||B |__I | ■ 1 B ■ F A
11 n U i1111
LETO L, št. 18 PTUJ, 30. aprila 1997 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Oblii čez rano
Praznik dela. Praznik, ki simbolizira solidarnost delavskega raz-
reda po vsem svetu, spomin na krvavo revolucijo desettisočev dela-
vcev, ki so se v Chicagu leta 1886 borili za svoje pravice. Dan, ki so
ga kasneje v socialističnih državah slavili veliko bolj kot v kapitalis-
tičnih. Delavski razred je bil na oblasti in samo po sebi umevno je
bilo, da sodi 1. maj med najpomembnejše državne praznike.
Danes seveda ni več tako. V Sloveniji se je v nekaj letih znašlo
med brezposlenimi 125 tisoč prebivalcev. Tisoči in tisoči pa delajo,
vendar si s 30 tisoč tolarji plače ne morejo nakupiti niti najnujšega.
To je danes pravi delavski razred. Država ga je zapustila, saj mu z
vsemi svojimi institucijami in številnimi uslužbenci ne more zagoto-
viti niti tega, da bi vodstva podjetij upoštevala veljavne sindikalne
pogodbe.
Poleg tisoč dobro plačanih državnih funkcionarjev - najdražji do-
bivajo blizu 900 tisoč bruto tolarjev samo z osnovno plačo - imamo v
državi še 14 tisoč menedžerjev, katerih bruto plače se gibljejo večino-
- ma nad 800 tisoč tolarjev mesečno, so pa tudi posamezniki, ki preje-
majo redne mesečne bruto plače v višini 2 milijona tolarjev. Razlika
med najnižjo in najvišjo plačo v Sloveniji je v tem trenutku torej 50-
kratna. Kdor dobro dela, si tudi zasluži plačilo. Vendar pa nekateri
direktorji svojim zaposlenim ne morejo izplačevati niti zajamčenih
plač.
Seveda so plače le delni in zunanji pokazatelji stanja. Pravi prob-
lem je lastništvo podjetij in kapitala nasploh. Ni potrebno gledati v
daljavo, le okoli sebe se ozrimo. Koliko družbenih podjetij je usahni-
lo, ker bojda ni imelo možnosti za dobro delo, na njihovem mestu pa
so mimo privatizacijskega zakona zrasle zasebne ali mešane družbe,
kijih vodijo isti ljudje! Nekdanja Služba družbenega knjigovodstva
in posamezne priče so ugotovile, da je odtekal slovenski denar v tuji-
no z velikim curkom, sedaj pa se tu in tam po kapljicah vrača na za-
sebne račune. Kdo ne pozna vsaj katerega od nekdanjih vodilnih, ta-
krat še članov delavskega razreda, danes pa novopečenega kapitalis-
ta in velikega investitorja!
Podjetjem, ki so jih zaposleni uspeli olastniniti, kot je predvidel za-
kon o lastninskem preoblikovanju, preti drugačen razplet. Na-
jrevnejši solastniki, ki zaslužijo komaj za preživetje, že prodajajo
svoje delnice. Kaj lahko se zgodi, da jih bo v nekaj letih pokupila
peščica taiste jare gospode, novih kapitalistov.
Tretja skupina so podjetja, ponos nekdanje slovenske industrije,
nad katerimi bdi država. Pa ne najuspešneje, saj tudi tem podjetjem
ni prizanešeno s stečaji ali pa se otepajo z velikimi denarnimi pri-
manjkljaji.
Zato se delavci, ki so sicer najštevilčnejši sloj v državi, upravičeno
bojijo, da bodo imeli v kratkem še manj pravic in možnosti kot sedaj
in da bodo še težje živeli od svojega dela. Zato ni prav nobenega
razloga za veselje ob prazniku. Organizirana praznovanja bodo izz-
venela predvsem kot obliž na( J «
rano naše družbe, ki se prav na	^ ,
plečih delavcev vse bolj razrašča.	^^AVSU-C^C.
PTUJ / PO POPOLNI
VKLJUČITVI GLOBINSKIH
VODNJAKOV
Letos
neoporečna
voda
Potem ko so v drugi polovici
lanskega leta v vodooskrbni sis-
tem Komunalnega podjetja Ptuj
s polno kapaciteto vključili tudi
novozgrajene globinske vodnja-
ke, so analize pokazale, da nitrati
na nobenem odvzemnem mestu
v omrežju niso presegali dovolje-
nega normativa, to je 10 mg
dušika na liter vode. Njihova po-
vprečna vrednost je bila v črpa-
lišču 6,3 mg N/l.
Po rednih tedenskih odvzemih
in analizah vzorcev pitne vode iz
vseh devetih občin ptujskega
območja in dodatno še v Kungoti,
Zlatoličju in Grajeni so v oddelku
za higieno in epidemiologijo v
Ptuju ugotovili, da V obdobju od
1. januarja do 31. marca 1997
vsebnost nitratov v črpališču ni
dosegla ali presegla s pravilnikom
predpisanega normativa.
