Želimo jim obilo božjega blagoslova! —• Operiran je bil te dni rojak Mr. Frank Kolar v mestni bolnišnici, kjer leži težko bolan. Želimo mu skorajšnega zdravja. — V nedeljo bo slovesen sklep naše slovenske šole. Ta dan bo tudi slovesno sv. obhajilo otrok, ki so dokončali svoj poduk v krščanskem nauku in farni šoli in bodo v kratkem odšli za svojimi poklici. — Te dni se vrše pismene letne skušnje v vseh razredih in otroci tekmujejo med seboj, kdo bo dobil višji procent znanja. V nedeljo ob pol 9. uri gredo vsi otroci k sv. obhajilu za praznik sv. Alojaija, zvečer bo- do dečki. sprejeti v Holy Name Juniors in dekleta v Marijino družbo. Nato bo predstava v dvorani in graduacija učencev in učenk iz osmega razreda, ki bodo dobili diplome. K predstavi se vabi vse slavno občinstvo. Pridite in prepričajte se. kaj so se vaši otroci naučili t* svoj i last ni slovenski šoli. — Obiskal nas je Rev. Father John Blažič, župnik slovaške župnije iz Lecjcrone, Pa. med* potjo v St. Paul, Minn, kamor gre na petnajst-letnico svoje nove maše. — Med potjo v Kansas City je nas obiskal zadnji petek Rev. Father James Cherne. župnik slovenske župnije v Shebaygan, Wis. ki je šel na slavnost srebrnega jubileja Rev. Fathra John Peršeta. — Mrs. Prezelj na 22. ulici je zadnjo nedeljo večer zadela kap in je na mestu obležala mrtva. Pokojna je imela že dalj časa srčno hibo. Pogreb se je vršil danes iz slov. cerkve na Resurrection pokopališče. -o- Pueblo, Colo. — Rev. P. George Luba, O. S. B. nekdanji .deček naše šole je imel novo mašo v cerkvi sv. Antona 10. junija in prihodnjo nedeljo bo imel slovesno sv. opravilo v naši cerkvi. Njegov bližnji rojak in sošolec Rev. Leo Rehak, O. S. B. je imel slavnosten govor. Rev. P. Ciril Zupan naš župnik ni mogel se vdeležiti, ker je odšel na srebrni jubilej č. g. John Peršeta. V fari se marljivo pripravlja za dve zabavi v korist cerkve. V Grove na starem kraju rojakinje delujejo za tri-dnevni fair v dvorani sv. Jožefa, ki se bo vršil v dnevih 23., 24., in 25. junija. Treba je nanovo dekorirati cerkev. Na novem kraju Eiller vrtu je nujno potrebna šola. Sedaj je Zveza slov. in hrv. mater pridno na delu, da se priredi Picnic začetkoma julija. Navdušene rojakinje prihajajo skupaj vsako sredo popoldan, da izdelujejo krasne dobitke za zabavo. Tudi nekaj zaspanih so že prebudile, da postajajo bolj vnete za cerkveni napredek. Zaspane matere sejejo osat in trnje na svoj družinski vrt. Mlade hčeri-ce omrznejo za vero in dobra dela, srca^se pa napolnijo z vročinsko težnjo za prevzetno nošo. Za Boga nič, za svoj obrazek vse, dokler se ne vjamejo. Častiti g. A. Mlinar je še v bolnici, vendar se zdravi prilič-no. P. C. Z. nas, kakor, da smo jo prav z veseljem čakali^ Smrtnih slučajev mej našimi ljudmi tudi ni, kar smo hvaležni Bogu, da jih ni. Ta naj le obiskuje druge kraje in nas naj pusti na miru, ker mi radi. živimo in se ljubimo med seboj. — Ta teden so imeli na tukajšni višji šoli graduiranje. Gradu-iralo je nekaj nad 25 učencev in učenk. Mej temi tudi več Jugoslovanov. —Na Ely so tudi obdržavali šolski izpit na višji šoli. kjer je graduiralo nad 50 učencev in u-čenk. Na Ely je to leto kot se čuje graduiralo veliko slovenskih dijakov in dijakinj, zakar je rojakom za čestitati, ker s tem, da jim dajo dobro šolsko izobrazbo, jim bodo dali