DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. I«M« prvi {» tretji četrtek meseca. Ako je ta dan pratnik, iside .DOMOLJUB■ do* popre;. Cena mm je 80 *r. « ft* ~ ^ "J^Sfc. uredništvu DOMOLJUBALjubljana, v -meniikih ulicah U. ». Naročnina in imun*i pa opnmuitv* DOMOLJUBA• Vodnikove mkce H.9. - BamurnOa m vtprejenajo in plačujejo po dogovoru. V Ljubljani, 17. novembra 1898. oiHvt ttSk Malik stoletja. Denar In vlivanje j« postalo danalnji (m pri večini (Jody jedini namen vasga njihovega teženja in telesa, Za denar ae kupi rnko utirani«. 6m več de-aaija, tem bo|j ae d* uzadovoljiti nlivanje v Čutnem ia duševnem osiru. V tem obstojč n take ljudi nebeea na zemlji. Oni ne poznajo drugih nebes, vsrlftenejlih namenov. Oni taje Boga in se imenujejo same eebe »prosvltljence«, »naprednjake«. Poemthujejo se onim, imenujoč jih nespaofetnete, ki slutil Bogu in spolnujejo njegove zapovedi, ki livd in delajo kakor kristjani. In to j« ono veliko nasprotje nale dobe. Denar in vživaoje jo. postalo mnogim jedini maltk, h kateremu pofsdigajejo željno svoje roke. Oni llčejo svojo srečo le v usadovoljenju najniljih stmstij. Ia vendar ponila ravno ta lastnost ljudi do stopinje tivaU, jim jemlje du-•evno dostojanstvo, jim samori vest Is te velike »mote mnogih, ki se imenuje »aateri-jalisem", prihaja vsako n ravno in družabno- gospodarsko slo. Ce se odstmnja v jeseni in po simi severna plat nale zemlje vedno bolj od solnca, postaja v isti meri, kakor se vrli to oddaljevanje, vsak dan mrslejli in noč daljls. Zemlja in rastlinstvo odrveni pod sneieno in ledeno skorjo, vse natorno iivljenje isumrč. Umetna luč In gorkota ne odpravi mrasa ali teme. Ia v isti meri, kakor se Obrača k solacu nazaj severna stran semeljske kroglje, postaja tudi gorkejle in se daljta dan. to je v natornih zakonih vtemeljen red, katerega ne more nihče spremenitL Isto moremo reči tudi o večnem n ravnem sakoau. Ob iqem se bo razbila vsa novodobna »raz-svitljenott«. * Strastna pohlepnost denarja in ulivahja prosvit-Ijencev, katerim prav pride vsako aredetvo v dosego evojih namenov, se rasvije samo ob eebi v zaničevanje vete, v brezvestnost, v zasmehovanje vsake bolj« in svetne oblasti. LiberaKsem je vpeljal tako nasiranje življenja sa bogatiao in srednje meManstvo; socijalna demokracija nadaljuje to pri delavcih. •Denar in brezmejno uživanje na zemlji!« vpije liberalec. »Denar, vlivanje, skupnost imetja in prosta ljubezen!« kriči sodjalni demokrat. Okoli te osi naj se pri njih vse suče. Odpad od Boga in njegovih zakonov je neposredna posledica teh naukov. 'Odvračanje od naj-viljfh dolinostij nareja v javnem in zasebnem življenju vse podkupljivo In gnilo, ker pelje taka pot k brez-vestnosti. Ce je samo denar in nlivanje v resnici namen liv|jenja in ni Boga, ki bi poplačal dobro, kaznoval hudo, potem je vsa krepost in vest v nas le lat. Potem je prisega pri državnih obljubah, pri sodilču in v zasebnem življenju sleparija. Potem ni postava in kazen nič dru-zega, nego gola samovolja. Potem je oni hudodelec, oderuh in pohotnež najmodrejli, ki se ne zboji nobenega sramotnega dejanja in preskrbi vse prav zvito, da ne pride nikomur v roke. Potem je vsaka nravnost in vsak red neumnost, človeltvo stoji nedvomno potem na stopinji divjih zverij, katerim je vse dovoljeno. Prav delajo veliki kapitalisti, ki odirajo in zatirajo revele. Nekaj samo ob sebi umevnega je potem »boj vseh proti vsem«, kakor ga vidimo povsod na gospodarskem, družabnem in političnem polju. Potem goljufa samega sebe oni, ki hrepeni po miru, kreposti, nesebični ljubesni in požrtvovalnosti. Potem ni pregreha nobena sramota več, ampak čisto naravna posledioa novodobno »omike«. Tako bi torej morali umevati dejaniski življenje — če hočejo biti dosledni — naprednjalki liberalci in socijalisti, ki čatlč denar in nlivanje kot svojega prvega ■atti njih bo*>e hke m kako inr^jt ntiio t vedi nmb iruibe, rnndtec napačna ta trditer. Brat avti in torej htoz apofitovsuja B.^a ni nekakega reda ae v državi, dratbi. obtin\ ae t tovarni, ne t pisarni, ae v družini. aakonn fic.li, ae pri kupčiji ia prodaji, ker ae morejo Hti povsod oadz toenlni policaji in »e ti saasi n;so niP p-rda brez vestnosti. Iz vesti k izvira ta*, dolžnosti vest pa ae ne more vzdržati brez božjega potijenja in brez trdne vere v tako Hrepenenje po aaa|ku *aMjo", po #«0a in vtwaje zape«** tekove te in fft e*vra feb od S ga, krKnastva, Črtkan in |z te klnkge je izraeUe anrijaien nulu a le je Hcak rsuliija— mnefice sa tel i »?• liilpl pravicah«, je pcz.bljala ona bolnih pravic in svojih Ho vekk h dt»lino*Uj h tega je aaraia aedaaja narij k Bfn ia njegovim pMrtsvnm. tedaj >e da czdravi ono in ae odstraago nt zla Razgled po svetu* driamem prvi rrstj leti sv. 0:*U ia & m spravili kar lest aknp. Štiri obtožbe ao proti bivfiamn miaisterskemu predsednika Btdenjjn, ker je menda dovolil po mnecjn nemfikib rogoviležev nekemn čaaepiss več podpore, kakor mn jo je odkazal drte«.i chof v take namene, ia ker je poklical lansko leto meseca no-vembra v abnsnca pohoto. Dve obtotaim mm pa naperjeni proti sedanji vladi ia aioar zato, kar jn žsiaia rasne aaiadbe a pomočje ae vaancga fmgsii i 14 ia kar je proglasila ob priliki ssamv v Gaiic ji ligama n stanje. S temi obtožbami, katere an bile deloma ae odklonjene, deloma bodo pa fte fcistc gotovo, bo&qo prn-aaflki Samci le obnavljati tvoje pwyfcaje komedije ia kazati svqje izdajalsko mia^enje Koliko je trm (jodom m ur z*. avstrijsko državo m babatmribo vladfciak> rodo-vino, je jasno ia cevno tako brssobem hlupuc vedno pijani vitez Sestcrer, rekoč: »nala (a Nemcev, domovina ni Avabšja, temveč aemlka rodna zemlja.