Tudi analiza vode, opravljena
18. aprila, je pokazala, da v
ptujskem vodooskrbnem sistemu
pijemo čistejšo vodo. V globinskih
vodnjakih VI in V2 so izmerili
manj kot 0,5 mg N/l, v globinskem
vodnjaku V je bila vsebnost 0,7 mg
N/l, v globinskem vodnjaku V4 pa
0,6 mg N/l.
Dejstvo je, da je znižanje
vsebnosti nitratov v rezultat
mešanja pitne vode iz globinskih
vodnjakov z vodo iz že obstoječih
črpališč iz nižjih plasti, ki so ones-
nažene z nitrati. V Komunalnem
podjetju Ptuj se zavedajo, da je to
le kratkoročni, a nujni ukrep s ka-
terim pa v ničemer niso zmajnšani
vzroki za onesnaženje pitne vode z
nitrati. Zavedajo se tudi, da bo
onesnaževanje tal in podtalnice z
enako ali celo večjo intenzivnostjo
kmalu izničilo njihova prizade-
vanja in vložena finančna sredstva
za zagotavljanje higiensko ustrez-
nejše pitne vode. Zato se zavzema-
jo za izvajanje že večkrat predlaga-
nih srednjeročnih in dolgoročnih
ukrepov, predvsem na področju
kmetijstva na celotnem Dravskem
polju. To bi pospešil tudi nujno
potrebni načrt za sanacijo
Dravskega polja ter ureditev kana-
lizacijskega omrežja za odvajanje
odplak z območja črpališča Skor-
ba. Vse te nujno potrebne posege
bi danes že morali izvajati, pa še
povsem in vsi niti izdelani niso.
Odgovornost za to Komunalno
podjetje poleg lokalnih skupnosti
pripisuje tudi državi. Ob tem pou-
darja, da so nitrati v pitni vodi ka-
zalec onesnaženja, poleg drugih
dejavnikov pa predvsem škodujejo
zdravju uporabnikov. Zato bi mo-
rali vsa učinkovitejša in dolgo-
ročnejša prizadevanja za zniževan-
je onesnaženosti pitne vode pričeti
že danes, ne šele jutri, ko bo morda
že prepozno.
-OM
Kam pelje prihodnost?	0 Foto: Milena Zupanič
DOLANE / EME ENGINEERING V STEČAJU
Terjatev za okrog 18 milijonov mark
TERJATVE PRIJAVILO 80 UPNIKOV • NAJVEČJI UPNIK JE S 500 MILIJONI TOLAR-
JEV MINISTRSTVO ZA DELO • PREVREDNOTENA VREDNOST PREMOŽENJA ZA
OKROG 7 MILIJONOV MARK • KMALU JAVNA DRAŽBA
Na okrožnem sodišču v Ptuju je bil 24. aprila narok za preizkus terjatev za
podjetje Eme engineering v stečaju iz Dolan. Stečajni upravitelj dr. Drago
Dubrovski je povedal, da so znašale skupne terjatve na dan uvedbe
stečajnega postopka (27. janaurja 1997) okrog 18 milijonov mark.
Terjatve v skupni vrednosti 16,9
milijona mark je prijavilo 80 upni-
kov, k temu pa je potrebno prišteti
še zamudne obresti, ki so jih sicer
nekateri upniki prijavili, niso pa
jih izračunavali. Med največjimi
upniki so ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve s 500
milijoni tolarjev, sledi državni
sklad za razvoj malega gospo-
darstva, ki je prijavil 240 milijonov
tolarjev terjatev, UBK banka prav
tako 240 milijonov tolarjev, SKB
138 milijonov, sledijo Pomurska
banka, Dolenjska banka, Ljubl-
janska banka in drugi. Terjatve je
prijavil tudi Emil Mlakar z vsemi
svojimi firmami. 14 odstotkov
vseh terjatev je bilo prerekanih in
priznanih, priznane pa so bile tudi
ločitvene terjatve na nepre-
mičnine. Celotno premoženje fir-
me Eme engineering v stečaju je
ocenjeno na okrog 7 milijonov
mark, kar je po mnenju stečajnega
upravitelja dr. Dubrovskega daleč
prevrednoteno. Sestoji pa iz štirih
vrst: iz nepremičnin - poslovne
stavbe, nedokončane proizvodnje
(odlitki in nekaj karoserij starih
avtomobilov), dveh nedokončanih
lakirnih komor in sistema zavaro-
vanja. Na naroku 24. aprila je bil
izvoljen tudi upniški odbor, ki se
bo sestal že v kratkem in podal
mnenje k načinu prodaje nepre-
mičnin, sicer bi stečajni upravitelj
že razpisal prvo dražbo. Upniški
odbor sestavlja pet članov: enega
imajo vsa ministrstva, drugi je iz
sklada za razvoj malega gospo-
darstva, tretji iz UBK banke, četrti
iz SKB, predstavnica delavcev pa
je Darja Viler.