največji zaklad za življenje. Dajte svojim otrokom izobrazbo, da jim ne bo treba garati po rudnikih od zore do mraka, kot moramo mi, ki nimamo potrebne izobrazbe, s katero naj bi si služili kruh na bolj lahek način kot si ga služimo mi. — Na društvenih poljih je precej živahno delovanje po celem železnem okrožju. Agitacija za pridobivanje novih članov za K. S. K. Jednoto je dobro napredovala in vsa društva so si mogla kolikor mi znano precej pomnožiti. — Vaši listi Ave Maria in E-dinost se ljudem zelo dopadeta. Za krasne nabožne članke in lepe nauke, ki jih nam daje^preč. g. Rev. Father Smoley v svojem Nedeljskem Tovarišu prav radi segamo po Ave Mariji. Za dnevne novice in drugo podučno čti-vo pa segamo po Edinosti, ki nam prinaša največ zanimivih novic. Samo to bi vas prosil, da Edinost kmalu povečate v dnevnik. ki ga težko pričakujemo. Pozdrav! Poročevalec. -o- Virginia, Minn. — Že dolgo me ni bilo na vaš korrter. Vem« da ste že mislili, da sem se izneveril obljubi, ki sem jo naredil, da se bom stalno oglašal in poročal, kar se bo ugodilo po železnem minnesotskem okrožju, Vendar posebnih novic tudi sedaj nimam. Gospe Štorklje ife "vačam," ker se mi je grdoba zamerila, kadarkoli je prišla v naselbino se je vstavila samo pri Sheboygan, Wis. — Zadnjič sem vam g. urednik obljubil, da se bom zopet kmalu oglasil. Da pa ne bom obljubo dolgoval, za to vam sporočam, da smo imeli v nedeljo 3. junija prvo sv. obhajilo. Prvo obhajancev je bilo veliko število, pa še več bi jih lahko bilo, ko bi se bili stariši malo bolj brigali, in svoje otroke redno pošiljali h krščanskemu nauku. Pri tej priliki so imeli naš čč. g. župnik krasni govor za starše v Slovenskem jeziku, za prvo obhajance pa v angleškem jeziku. Govor so imeli krasni, da se je moralo zrositi marsikatero oko, in tudi nam bo ostal v trajnem spominu. Ker smo pa ravno praznovali praznik, sv. Reš-njega Telesa so se prvo obhajan-ci vdeležili procesije s sv. Reš-njim Telesom. Res je, da kakor nalašč za ta ^lan, da so se samo nedolžni otrociči z Jezusom v srcu vdeležili procesije. Zato se v imenu staršev in prvo obhajancev najlepše zahvaljujem, čč. g. župniku Fr. Černetu za trud. Naznanjam tudi, da bomo i-meli cerkveni piknik, v zeleni dolini, dne 24. junija. Kdor si pa hoče ogledati našo krasno zeleno dolino, naj pride ta dan na piknik, da se bo sam prepričal, da ga res nima Slovenska naselbina lepšega kraja, kakor ga ravno ima Shebovg&nska naj si že ho za pokopališče in tudi za piknike in druge zabave. Zadnji teden smo pa imeli, poroko v naši slovenski cerkvi. Ženin Mr. Jakob Jenko in nevesta Miss Josephina Frajtak. Priči sta bili Mr. Johan Urankar in Miss. Ana Bitjanec, vsi so bili iz Milwaukee, Wis. Kjer sta ženin in nevesta, velika prijatelja našega g. župnika, zato °so jih Father Černe prav z veseljem poročili. Tudi svatba je bila v župnišču Ker pa se mladi par misli, naseliti v našem mestu, za tp sta se ogledala naselbino, kakor tudi kraj, kjer imamo mi Slovenci svoje pokopališče, in so se vsi prav laskavo izrekli da je res v fletnem kraju, tako, da jim je bilo prav težko oditi nazaj v Milwaukee. Mi smo seveda prav ponosni, da tudi Milwaučanje radi hodijo k nam na izlete. Mlademu paru, želimo da bi se kaj kmalu zastalno naselila v našem mestu. Za sedaj pa obilo sreče in božjega blagoslova. Naj