« Tedao tepfie ; preteklo lato je vp la ta sodiga: »proč od Rima, proč od papeža!« letos proč <>d A-atrije! šenerena je Jcrepko zavrnil grd Tbna in v ažurna driav-nazburake večine Poljak viUz Javoraki. St p ipiana razburjeno«! je tndi nastala v zbornici nun slovanskimi in aplab v k zrn postenmu poslanci, ko je ziamski poslanec Wulf govoril skrajno 2*l>iw> o poljskem narodu. Radi tega ae je dvubojeval Poljak GnitViisz z Wiilfoni Tako tratijo torej p znanci drne Oas na troftce ljudstva z izda jaiakimi govori, popolnoma poaabivAi, da jih je poslaUi ljudstvo v zfaurn co s tem nazneaom, da bi mu pomagali iz neznosnega stanja. — Kakor ovirajo dete v zbornici tisti Nemci, ki iznajo polno prodpravic v Avstriji, tako je tndi v pod odsekib za nago&bene pred loge. — Kv olna pogajanja mej avstruakimi in ogrskimi odposlanci so ae sazbila. Ogri ne maznjo nič sliSsui o kakem zviianju prispevkov k akupnim stroteom. Piavijo,da Je ueiprejemljiv predlog avstrijskih odposlan cev, ki aabtevajo sazaserje 36 6 : 61 b. Sedaj se bodo vriili glede tega vprašanja dogovori mej obema vladama. Na Nitjem Armtrijubem. prirede dne 26 in SO novembza drugi katoliški shod. Povod shodu ata v darsko združbe ljudstva — Dae 8 ntn—hrs je aadvojvodinja Marija Antonija, asp-fen nafte jasarskekite, v bi. lstn — Gralki diiuri febni Id obstoji sedaj iz samih iim*t Bks rakih narodnjakov, je txye seda »ovino T .lernzaTemn sc je ved do katoličanov ia je odlikoval vaf stveaikov. Podaril jim ja tnffi kmhU* preitežese D.vioe«, kjer jc zadaje daš m semTji Mati Božja. To bajaio do sedaj v tnrfkh rokah in je je veliko obbd setej aesaitei easar. — Ha Praškem ae bile viiOtve v itfeln ritor. KsneMsmi ae vseli prejftiijiti te pet novih pa zgubili nekaj pmlsmorv. T Gtmeni je bik 10 nnva proti muriicn pokojne mi Luccb«n>-jn. T»kom razprave jc tegai umoril c-ssncd s premislekom. Sa sodnikov je odgovarjal zelo predrzno. ga je ob- sodilo v dosmrtno jeflo, ker je v Oenevt prepov^tena smrtna k«zen Ko je izvedel Lvocbeai tfcfep je zakliodl: »Živela anarhija'! Sasrt p)tmm*»*mV« JRa Framoimham se detek novo sain.. l ' »JO e- >> H * ? V ti9(I? ' iU >JU 4».» • . ' 1 Prollo je jravao petindvajset let, odkar je, vstopil Aato« Drvar pii tovarni Verfeič & Golob v sluibo. Bil je čuvaj pri prvem kotlu. Kdor je opravljal to slutbo, je pjre v asi ob jedasm pase veliko odgovorne^ t. Moral je posaati natančno kotel in pa^pi stfpj, spati je . moral tadi hitro popraviti vsak majhen nedostatek. Opazovati je moral vedno, koliko vode je v kotlu fn koliko stopinj znala psrpi pritisk. Skrbeti Je morml, da tovarpilki stroji neprenehoma delujejo, v prvi vrsti torej, da se kotel'ae pokvaui in se ae zgodi kafcs nesreča. Najhujši »OTralnik v tem oziru ima neprijetno ime: »eksplozija«, tfrostt* pdHedloe toar: Poslopje, v katerem j« hotel, se rairu«, tse, kar je v njeta ffverfa, pogine, okolica pa, tfttoft pepkddjo ttteal koti In kidbvj#,"je popolnoma Tik* ekspIoiQ0 bistafiiio fc raiBčbfh vzro-ktJV: ako iasfctte ^fotModvrhustolpa nad kodom, če sidUM)ki' v kodu vod«, ako et kotel prevefi razgfeje 1M* v&b Kaj prfdotfrtfcf M Drvarju v petindvajsetletnem službovanju nt pripetilo nikoli. Zvesto jtf opravljal svoj peaet od ranH* Jbttt do noti, ii čisto asravao je bilo MM), da je ptičiketal na tihem za svoj jabdej kakega fMeaanjaod tvomilkeg« vodstva, sej bode prMtaanj* le hfttofMtffcok Seveda j« Aatoa Drvar nekako modem Aoeck, 10 se ptavi, Motril jO strt * jako skromnimi očmi in vedel je pred vsem, da so »slettene razmere« vseskozi aa dejanski podlsgi; Uslugo za uslugo, kakor sa ja določilo po pogodbi. Dal je v nsjam tovarni Verbit k Golob Samega sebe, svoje moči, in tovarna ga za to polteno plačuje — vsa ftverjf.bil* grozno jjad-nostavna. Toda če je stal človek celih petindvajset let vedao na jednem in istem nevarnem mestu in si torej za otifco blaginjo - tO posebej/za to-bi mislil, dt se ka) tacega ne more kar tako fat&fcfcf ~ da fcOra »nekaj priti*. Po človeškem se kl{) tačega odpeti, si> bode tndf n*spa metno. Čestitk od svoje družine kli U}ko imenovanih pri-jal^je* tifar tiptiftatavti 2eaa nj, napitnioe in sdravice. Potem pa so se jeli prikazovati posamni pari po vrtu — obed je bil končan, * Potem odpri vrtna vrata in mladi par gra s služabnikom naravnost čes dvorišče v parno poslopje. Tone ni verjel lastnim očem — kaj naj bi neki to bilo? Komaj je imel toliko česa, da ie vstal s klopico in odšel na svoje mesto, še potrka nekdo na njegova vrata. »La odprite, očka Drvar,« zavpije veselo Anioa, »vizite bodete imeli.« Smejč pribiti po stopnicah doli, sa njo pa Ivaa in sluga. Drvar kar ni vedel, kaj se je ž njim godilo, ko je rekla Anioa: »Življenje ste mi rešili, očka. Danes se počenja sa me novo življenje, ker s gospodom lvenom sem se zaročila. Tudi Vi morate biti tega veselja deležni. Nikar se ne branite — tft-le malenkost — tn prosim, ljubi gospod Drvar!« Vzame košarico slugi is rok in jo izroči s proseči m obrazom Drvarju. Njemu pa zastane beseda. Ustnice so se mu pač premikale, toda dtuge besede ni mogel spraviti ia sebe kskor: »Gospodična, draga gospodičasl« Ta prehod is jeze v veselje je prišel preaenadoma. Tone jo prijel v neizrekljivem čustvu njeno roko ter jo poljubil. »Ia tudi jsz, gospod Drvar,« reče sed^j Ivan, »naj Vam nekaj povem. V imenu naše tovarne Vaat čestitam k današnjemu vašemu jubileju ter vam izročam tu neko malo gmotno priznanj« za zvest« val« službovanja« In tu di strmečemu Antonu zaprto pismo. •Nismo pozabili današnjega vašega častnega dne; toda, ker vam je moja predraga nevesta dolina M osebno hvaležnost in ker je najina zaroka tudi tn dan, — smo hoteli na ta način praznovati Val jubilej.« k' in gospoda se je sprehajala. Med sprehajalci je bila tudi novozaročena dvojica. Priila sta po vrtu sem in obstala pri vratih. Tedaj se ... . .... . , . ... .. , , Pa obrne Anica nakrat k Ivanu ia mu pokaže - Drvar V ^ wb ^ f* ***** je videl prav natančno - s prstom proti parnemu po-**B,«a v pismu pa je bila več). svota papirnatega Ko ao gosti« odšli, j« odpisal Drvar v nepopisnem čustvu košarico in pismo. V košarici j« bilo po slopju. Ivan j« veselo pritrdil ter namigni nekomu na? drugi strani. Kmalu pride služabnik s kolaroo v rokah.] k denarja, ob jednem pa Jako laskavo prizaalao pismo to-. varniškega vodstva. Razgled po Slovenskem. Mainliko poevečenje sta prejela dne 29. oktobra v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani čč. patra Ferdinand Zajec in Frančišek Ambrož, ki sta v nedeljo, dnč 6. novembra, obhajala svoji novi mali, prvi v Ljubljani pri oo. frančiškanih, drugi v Smartnem pri Kranji. Družba av. Mohorja. Odbor nam naznanja: Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Raz-pošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih saprtk, ki se navadno Ie prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo »Naš cesar« zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo p», da bode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude in da bode Slovencem • trajen'spomin petdesetletnice našega JjubMenoga, toliko skušanega cesarja! Knjige razpošljejo se latos posameznim škčfijam po tem redu: 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. sombotejjska, 6. sanjska, 7. poreška, 8. rezni kraji, 9. ljubljanska, 10. fatvaatinska, 1. zagrebška, 12. Amerika in Afrika. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošjjejopo njena pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih rtklamacij, ki povsročujsjo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poitne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti po-zamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo avoj« knjige neposredno v družbeni tiskanj, prosimo, nsj čim preje pošljejo po njo, d« nam sahoji no sestavljajo prostore, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. — 04bor aa bodo po svojih moččh potrudil, da udje sedaj knjige čim preje dobš v roko. Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, pouCujte jih, sabavajte in rasveseljqjte jih ter vne-maitev srcih njihovih ijubesen do Boga, domovine in oesarjal — V Oelovou, dnč 8. novembra 1898. Odbor. Električna lelezsloa aa Šmarno gore. Neka dunajska družba je dobila dovoljenje, prišeti s pripravljalnimi deli sa električno islssnioo na Šmarno goro. Nam se to podjetja sdi nekam Čudno in — nepotrebno. Blegeetovljenje hiš, ki jih je letoinje leto sgradilo sa svoje Slane marljivo delujoče »slovensko delavsko stavbeno drnttvo« v Ljubljani bliso Stopanje vasi, se je ssoralo radi nepremagljivih ovir preloiiti na prihodnjo spomlad. Učne, pritlične hilioe s dvema sobama in vsemi potrsbnisai pritiklinami sioer na sunaj le niso popolnoma domene, vendar so pa «e popolno isgotov-Ijena aotranja dela in se dotičae delavske druiiae te dni fe selijo v svoje domove. Mera pomlad. Vsled iavaneedne toplote ssdnjih tednov je v trtatki okolici j slo saova cveteti sadno drevje; slasti je videti aa več krajih cele vrste ovetočih če«pe|j. To pa je menda slabo snamsnje sa prihodnje leto, ker ne bo spomladi ne ovetjs ne sada, kjer ovete jeseni. V zadevi občinskih volitev je pred kratkim maso-dilo upravno sodilče, da je dan, na kateri se je rss-giaail oklio a občinsko volitev, viteti cel v sakonito osemdnevno dobo in ne samo od tiste ure na dalje, ko J« bil oklic raaglalen. Nove gospodarske društvi se je osnovale dne 6. t. m. aa Igu. Bog dni srečo! Čehe le ao se na Hrvatakem letos prav slabo ob-: nesla Nniholita je ie v Djakevu, kjsr je 18 aamr ksncev dal« povprek 6 kg medu in toliko vooka. Med se pro-daja tam kg po 27—28 kr. i t Ukrečea hajduk. Pijana sta se pruibale dne 86. okt v okrajno aodiKe v Petriaju dva mota, iamed katerih je jeden dejal, da je ropar Vojan Samardiijs, njegov tovarii pa kum mu Jovan Musdeka, ter rekel, da se sam javi sodilču. Na njegovo glavo so bili namreč ras-pisali nagrado 100 gld., oroiniki ao ga iskali, kmeti;« po so se bali oblasti ia mu niso hoteli več nikjer dati hrane in prenočišča. Ko se je Samardiija naviil lakote in mrssa, obltkel je novo suknjo, obul lepe čevlje, dejal volneno ruto ©kolu vratu, napil se rak|je