še omenim, da je to celo ohcet vozil, znani rojak Mr. Fr. Ermenc, tudi iz Milwaukee. Far an. -o-- PISMO IZ domovine. Mirna peč, Dolenjsko._ Blagovolite sprejeti v Vaš list zopet sledeči dopis iz stare domovine: Iz Mirne peči. Prav neljuba po^ mota se je urinila v dopis, pri-občen od tu, v Edinosti št. 39 z dne 31. marca. Naša vrla rojakinja Ana Trlep je s svojimi to-varišicami nabrala za farni zvon 111 dolarjev ne pa 55 dol., kakor je razvidno iz imenika darovalcev iz Amerike in pisem, kar je vsakemu na upogled pri župnem uradu. Bog nam daj veliko takih dobrotnikov nakloniti; kajti nobena cerkev v škofiji se ne nahaja v tako slabem gmotnem položaju, kakor menda naša. Pomisliti je treba, da je bila naša nova farna cerkev sezidana z velikimi žrtvami faranov ravno med svetovno vojno; cerkev je še zelo prazna, manjka jej še veliko notranje oprave, zaradi zelo žalostnih povojnih razmer, so da-hodki in darovi za cerkev zelo pičli postali, in je toraj tukajšna farna cerkev podpore in pomoči zelo potrebna. Ah, ko bi se vsi rojaki iz tukajšne župnije, bivajoči v Ameriki, in teh je precejšno število, odzvali naši prošnji z malimi darovi, tedaj bi ime« li že lahko skoro vso notranjo opravo v cerkvi; a žalibog so nekateri popolnoma se zgubili, pozabili na svoje domače ljudi, pozabili na svoj rojstni kraj, na svojo duhovno mater, farno cerkev. — Naj Vam poročamo tu še en vesel in ganljiv dogodek iz tukajšne župnije. Dne 11. februarja t. 1. na postno nedeljo popoldne po litanijah sta obhajala v tukajšni farni cerkvi dva častitljiva vzgledna zakonska Franc Bobnar in Uršula roj. Avbar iz Jablona št. 11, po domače "Štu-parjevi" svojo zlato poroko, zbrali so se okrog nju vsi otroci, vnuki in vnukinje in teh *je bilo lepo število. Stopila sta slavljen-cas pred nov okusno ozaljšani veliki oltar, spred katerega je imel nagovor domači g. župnik, ki je v ganljivih besedah omenjal globok pomen te redke slavnosti v človeškem življenju tako za slavi i enca, kakor tudi za njune otroke, vnuke in vnukinje kakor tudi za vse navzoče v cerkvi, ki je bila polna ljudi. Doma na domu vjablonu je bilo prav prijetna neprisiljena svatovska zabava, pri kateri so se vršile ljubke vesele zdravice na čast slavljen-cema s splošno željo, naj jih ljubi Bog ohrani še mnogo let. "Temu veselemu dogodku moramo dodati še en žalosten pretresljiv dogodek, ki se je zgodil dne 20. marca t. 1. Ta dan zvečer okrog 8. ure je Alojz Zarabec ustrelil s 4 streli iz samokresa na domu v Grč vrhu št. 3 Marijo roj. Re-žek, omož. Vodnik, ženo svojega polbrata Ignacija Vodnik, ki je okmg 11 ure zvečer šele prišel domov in našel ženo mrtvo v mlaki krvi ležati: ko bi bil še on doma tudi njega bi ta usoda zadela. Žena zapušča 3 male otroke. Morilec se je drugi dan sam sebe ustrelil v Radečah. Vzrok tega zločina je sovraštvo in brez-verstvo morilca. Bog ga je že sodil. Anton Zore, župnik. -o- IZ DUHOVSKIH KROGOV. =— Danes praznujejo v semenišču Sv. Pavla v St. Paul, Minn, slovenski duhovniki Father Blažič, Father Černe, Father Sodja, * Father Ak Pirnat, Father Zaplotnik in še več drugih 15-letnico svoje nove maše, od kar so bili posvečeni v mašni-ke. — Mi čč. gg. prav iskreno ča-stitamo in želimo, da bi vsi ostali zdravi in čili, da bi slavili svojo srebrno sv. mašo. — — Rev. Alojzij Mlinar v Pueblo, Colo je težko obolel* in bil operiran na slepiču. Ventiar se mu zdravje že hitro vrača in je že izven postelje in izven nevarnosti. — Rev. M. Butala, kaplan v JolietU, je bi! tudi operiran na slepiču pretekli teden in je še precej slab. Vendar kakor vse kaže se je operacija posrečila in č. g. se bo v kratkem vrnil zdrav nazaj med svoje ljubljene žup-ljane. Imperfect in Original "EDINOST* Ja Buh se jeh nej vsmil, de sa vani tak! Tu je pa že rej s mal vejm in sem un dan vidla, k sa mel ta parada, pa ta jebelej k sa praznval. Al si biu kej zraven? "Afkurs de sem biu," sem ji djav "prov fajn je blu." Ja, ja, Pavle, res je tu, de mi vsi ta rdeč in kar nas je ta plaveh kej tacga skep ne spravma, pa če se stu-krat na glava pastavma. Pa kar me še najbl grima je pa to: Viš, Pavle, jest taku stra-šansk rada patica jem. Viš, pa sem šla tud jest na tist jebelej in k sem šla mim tiste slavenske šule tam na Linkoln štrit, pa mi je taku strašansk lepu zade-šal iz tistga bejzmenta pa sa-meh paticah in krofeh in prat in ne vejm še pa kum. Samu tu vjem, de je strašansk lepu dešal, pa taku vesel sa ble ledje in se smejal in zabaval, da se sa me začele kar sline cedet in sem kar mal se ustavla. Pa je glih tist editar tam mem peršu, pa sem ga prov genliv pazdravla in me je vidu, kaku se mjen sline cede pa tistih paticah, de b tud jest rada šla not, de be kej dabfi-la, pa misleš de me je pagledu? Ja, figa, me je pagledu! Grdu k sa patice taku lepu dišale tanT iz bejzmenta? Grdu je tu! In spot jeh nej bo tud neh mister editar! Zdej sem pa tud jest jezen na neh in jeh ne bom več pagledu in tud več ne obiskov. Oni nejmajo neč krščanske Lbezni, k sujga bližnga le lubja in ga ne pavabja na patice in jeh sami pojedo. Grdu je tu! Jest bom pa zdej zmirej z Micka cjaržu, in če bo ona le kolčkejn mogla, bo tud ona paskušala kaka patica nar-jedet, pa jo bova vse sama pojedla. Takrat boste pa vi sline pažiral, kukr sma'jeh mi un'dan v Čekag vakul Sv. Štefana za vagalom. Tek šalit se nej grejo! To jim prav Vaš Pavle. nreveč, človk be kar scagu nad . . , . - i F _ . . . ^ neli ime je# pagledu, pa mem je su kar nim.-Tek mister Editar, per je pa rejs vse zastonj. Oni se ne boja nekol pabulšel, pa se ne bojo. Tu sem zdej pa že previžan. Oni nejmajo n-obenga srca, pa nobenga usmilejna. Še ameri-kansk žentlmen nejsa. Vejo a-merikansk žentlmen vsaj ženske kej rešpektira, oni pa nič, pa nič! Le koga so ga že spet zdej nV špilal in so moja prjateljca Kun-dežova Micka taku strašansk vžalil, de je taku rejva vekala, da je Mišigansku jezeru kar za dva fusa narasti od sameh souza. Biu sem un dan v Cicer per nej, sem je šu mal obiskat. Pa je rejva taku strašansk vekala in telila, de se je ^a vsem Cicer slišel. "Je tek, Micka, Igba Micka, je, kaj se je zgudl?" sem je vprašu. "Nekar ne vekaj! Kar patalaž se! Pa kar povej men, če ti morem kej pamagat!" Dovg cajta ni rejva mogla dat nobene štime. Kar vekala je, da sa še men začele take sovze tečt, kukr kakšen orejh in sem še jest začiu vekat. Taku sva dovg cajta vekala. Pol mi je pa djala in začela perpovdvat in je djala: "Vidiš, Pavle, le kaku bi se jest ne vekala? Al nej tu hedu, kar sa zdej naredi tist katulšk sla-venc tlale v Čekag? Vidiš, Pavle ,kaku se jest matram v sujeh cajtengah, de be ledi spametva-la, da be samu nam tlalela