in lel pred sodnika Obesili se v Novem Mestu 4. novembra Matijo Reteka. Rojen je bil nesrečne« 21. februarija 1876 na Griču pri Tiebnjah. Letoinje poletje je umoril Matijo Kostreloa, s, katerim ste preje skupaj pila, radi sedmih goldinarjev, katere je imel Kostrelec pri sebi. Hudobaez pravi, da je dobro vedel, da ima Kostreleo ravao 7 gld. Pri sebi; bil bi ga pa tudi umoril, če bi prav manj denarja imel pri sebi. S tejnl 7 goldinarji si je misUl morilec nspraviti novo obleko. Z«prt je bil ie vsi krat in kasaovan. Od safietka ni hotel o spravi s Bogom nič sllflati. Ko ao bili premilostljivi ikof Anton Benaventura v Novem Mestu, prosil jih je visokoč. g. proM D» Bbert, naj oblMojo trdovratnega morilca. Tolrko so dosegli, da je obljubil vsak dan smoliti jedno Ceičens Marijo. Marija mu je sprosila milost spreobrnenja; spravljen s Bogom je lel na vislioe. Spremljal ga je kapiteljski vikar č. g. Matija Prelesnik. Zadnjo noč je prečul obsojeneo skoro celo i molitvi, in ob 5. zjutraj je prejel sv. obhajilo. Mati in sestra sta bili celo noč pri njem in sta molili z njim. Obesil ga je rabelj s Dunsja, Kari SeUlnger. — Oa je salel Reiek tako daleč, je krivo pomanjkanje verske vzgoje. Bil je v mladosti zapuUen, reven pastir pri nekem kmetu. Nihče se ni brigal sanj. Delal je, kar je hotel. Taka pot pelje na vislice. Pasite torej na pastirje, pustite jim, naj hodijo v šolo in cerkev, če ni tega, ostanejo sanemarjeni in sposobni ra vsakovrstne hudobija Župnija Trstealk je podeljena gospodu Ivanu M i k I u, župuiku v pokoju: Uinrl je dne 7. novembra v Hrenovicah tamoinji Župnik Alojsij Puc. Pokojnik je bil L 1868 posvečen v malnika. Kot kapelan je služboval na Dovjem, na Bledo, v Križah pri TrliCu, v Stari Loki in v Dobre-poljah. L 1882 je bil imenovan sa kurata v kaznilnici na ljubljanskem gradu in jo tu ostal do 1. 1886, ko je dobil tupnijo Hrenovice. Nsj počiva v miru I — V Gorici pa je umrl tudi po Kranjskem dobro znani miaijonar jesuit visokoč. gospod. Mih. Tomasetič v 61. letu. — N. v m. p. t Prvi slovenski moderni parebrod. V soboto dne 5. t. m. so spustili v tržaškem LI« ydovem arsenalu v morje prvi slovenski moderni parobrod sa prekmorske votoj«, ime asu je »Triglav«. Parobrod je krasno isde-lak po aajaovejsem sistemu in drli 1800 tonelat. Lastniki toga parobroda se g. Kornelij Gorup is Trsta in drugi. Ob spustitvi v morje je kumovala gospa Alber-tina Gorup, kateri je isročU bodoči kapttan brc da krasen Šopek cvetlic. Ko je bila v snamenje krsta rasbite steklenica Šampanjca ob plečih ladije, spregovorila je goapa kumlca ta-le pi zdrav: »Spusti se v morje »Triglav«, ki naj U bode vedno ugodno I Pojdi, veUčastvena laiija ter nosi povsod blagostanje in čast! Kakor vrhovi gOta, katere ime nosi«, ohrani vuk ko in slavno svojo ustavo I Nebo spremljaj te na valovih in njegov blsgoslov do-naiaj ti sreče!« Popolno nepričakovano je dosla ta sares vesela vest; čisto na tihem Izvrlila je ugledna drulba slovenskih veljakov ta krasni načrt in odslej bode plul pO nekdaj slovanskem jadranskem morju sopet slovenski brod. Velike vatnosti sa primorske Slovenoe je ta korak, vatncsti v trgovinskem, a tudi v osebo« prometnem osiru. Samo, ako se pomisli, kolikim oviram in težavam so triaiki Slovani v jednomer »postavljeni bili na lahonskih brodovlh, koliko napadov od strani podkupljene fakinaze so morali prenašati nafti istrski zastopniki in koperski dijaki predlanskim in naposkd kake sitnosti in — nevarnosti sa svoje drago življenje čakajo Metkih Slovonoev, ako hočejo napraviti samo bor« •kopni MM po morju, tedaj morsaso mklloati novsmu parobrodu stovoeskeaau »Triglavu« dobro doMl m ja-drsaskem morja 1 Darilo. Občina vrhailkejsm spomenikcesarja Franca JoMia I. v Ljubljani ▼ asi sla sklopa županskega shoda ljubljanskega dovoKla prispevek 200 gid. Izpod Vllartj. Bela saetsa odeja pokriva nekaj dni ie slovečo VMarsko goro ia kjer se j« nedavno le razvijalo iivabno aivljeoj«, vlada sedaj znanka tiiiaa. Ce pride Se kak sakasnjen roma* ali bribolazeo na vrh vi-tankega hriba, najde sicer romarsko oerkev odprto, a brez notranje*a kinCa, ker s čudodelno podobo Matere Bolje vred se je vse varno saprio, bar je kaj vrednosti ia se odmakaiti d&. Zvonovi ne donijo ved milo pc-botoema romarju nasproti, ampak s naravo vred so as tudi oni zazibali v rimsko spanje. Zapulčenost vlada tadi M onaj cerkve, ker romarske h'le in prodajalaice so vse dobro saklenjene, okna s deskami zamaiena. Vse je kakor isussrio, da ss posneaaa obiskovalca Vilarij kar milo stori, in on kmalu odide. — Letoinje romanje aa sv. Vitaije je bilo končano na angoljsko nedeljo (dne 2. oktobra). Bilo je tedaj okoiu 2400 romarjev aavaočib, od Uh je samogio 900 vsprajeti av. obbajHo. V celem romarskem času (od 18. maja do 2. oktobie) je bilo 18 400 vernikov obhajaalh, a obiskovalcev Vi. •arij je bil« ved kakor le j«d«akiat toliko. Zavarovalnico nameravajo v LMljaoi vsttfnovitj krtdnaoki eOoijaldi sa slučaj starosti i« onemoglosti delavcev. Taka aavarovalaioa j« postala pd a«s aajea potreba. Koliko ljudi delavskega, kmstskega ia «brto«ga stanu mora aa stara lets, po triidepobieda deta ttveti ob trti miloščini dmsth ljudi. Koliko ittdajajo pbsaunzne občine za podporo obnsmogl h vboinih občanov. Zava-rovalaka pa «ma aaw*. «d prav iti U n«Wd ia pripomoči vsakemu, ki dela, do primerne p en sije aa stara leta. Za kmetsko ljudstvo bode pa zavarovalnica M posebej velike vataosti zaradi oddelka sa savsrovsaje dot. Koliko preglavic cklajo mladem« kmeUkeSsa gospodarju dota, katere mora iapMevati deleftaikom. 