v Cicer nasil suje dolarčke. Pa zdej videm, de je vse zastonj. In tist editar tam na 22. štrasni, ki izdaje tiste cajtenga, k sa mjen že tolk ane perglavce narjedl, in tolk škode, je vsega tejga ur-žeh. Ke be nega ne blo, sej be blu vse drgač. Kaku je biu flet-nu v Čekag, ker nega nej blu. Kaku sma se vsi zastapil? Kaku sma ga vsi skup. pil! Kaku sa nas ledje obrajtal in kaku sa nam senkenga pašelal. Taku fajn je naš kšeft šu, de je blu kar vesele. Zdej, tek zdej pa kaku je? Oh Pavle, ti ne vejš, kaku mi je hedu! Kaku se grimam, kar bajim se, de bom še jetka dabila od same grimnast. Viš, pa do zdej še nejsam taku vrjela, da sma že taku nakonc v Čekag. Zdej .pa naravnost v bejzment. Jest rejva sem pa zunaj ostala sama in pa še več nas ta rdečeh, in- ta plaveh nas je tam okul stal. Pa vsi sma se taku žalastn držal, k sa nam taku strašnu patice deša-le, pa tisti vesev ludstvo, ke je tam blu in se taku fejst zabaval, mi pa na štrit. Al nej tu grdu, Pavle, le tu si ti zmisli? Al nei tu strašansk razžaliv za nas vse? Kaj mi nejsma Slavenc! Pa katulšk sma tud, al ne? Pa nas taku prezret, de sa vse patice brez nas pajedl? Viš, Pavle, pa sem se taku vekala in se še zdej ne morem pa-talažt, ker mi je kar še žov za tiste patice. Viš, Pavle, pol sma se pa ta rdeč zbral in sma se probal mal med saba pabegecat in pa veselt, al kaj, ko potic nej blu! Tam sma v salon sedel in pa drug druzga sma žalastn pa-gledval, iz bejzmenta je pa taka rhuzka perhajala in pa tisti duh od patic! Sma pa mal cajta^ tam sedel, sem šla pa jest kar damov, moj prjatle sa se pa še mal tam pazabaval, pol sa šli pa še oni same jeze spat. In taku vidš, Pavle, sem jest brez patic ostala na tak dan, kar me taku strašansk bali, da se kar patalažt ne morem." Pa je rejva spet začela taku vekat. de je bla šejrsa tista njena flika, k je ona tiska, mokra sameh sovza in sicer kar na ta prv stran, prav per konc je blu vse makru sameh njeneh sovza. Tek tu si nej, mister editar zmislija, al nej tu blo strašansk grdo od neh. da nejsa moje per-jatelce Kundežove Micke pava-bil na patice, k sa se -jih oni taku nadankal? Al nej blu grdu od tisteh ta katolškeh slavencu v Chikag, ka sa Micka taku zapusti in njene cajtenge, in vse ta rdeče tam v Cicer? Al nej tu grdu, da se predrzne jo kaj tako velikga narjedit tu v Čekag, kjer sa gaspadarji bli in bolj sam ta rdeč. brez neh? de sa moral vsi ta rdeč in ta plav samu iza kak-šneh vaglov špegat preke Sv. Štefan in pa samu sline pažirat Izredna Ponudba Za Mesec Jonij i i 5 KNJIG ZA DOLAR. 1 Na negotovih potih, zanimiva povest, izdala Zveza kat. Slov..........................35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica............ .......................45 3 Spolnuj zapovedi, spisal Rev. F. Bewiik. Knjiga vsebuje 470 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli .......................5° 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižica za mlade in" stare ........... .....................25 5 Koledar Drr sv. Mohorja 1921 ...........20 Skupaj:................$r-7S Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobite za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zato nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA EDINOST 1849 West sand St., Chicago, 111. t M t V u * V t + i 4 Število avtomobilov na svetu. Vseh avtomobilov je baje o-koli dvanajst in pol milijonov na svetu. Od teh jih je v Zedinje-nih državah deset in pol milijonov. Evropa jih ima samo r,-100,000. (Nemčija 91,000.) Zanimivo je primerjanje z letom 1914.: Nemčija jih ima sedaj samo še enkrat toliko, Kanada desetkrat več. Zedinjene države sedemkrat, Španija, Indija in Mehika šestkrat, itd. Koliko i-ma kaka država avtomobilov, se najbolj vidi iz primerjanja ^ številom prebivalstva. Dočim pride v Zedinjenih državah že na deset ljudi en avto, pride v Kanadi eri avto na 18 ljudi, v Novi Zelandiji na 29 ljudi, v Angliji na vsakih 91 ljudi en avto, v Ar-gentiniji na vsakih 110 en avto, na Danskem na vsakih 130 ljudi en avto, na Francoskem na vsakih 176 ljudi en avto, na Norveškem na vsakih 184 en avto, v Švici na vsakih 219 ljudi en to, v Belgiji na vsakih 228 ljudi en avto in v Nemčiji na vsakih 666 ljudi en avto. Nemčija je še le na sedemnajstem mestu. Za Jugoslavijo ni znano število, vsaj statistika jo ne omenja. Če pa ne upoštevamo držav kot takih, temveč, manjše enote, ima največ avtomobilov majhni nor-manski otok Guernesey ob francoski obali, ki šteje nekaj nad 40 tisoč ljudi, avtomobilov je pa na tem otoku okoli 14 tisoč, torej več kot eden na tri osebe. -o- I^ŠIRITE LIST EDINOST. 7,sTm bandera, re galije in zlate zna« ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL B A C H M A N. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. SLAVNOST V KANSAS CITY. (Nadaljevanje s 1. strani.) Sv. Družine v Kansas City, Kans. skazaLa, da ji jew resnici v čast. Predsednik pripravljalnega odbora, Mr. George Veselič, je najprej pozdravil navzoče in čestital srebrno-mašniku v imenu odbora. Takoj pa je pozval glavnega govornika Mr. Jožefa Drago-ša, ki je izražal čestitke v imenu župnije in se g. župniku zahvalil za ves njegov :ojbilni trud, katerega je imel ta leta v Kansas City, Kans z župnijo. Želel je, da bi č. g. srebrno-mašnik še dolga leta ostal v naselbini zdrav in čil ,da bi z njo obhajal tudi svojo zlato mašo. V imenu župnije mu je poklonil dar $450.00, kar je velikanska svota za tako malo župnijo. Mr. Ritmanič mu je v imenu moškega društva Holy Name čestital in izročil dar $25.00. Mrs. Jožef Cvetkovič mu je v imenu Materinega društva čestitala in izročila dar $50.00. Mrs. Jožef Dragoš mu je čestitala v imenu društva Sv. Veronike in mu poklonila dar društva $35.00. Mr. Jožef, Rus, tajnik društva sv. Petra in Pavla mu je čestital in izročil dar društva $50.00. Mr. Jožef Cvetkovič mu je čestital in izročil dar $25.00 v imenu Vitezov Sv. Jurija. Mr. Jožef Ka-stelic mu je častital v imenu društva "Triglav" in podaril dar društva $25.00. Mrs. Agnes Za-krajšek mu je častitala v imenu ženskega društva Brezmadežnega spočetja in izročila dar $25. Nato je tajnik Bajuk prečital do-šle brzojavke, ki so prišle iz Chicago, 111. od Ave Maria in E-dinosti, iz Leadville, Colo, od Mr. Fr. Zajca, in društva sv. Jožefa, iz Eveletha od Rev. Lesko-vica, iz Pueblo, Colo. Rev. Al. Mlinarja in pevskega društva "Prešeren." Na to so govorili še vsak izmed navzočih slovenskih in hrvatskih duhovnikov Rev. Jakob Černe, Rev. K. Zakrajšek, hrvatski g. kapelan in Kansas City, Rev John Plevnik in Rev. Ciril Zupan. Slednjič je nastopil še g. srebrno-mašnik in se zahvalil navzočim faranom za tako