2e marsikaka kmetija je l'a na b. ben saradi dot Tema bode skušala zavarovalnica odpoaaoči e tam, da bode zavarovala otrokom deta. Oče savsruje svoje otrok« ia plkčdj« vsako leto nekaj, >b ko otroci postanejo polnoletni, isplaoa jim zavarovalnica dot« v tisti visokosti, kakor sa Mi sava-rovani. Glasnik j« vi« pria«e«l pravila ia tabel« vpo-gledolcs, is katerih se lahko razvidi oela stvar. Upamo, da se bodo noti delavski staaovi pMr prldao #rijeii te savarovala oe, kedar s« bods vstane vila. Raznoterosti. Svojim naročnikom! »Domoljub« ba po nevem lat« inhajal v nekoliko spremenjeni obliki. Debli b« nov«, lepo glavo; tiskaa b« na boljil papir, siesr nekoliko zaanjii, a nato be imel eedaj 8 lietov ali dva pdli Tudi b«m« skrbeli da kode vedno prinašal prav čvrstiMepik, keristnik episev v lahko uaaljivem jealku. Zahval ia« s« vsaaa dosedanjim svojim naročnikom, ter jih prosim«, da »Domeljuku« »vesti ostanejo ia eprihodnje kn mu, 6e mogoče, i« novih naročnikov pridobč Ze l 6 nam aitrefe, kdor m prav kmain vnovič naroči na list in ne čaka novega leta, kajti takrat ima npravniitvo tolike dela, da prt najboljši volji ne more vsem kaj. Trt pošiljanji nareft-nne naj bi sleherni prav raaločno aapisal sveje ime, stan in poito, kamor naj bi ma dohajal .Domoljub". Kdor med letom spremeni poito, naj bi vselej tudi pevedal, kam mu je dotlej dohajal list, ker nam je sioer teiko najti njegovo imi. Poitae nakaznice sa obnovitev na-roibe so priložene današnjemu listu. (Bres- straha pred ljudmi.) Lep krepek mot je bil jezuit Patrici, ki je umrl v Rtoiu 1878 * sluh« svetosti. Rejea je bil v plemeniti rimski rodbini in js ustopii ket nriedloič v vojalko toto, katere je ustanovil Napoleon I. Nekega des sodili gojeno! vojaiba tolen»dvoiiiča, kjer ae se vssslo igrali. Ket stopi aa«d aj« Castaik, drteč v roki molek. »Čagara je ta lereč? Kdo j« t« tako neumen, da se ukvarja s to bedarijo?* Gojeaei ee mnaje pogledujejo, Osi, med omari ni -atkogar, ki Ml prijatelj rožnega venca. Kar stopi peguaukt) pni čmtatka sli Patrici, in teč« asastmCenoc »Molek j« m#t» lastniku j« bM v*e« ptogumai dsčko', potrka ga pe sami, reke«: »Ti bods* djfcor častnik.« BoaoM s* ga *afr spoiteveli radi poguma. In Marija ma j«; pcp!adalavljub«tee do rožnega veaea aitem* da asu fd iSpntsds pOklWJza re-dovaitki stsa, kjer je sreča« žtVSl in-btssiaouauš. (Skojrab). Jožtf G|j«aj« priden-dMave«. fiiF i« t^jMČ. 0« ai bilo dola, tel je ietačk. Nekoč ga je pifiaUriKJ-tioija in debila pri ai«* 10000 gk K* j«p©Ufdfl Wp*S, da je Jotef polten'človeka da J«denar njSgoV; mu aieo ničesar naredili Toda Jotef jih j« prisil; ntj gs obirže v zaporu č«z> noč, d« ma ae bo tr«Mr-pMHrii prenočišča. Nekega dnegadobena pol mrtvoga Vfcrsdu. Ko so ga peljali domov, je celo pot prosil, naj n« pokličejo zdravnik«, ker preveč stane. Ktnsff* llš/ to je umrl. Zdravnik je koaetatlml, da je um« — ldkotš. Zapustil je 25000 gl. O kako -si gtdav skopoatf (Kart vale« mnšjega ptfca.) V Velikem- VaMdtau fe usrtl pred nekoliko dnevi trgov«« J. Brin« vadi hMtttip-ljen>a krvi. Moba tirebf cal dan niC delati.« Zupan: »Postane naj najBni.Cujsj!« (Dober dokaz.) Kmet: »Še jedenkrat vam povem, goppof aandar, pes ni moj. Verjemite mil Zapdar: Zskaj pa .se vas tako drli in tako zvesto sa vami gre?« Kipet i »Vi greste tudi tako sveato sa menoj in vondar niqte moji!« (fadfo darilo} je dobil pevovodja društva »Grlo« v povqdom 25letnioe svojega neumornega delofanja. DmStfo je sklenilo mu ka\J izvanrednoga in lepegp po- dariti. OdloČili so se, da nu kupijo dragoceno Caio. Ko zve to tivinski trgovec, jim ponudi svojo čaio, Cei, jas je ne rabim, vam bo pa ravno prav prišla. In res so se pogodili za nizko ceno. Na slavnostnem večeru ao podarili s ne malim ponoaom kupo slav-Ijoncu, ki je bil radi takega velikodušnega darila vea ginjen. Ko je pa doma ogledoval kupo, jo zapazil, da je bilo na kupi zapisano: »Drugo darilo za najlepšega vola« — Živinski trgovcc jo je namreč dobil pri raz-atavi živine za najlepšega vola. (Same Jedenkrat) »Ali ai 2e videl večjo družbo ženak, ki bi bile tiho?« »Samo jedenkrat. Nekdo jo namreč vpralal, katera je najstarejša«. (Deber izgovor.) Berač poprosi ponoči nekega gospoda ubogajmo. »Sramota, da ie ponoči nadlegujete ljudi z beračenjem«. »Oprostite gospod«, pravi berač, »saj beračim tudi po dnevi«. (Prebrisan dsček) Sest let star deček pride v kuhinjo k stari materi in jo vpraša: »Mati, ali morete grizti leSnike?« »Ne, Francek, saj nimam več zob « »Te-Ie mi branite«, pravi smeje se mladi prebriaanec, »nekaj jih bom pa še prinesel.« (Dober odgovor.) Gospa krega dečka, ki je pobral mladiča iz gnezda. »Kako bo žalostna starka, ko ne bo dobila mladičev v gnezdu!« Deček pokaže smeje na gospejin klobuk in pravfc »Nikar ne skrbite za starko. Na klobuku imate njena peresa !« (Ne lati) Pred nekaj, loti so Izpustili iz kaznilnice mladega trgovea, ki je bil radi goljufe zaprt tri leta. Bil je is Basttaa, kjer mu je stanovala,lena z malim t>ie iklir»mt alfmi nai iinflnoiii tnrefli ir^n ffeI ruti fin kas- ul» vEvlll • pwu«wi' ▼ vi mu« i »m iriuuiuu nw« nilniCnegs duhovnika. Ta mu svetuje, naj vedso govori resnico, naj ai bo kar hoče; »vam more pomagati le Bog«, pravi, in Bog sovrali lat. Trgovsc obljubi, da bo delal tako, ia piipomni, da bo pač talko dobil kako službo« ker je njegova pretaklost omadeževana. Nekoliko let po tam dogodku pride h kazniinlčnemu duhovniku lepo oblačen gospod, v katerem duhovnik prav težko spozna nekdanjega kaznjenca. Gospod začne pripovedovati: »Ko sem priiel iz kaznilnic« v Berlin, sem Sel v veliko trgovsko hiSo in prosil slulbe. Gospodar je psa-Ijivo prebiral moja spričevala, a nekaj mu ni Slo skupaj. Naposled me vprala (Cesar sam se tako zelo bal) : »A kje ste bili zadnja tri leta?« Sice mi je ailno tolkle, a vendar odgovorim pogumao : »V kaznilnici v N « »Zakaj?« »Radi goljufije.« »Ie to mi pripovedujete tako mtsoel Kako moreta upati, da vaa sprejmem v službo?« »Duhovnik v kaanilnioi mi je. rekel, naj govorim vedno resnico, in obljubil ssm mu.« »Tbkol Ali ste mu tudi obljubili, da bodete v prihodnje poiteni in zvesti ?« »Da, oblgubil sena mu«, odgovorim. Nato mi poda .roko in rečp prijazno,: »Ker ste držali, zvesto prvo obljubo, upjpn, da bodeta tudi drugo in mi zvesto sjulili.« Tako sem dobil tak« dobro sluAba samo aato, ker sem govoril resnico. Srčna kvala vam, pareCastiti gospod, ker starini tako lepajsvelovali!« »' t r Kmečko ribanj« v Belgiji aH slovenskemu kmetovalcu v premislek in posnemo! (Dalj*.) Nek vrl duhovnik, proit pri sv. A fonzu, je namreč izdal v spomin onega shoda knjigo, kjer je seveda tudi priobčil govor gr. Loe. Njegovo poročilo ga je jako ganilo in glej, v srcu se mu porsji misel, da bi tudi v svoji župniji napravil podobno zadrugo. Vedlmo pa, da je duhovnik Melert človek globokega prevdarka. On združuje na redek način v sebi po nobenem nasprotovanji zlomljivo, nepremagljivo voljo in plamenečo navdušenost sa vzvileno s praktičnim zmlslom in globoko znalostjo človeške nature — lastnosti, nepogrešljive možu dejanja. Sam sin kmetovalčev, dobro snajoč bedo ratarja in kmetijske razmere v svojej domovini, je imel vse lastnosti sa voditelja na čelu velike kmetske stranke. Kot proit je sačel duh. Melert v svojej župniji. V pripravnem trenutku torej zbere v ta na namen sekal desetin obče spoštovanih gospodarjev in jim prav jasno raslofl, rak«) da se kmetijske razmere nahajajo Narodno gospodarstvo. v toll obžalovanja vrednem atanji. Osamelost (individua-valizem) v gospodarstvu, osamelost v politiki in pomanjkanje vsake orgaalsacije (združenja) je temu krivo, kako temu opomoči? Samo jedno sredstvo je, negoljufno in gotovo, a to sredstvo odvisi le od vas, ako je čete poprijeti. Združite se! združite sel in Se jedenkrat: Združite se! V tem tiči vsa moč in prihodnost vata. Vsak za se, pojedin je vsak izmed vas slaba palčlca, ki jo slabo dete zlahka preluehne, združeni pa bodete tvorili silo, katero bi stri komsj orjak. Slavni so bili v onih davnih časih stari cehi, s čudovitimi uspehi se mogd pohvaliti kmetijske zadruge za mejami, kojih oživljajoča duia je to važno in silno geslo: vsi sa jednega, in jeden za vse. Poskusimo le to samo pri sebi uresničiti, in Bog nam pomore. Tako ie govoril vrli duhovnik in aad te setve je bila prva kmetijska zadruga na Flamskem pod laSčKom (varstvom) sv. Iridora — to je počotek silne kmetijske organizacije, ki eedaj obsega več pokrajin belgijskih. O nadalnjem razvoju in o notranji uredbi belgijskih kmetijskih zadrug se pomenimo prihodnjič._ Pr*o**a številka .DOMOLJUBA' IzMe dni LoterlJssUe srečka. tarnaj, 1«. aovembm: «t 14 46 77 81 feslM, II novsaibra: 9 B 37 1« 8 Lis«, 6. novembra: 9 63 63 16 2 Trst, 6. novembra: 87 69 62 84 71 Tržne cene v Ljubljani. It. novembra. ■JIE Plenica m. st Ret, » Jetrne«, » Oves, » Ajda, Proso, » Koruza, » Krompir, » Lete hktL Grah, » Mol, » Maslo kgr. Speh, svež » Speh, povojen, kgr. Borovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » > . Svinjsko > > Koitranovo > » • Pitanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. • Slama, > » . . Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka ... 70 90j 8, A 62 68 8« 40 16 78 60( 3 Da svoje tttatalja la »rljatalje tbvsnJsas iksšs, moramo jih opoioriti, da se zopet poskula ponarediti priljubljena Kathreiaer-Kneippova sladna kava. Poaajajo to to »ot slasti aasj skulenim liadem aa deželi. Resao opominjamo, da sih«e ne vsprmae drug* sladne kave, kakor pravo, v modro belih isvirnlh savojckih s podobo kapnika Kseippa in imenom »Kalhreiner«. Le to |e priporoči t. g. lupnik Kneipp in le sladna kava ima dob in okna prave kave. 569 3-1 Dobre domače zdravilo. Izmed domačih sredstev, ki se kot bolečine olajtajoče rabi ob prehlajeigi itd., je prvo Liniment. Capsici comp., katero aapravlja lekarna Richterjeva v Pragi. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr., 1 gld. steklenica, katerih vsaka je spoznati po----- rdečem sidro. Otvoritev narodne manufakturne trgovine „Pri ilovi»»ki»i ipiMan ». Cirila ii Bitidu". Cenj. naročnikom in čitateljem vrlo razširjenega »Domoljuba« uljudno naznanjam, da sem otvoril mannfaktnrno trgovino v Ljubljani, na Starem trga it. 30—32 v Plavčevl nevozgrajenl hiši In da imam v zalogi Izvrstno, dobro in raznovrstno blago ter da isto prodajam po motno najniiji ceni. Zagotavljam Se točno, prijazno postrežbo ter se prav. nljudno priporočam v obilno odjemanje. VelespoStovanjem 868 2-1 Henrik Starkel. f j f Nj. svetost papež Leon XIII. .poroiili .