krasno spričevalo ljubezni in u-danosti. "Nisem mislil in vrjel do danes, da me imate tako radi" je rekel vidno ginjen. Sedaj se bom pa še bolj trudil za vas, ko vidim, da znate ceniti moje delo in moje trude." Navduševal je pa farane naj ne mirujejo preje, dokler ne bo stala nova cerkev na kupljenem prostoru. Da pokaže svojo dobro voljo je pa presenetil svoje farane, da jim je dal vso darovano svoto $665.00 za novo cerkev, ker za se noče nič, vendar pod pogojem, ako bodo tudi farani pokazali svojo dobro voljo in a-ko se jih bo dobilo vsaj 100, ki bi podpisali in dali po $200.00 kot ustanovnino za cerkev. Farani so mu burno in hvaležno ploskali, ker so prepričani, da je Kansas City. Kans. tako dober in tako navdušen za novo cerkev, da ne bo težko dobiti teh^sto faranov. Mladeniški klub je daroval nov karpet za župnišče, slovenske sestre Frančiškanke iz Maribora so poslale srebrno-mašniku v dar plašč, krasno vezen z roko, ki je cenjen v vrednosti nad tisoč dolarjev. Altarno društvo je darovalo novo albo in veliko cerkvenega perila. Prišlo je še veliko drugih darov, med temi dar mil. g. škofa Warda $25.00 in veliko pisem raznih prijateljev gospoda župnika. Tako smo se razšli po tej pri-reditvi*vsi veseli in srečni in zadovoljni samo z enim prepričanjem : "Slovencem v Kansas City, Kans. čast! Izborno so se pokazali. Osramotili so marsika-ko večjo naselbino," in z eno željo: "Bog ohrani dobrega in blagega g. župnika Peršeta še dolga leta naselbini v Kansas City in slov narodu v Ameriki." Tudi želi naše podjetje, ki je imelo v Fathru Peršetu vsikdar krepkega podpornika, kajti Father Perše je tudi apostol katol. tiska. —o- BOLIVIA IZGANJA ČASNIKARJE. Buenos Aires. — Semkaj so dospeli po železnici štirje časnikarski uredniki, ki jih je Boli-vijska vlada izgnala radi proti-vladne agitacije. V državi je proglašeno obsedno stanje in nad vsemi stvarmi ima kontrolo vojaška oblast. _ TAJFUN RAZDEJAL OTOK SAMAR. Manila, Filipinsko otočje. —i Predvčerajšnjim je divjal po filipinskih otokih strašni tajfun. ,ki je razdejal na otoku Samar skoro domalega vse. 13 oseb je 4mrtvih in na stotine ranjenih. Viharji so nadalje potopili 6 ribiških ladij. Nad pet sto hiš je v razvalinah. Ameriška pomožna komisija je že poslala vladi v Washington apel za pomoč bednemu prebivalstvu na otočju. -o- Ko noč pogrne zemljo s svojim črnim prtom, pogrne tudi mnogo dobrih človeških sklepov, ki jih ljudje napravijo ob ranem jutru. NA KRVAVIH POLJANAH je nova zanimiva knjiga, ki jo je spisal IVAN MA-TIČIČ. Knjiga opisuje trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. ; -iti Zelo zanimiv je opis strašnih bojev na italijanski fronti, ko t tudi na severni ruski fronti. Bolj natančne slike o svetovni vojni ne dobite v nobeni knjigi. Knjiga vsebuje 270 strani in ima 25 vojnih slik. Stane s poštnino $1.50. NAROČI SE PRI: MRS. AGNES BENČAN, 323 North Eugenie Street, Chicago, I1L Poštenost ZAJTERK! KOSILO! VEČERJA! Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste ku- Piti k: . MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR -j-J Chicago, HL PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE. Pri nas vedno najdete najboljše Vse skjozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri. Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči, da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako. Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od $25.00 :—: do :—: $50.00 1912 West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače "Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! VARČEN NAROD V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. -Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO Y Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENUE, vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS, KAPITAL IN PREBITEK $ 1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje. . T" ,2? ' . . . . "MALENKOSTI' ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. "Torej pa oblečem ta večer napol žalno obleko. Ravno i-mam novo obleko, belo in črno. Lepa je. Ne vem, ali jo bom mogla rabiti za kaj drugega . . "Porabi priliko, neumnica! Ampak hitro, veš, da ne zamu-dive!" . In sama je potegnila za zvonec in dala Kati potrebna naročila. Currita se je oblačila, Valdiviesova pa je zgovorno pripovedovala o očarujočem glasu in o lepoti Američanke. Naenkrat se je nečesa spomnila. "Čuj! Ali ti je Velardova mati že odgovorila?" "Ravno sem dobila njeno pismo. Čudna ženska ti je to!" Kate si je drznila prekiniti odgovor in je vprašala, ali bo se-nora kondesa oblekla bele ali črne rokavice. "Kaj se ti zdi, Marija?" "Bele bi bile umestnejše." % "Meni pa se zdi, da črne." "Vzemi od vsake barve en par, bomo videli." "Čudna ženska je to, pravim. Pomisli: denarja noče!" "Jezus, kakšna redka prikazen!" "Kakor sem rekla. Napisala mi je pismo, polno zahvale, precej visokodoneče: piše o božji previdnosti in tako dalje, in slednjič pravi, da ima vsega zadosti in da ničesar ne potrebuje ..." "Tembolje zate!" "Res. Ampak — ti veš — storila sem to žrtev zaradi Ve-larda in ne vzamem denarja nazaj, četudi ga noče njegova mati. Podarila bom teh 15.000 durov svetemu Očetu, ko pridem oktobra v Rim, naj rajnkemu podeli odpustkov . . ." Marija de Valdivieso je zelo pohvalila svojo sestrično zaradi te velikodušnosti in obe sta se odpeljali v gledališče. Pomotoma je vzela Currita med pogovorom seboj eno črno in eno belo rokavico. Opazila je zmoto šele pri gledališču, ko si jih je natikala. Hotela se je vrniti. Pa spremljevalka se je na ves glas zasmejala in ji je branila: "Ne bodi neumna! Kar nadeni si jih! Mislili bodo, da je to zopet ena tvojih posebnosti, in jutri bo to že nova moda . . ." "Pa res!" — In takoj je bila Currita vneta za to misel. \ Marija de Valdivieso je prorokovala prav. Vsem se je zdela ta Curritina posebnost zelo "chic," in drugi večer je bilo videti tu pa tam po gledališču obleko in rokavice v dveh različnih barvah. Nastop Američanke miss Jesup je bil sijajen, le majhna ne-zgodica se ji je pripetila: slavna pevka je igrala smrt junakinje; ležala je v zadnjih vzdihljajih in smrtna tišina je vladala na odru in med poslušalci; pa prigodilo se je, da je -potegnil brezskrben hladen vetrič od nekod izza kulis čez oder ter tako nepremagljivo vplival na nos uboge junakinje, da je morala krepko kihniti--- Drugi dan so Madridčani govorili o miss Jesup, o njeni slavi, in da je še po smrti kihnila, in o Curritinih rokavicah. Nihče ni več mislil na imenovanje dvorne dame, na policijsko preiskavo in na Velardovo smrt . . . Currita se je oddehnila. Butron je bil prorokoval,