« po trojen idramika prof. dr. Lap-ponl-ju fMp. lokaraarja O. PlMOUJa t LioblJ.ni trlc iit ukval. u dopo.l»n< Ji» .Uklaaiiiao i|V* tinkture za zelodee H io m nJem o i diplomo dni V. a«*»t>n IStt podo-UU nulor ,,Dvorni nloinik NJ. •»•«••,f' • ti c t rt.Jl Srni po-l«g dmIot. Imoii Udi (A Nj. avetoati. lanovani idrav-nlk Ur Udi mnogi d raci .lotili profooorii in doktorji upilajojo bol.kaviia O. PiO-eeliJeve ž#-lodiao tinktur« , katara kropim iolodco, pofoinjo ilaat, poipeiuj« pro-MTljonj« in U-lo.no odprli*. Naročil. Tipro-|j.ma proti ponotja in toino ii?rtyo O. Pk-coli, lokarnar .pri angelu" t Ljubljani. na Danajaki contiT Tinktura sa Me-dccpoiilj. iid.l.ratalj t ikatljak po 11 rt.klo-ničie u gld. l'M a. v., po M «Ukl. ia (Id. S 40, po M u gld. S-SO, pa 70 u (ld. S SO, po 110 ca gld. 10-1)0. — foitnino nora plafeti p. n. naroinik. 361 12-1 Posestvo na prodaj v Poženku pri Cerkljah. Prostovoljno se prodajo lepi travniki okoli 8 oralov povrSja, ki m vedno lahko namakajo t vodo. Trava ae dobro proda takoj a travnika v bližnji okolici. — Po le k travnika je mlin a 6 kamni, Saga, hita in goapodarako poslopje. Okoli mlina je arrondiranega •Vet* okoli 12 oralov, čisti dohodki posestva znaAajo okoli 700 gld. Vodna aila hi se dala porabili le v vetje podjetje, oaobito, ker prihaja ■ hribov obilo lesa. — Več ae ixve it prijaznosti pri uprav-nistvu .Domoljuba'. 361 2-2 Razprodaja! ! Samo kratek čas! Zaradi opustitve te trgovine ae razproda vae manufaktumo, kramarsko in drobno blago pod svojo ceno, tako tudi raznovrstne umetne o ve tli oe, šopki in venoi za ženitovanja in pogrebe, vsake vrste ovetlioe in perje za izdelovanje umetnih šopkov in venoev itd. Razprodaja je v I^jabljani v Špitalskih ulicah štev. 9, 368 1-1 zraven kavarne. 789 3-1 li mjviiji povelje Ijih c. in k. apost. Veličanstva XXXII. c. k. državna loterija aa civilne dobrodelne namene avstrijskih delil. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuDčena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.000 kron. Ctlavnl dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebaaje bode nepraklicfjtvo dnS 15. decembra 1896. Jedna arečkn »ta.no ■4- krone. Srečke so dobiti pri driavni loteriji na Dunaji, I., Riemargasse 7, v loterijskih kolekturab, pri davčnih, postnih, brzojavnih in Selezničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj. 891 10—4 Sretke se pošiljajo poštnine prosto. 840 4 C. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek aa državne loterije. Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižani ceni Knez & Supančid 294 i& tovarna za opeko v Ljubljani. "W Vožnje karte ln tovorni listi ^MSEI^O. 312 12 Kraljevi belgijski p£>Stni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visok« c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno konoesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-22 a Liniment. Capsici compos. 362 ta lekarne Blohter-Jeve v Prest 24-2 priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mašilo je dobiti posodioa po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priUubMeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—6 Richter-jev liniment s .sidrom* ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s znano varstveno marko ,,sidro" kot prlstas. Riohter-jeva lekarna pri zlatem leva v Pragi. (ŠešnifiS dfiilavec{ Ljubljana, Špitalske ulice v novozgrajeni pult tč l me&ki tm /cef/ a ____bolniškega naklada (Ltngurjeve ulice) usojata se s tem uljudno naznaniti, da odpreta meseca novembru pod gorenjo firmo frCJCViTlO Z manufaRiurnim, sufimnim, plafn&nim in mobnim Blagom, Opozarjata p. n. občinsko na svoje najbolje asortirano zalogo najnovejših vrst blaga za obleke, barhantov, modnega blaga za gospe in za gospode. platna, belega blaga, kotonov in podšivnega blaga ter prosita za prav obilen obisk. Zagotavljata strogo solidno in r čelno postrežbo ter se priporočata z velespoštovanjem v -me'i 1 Vzorci vseh er* t raspoiUiajo se franko. Ceinik & Mtlavec. Eseiiška posojilnica Ljubljanske okolice kis. kave- registrevana zadruga c neomejeno zaveze, v Knezovi hiši, Marije Terezije ceeta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4'///o brez odbitka rentnega davka, katerega po*ojiinioa sama sa vložnike plačuje. 367 6-1 Uradne ure raiun nedelj in praznikov vsak dan od 8 —12. are dopoldne in od 3 — 6. ure popoludne. Poštn. hran. urada štev 828 406 — Telefon štev. 57. Kolarski učenec ae sprejme v Sori it. 8, pošta Medvode. 356 2 -1 peitnioe prosto proti povzetji, ah če se daoar naprej polije, zajamčeno najboljše blago. Afrlk. Maka, biserni . gld. 5 70 Hantoa, lini ... . > 3 41 tialrador, zelen poseb. fini > 4-35 Cejlon, modro selen p. f. » S-1(1 Zlati Java, rumen. p. f. » .V5H» Biserna kava, zelo fina » b-bb Arab. moka, blagodiiei • 6 »0 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlinger & Co., Hambarg je lep, pravilen naolltvenlk, ci velja prav ličrio vezan v platno z ruiiečo obrezo 46 kr., v tagren z zlato obrezo 75 kr. Ker ima mo-litveuik obliko Žepnega notesa, je posebno pripraven aa m o i k e. — Dekleta lahko dobi Se enkrat debelejlo knjižico, ki obsega zraven molitvenika Se natančen popis Marijinih 4rnlb. Taka kajitica velja v platnu 75 kr., v prav finem usnju (ftagren) a zlato obrezo 1 gld. 6 kr. — Doliva se pri pretlst^lniAtvu Mori tine ilmibe v Škof ji J a,ki. Na prodaj je »ii pa tudi ▼ najem se dA hiša z gostilno v Otočah najbliftia postaje k Mariji Pomagaj. Ant. Žumer-u, lavornlk, Gorenjsko. — Več se izve pri 361 3-2 Janez Schindler •. kr. iaiitmk privftffiin 342 7 na Dunaja, Ul., 1., Krdberrstrasse 13 razpošilja brezplačno in fianko cenike v slovenskem jeziku (528) a ve« ko 300 podobami (10 8) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje ko povaod druffej. Za hlap Jamčim, dajem na peskvinje, olajšujem plačevanja I Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohlndlerja, Dunaj, III., 1., Erdbergstrasse 12. N^|ceneJA« se dsfclva pri psdplaanl lekarni, ake ae šareča pa paitl, pa kateri ae odpešlje vsako, tudi najmanjša naročita. P«|IU 847 6 trga ta Murne UfcaM pl. TrsMaiiJa v ' i Ubald pl. Trnk6czy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča »sledeča zdravila: Doktor pL Trnk6c«y-Ja želodečne kapljica. Dobro ireditvo za Ste- lodec. — Steklenica 20 kr. Jeden lucat 2 gld. acjtrl* X«U VuitT nukt. Doktor plena. Trnk6czy-ja odvajalna (6latiliw) čiatijo želodec. — 6katl)a 21 kr., 6 Skatljic 1 gld. 6 kr. - Pocakraaa kro|ljlee, 1 skatljica 40 kr., 4 Skatljice 1 gld. Doktor plem. Trnkoczy-ja • plju&ni in kailjav aak ali zeliščni airup, seli 1*0111 stavljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, U| Vili« uliSa kaSelj, raztvarja alis, ublaiuje bol in kaSelj, ■ ' vzbuja glavi do jedi in tvori kri. — Steklenica 66 kr.. 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Doktor plem. Trnk6c«y-ja t% I • ali drgnilfli cvat (udov nrnt nQk cvet- ^»s**). i* III UlllluM bol utelujoto, oblatu- ■ joče drgnenje za križ, rok. in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu i. t. d., priporočljiv. — Steklenica 60 kr., 6 steklenic 8 60 kr- Var.t*. Doktor pl. Trnk6oxy-ja tinktura za krogljice kurja očesa, izkoi.ao sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim Čopičem bolani del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gM. 74 *&saga ozira vreden ter domač izdelek j« iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni liki* 272 19 J. Klaaer-Ja r ljjubljanl. Po avoji čistosti in veliki zdravilu moči za želodec je ta Sgaajfaa vsega priperočevanja vred*. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. K. L«aitik in Ubald pL Tiakinp, kakor tudi v^inoma pri vseh prodajalotk d.llk.tea m r sp.oerljah. 25-26 99 323 11 Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in letoda, katero debftte ▼ vsaki prodaj sJnioi, d4 najboljši okna in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite; torej zahtevaj to lo povsod to izborno domačo kavo. Glavni zalagatelj Ivan Jebačin, Ljubljana. Jako pripravna žepna knjižica, ae za potrebo tsr posebno za potovanje, naglo in brez učitelja priačttt nemščine, je slovensko - nemški S ,Slovarček', S in za angleščino pa slovensko - anglelki .ANGLEŽ', po 55 kr. komad, poštnine prosto povsod, dobi ae pri izdajatelju Jos. Puulin u v Ljubljani, Marijin trg stv. 1, kakor tudi v mnogih knjigarnah. IVAN KORDIK Ljubljana, Prešernove atice it. 10-14, priporoča svojo vstiko zalogo vsake vrste igrač za Miklavža in Božič na debelo ln drobno. 354 3—2 -4K Za trgovce posebno ninke oene. )Mr Vnanja naročila izvrSlJo se takoj. priporoča po nlzkej ceni Katoliška Tiskarna v Ljubljani. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1898: 1,305.310 gld. Promet od I. januarja de 30. septembra 1898: 4,914.146 gld. Ljudska posojilnica v Ljubljani, Gradišče št 1 (tik nunske cerkve) (6-g) sprejema IV hranilne rloge vsak delavnik V svoji uradnici v Ljubljani, Gradišče števil ,. od 8 zjutraj do 1 popoldan. Hranilne vlo^e se sprejemalo od vsacega, če fe nd posojilnice ali ne in se obrestujejo (polmesečno) po 2 O na leto, brez kakega odbitka, ker plača „Ljudska posojilnica" ves zadevni davek sama. Če hoče kedo denar po L liri popoldan vložiti, ko je posojilnica zaprta, naj se oglasi v pisarni načelnika dr. Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani, Kongresni trg („Zvezda") h. št. 2, kjer se bode poskrbelo, da se tudi popoldan opravi. Pos o j i 1 a daje „L J n d s k a poaojllnioa" na intabulaoije ali na poroitvo. Dr. Ivan Sueteršlč, načelnik. Odborniki Josip Šiška, knesoSkofljski tajnik načelnika namestnik. Anton Belec, Dr. Andrej Karlfn, iupan, posestnik itd. v Št. Vidu gimn. profesor v Ljubljani. nad Ljubljano. Karol Kauschegrj, j>ivr, veleposestnik in veletržec Frančišek Birk, v ^ubljani. stolm vikar v Ljubljani. ,, ' „ , Matija Kolar, Dr. Janko Breje, iupnik pri D. M. v Polju. odveL kandidat v Ljubljani. Ivan Kregar, pasarski mojster v Ljubljani. Gregor Šlibar, iupnik v Rudnikup. Ljubljani. Dr. Viljem 8chweitxer, odvetn. kandidat v Ljubljani. Dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj: dr. I. Janeiii. Odgovorni urednik: Ivan Kakovec. Tiska »Katoliška Tiskarna.