Stečajni upravitelj dr. Drago
Dubrovski je po naroku povedal,
da 40 upnikov svojih terjatev ni
prijavilo, pričakovati pa je, da bo
bodo po vsej verjetnosti upniki
sprožili postopek proti Emilu Mla-
karju, ker dela premoženja (avto-
mobil, stroj) ni v stečajni masi.
Po izkušnjah lahko na delno
poplačilo terjatev računajo le zava-
rovani (hipotekami) upniki, pet
milijonov tolarjev so prijavili tudi
bivši delavci, ki imajo prav tako
prednost pri izplačilu.
MG
2
Sreda, 30. april 1997 - TEDNIK

PTUJ, SREDIŠČE OB DRAVI / MERCATOR SVS
POSODABLJA PRODAJALNE
Vse za kupca
Mercator SVS Ptuj pospešeno posodablja svojo maloprodajno mrežo v vseh
občinah, kjer ima svoje prodajalne. Največ jih je v Ptuju. Zadnja pridobitev je
obnovljena Drogerija v Miklošičevi ulici v Ptuju, pred tem pa so obnovili Špece-
rijo v Središču ob Dravi. Letos so obnovili tudi že samopostrežno trgovino Kekec
v Belšakovi ulici v Ptuju, ki bo za ta del mesta postala osrednjo prodajno mes-
to glede na to, da so jo temeljito posodobili in ker so z 21. aprilom trajno
zaprli samopostrežno trgovino Konzum na Ormoški cesti.
Kot so si v svojem triletnem poslovnem načrtu začrtali,
naj bi v tem času obnovili večino prodajaln oziroma za
investicije namenili kar milijardo in 500 milijonov tolar-
jev. Zavedajo se, da samo bogata založenost trgovin in
prijaznost prodajalcev nista dovolj za uspešno delo, veli-
ko je odvisno tudi od urejenosti trgovin in njihove tehno-
loške opremljenosti.
V Mercator ju SVS z zado-
voljstvom ugotavljajo, da se plan
investicij za letos uspešno ures-
ničuje. V tem mesecu so se nove-
ga delovnega uspeha veselili tudi
v PC Zarja Ormož. Obnovili so
Specerijo v okviru trgovske hiše
na Slovenski cesti 55 v Središču
ob Dravi. Trgovska hiša je bila
zgrajena že leta 1980, sedaj so jo
celovito prenovili in opremili z
novo, sodobnejšo opremo.
Specerija je ena uspešnejših pro-
dajaln PC Zarja, v kateri je
kupcem poleg živil na voljo še
tehnično blago (bela tehnika,
akustika, orodje, kolesa in dru-
go) in po novem tudi poseben
oddelek tekstila po diskontnih
cenah.
Drogerija v Miklošičevi ulici 5
v Ptuju je stara pet let, odprli so
jo leta 1992. PC MIP Detajl jo je
sedaj temeljito prenovila, da bi
zadovoljila najzahtevnejše
kupce. V okviru prenove so
povečali prodajni prostor za 25
m2, zamenjali staro, nefunkcio-
nalno opremo z novo, namestili
klimatsko napravo ter prodajal-
no opremili tudi z novimi reflek-
torji. Ob povečanem asortimanu
blaga velja še posebej opozoriti
na ponudbo prestižnih svetov-
nih znamk v parfumeriji: Cristi-
ana Diorja, Calvina Kleina, Ar-
manija, Guerlaina in podobno.
Dodatno vabilo za obisk pre-
novljene Drogerije pa so
akcijske cene izdelkov iz nekate-
rih znanih kolekcij, kot so Green
line, Plenitude, Nivea. Promo-
cijske predstavitve pripravljajo
Krka kozmetika, Inex Trade,
Henkel Zlatorog. Do sedmega
maja pa bodo v različnih termi-
nih na voljo tudi svetovalke in
kozmetičarke, ki bodo ženskem
delile dragocene nasvete o negi
obraza in o tem, kako ostati lepa.
V Drogeriji lahko kupci izbirajo
med pet tisoč različnimi artikli.
Prenovljena Specerija v Središču ob Dravi
Prenovljena Drogerija v Ptuju.	Foto: Langerholc
PTUJ / S TISKOVNE KONFERENCE PTUJSKE PODRUŽNICE
AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET
V gospodarstvu
vse bolj navzdol
Na petkovi tiskovni konferenci ptujske podružnice Agencije za
plačilni promet Republike Slovenije so predstavili delo agenci-
je v prejšnjem letu, največji poudarek pa je bil dan rezultatom
poslovanja in predstavitvi premoženjsko-finančnega položaja
gospodarskih družb na območju bivše občine Ptuj in občine
Ormož v letu 1996. Prvič se je javnosti predstavila tudi nova di-
rektorica Vesna Zupanič ter na kratko predstavila prednosti
posodobljenega plačilnega prometa.
Temeljna ugotovitev je, da so
poslovni izidi gospodarskih
družb desetih občin Spodnjega
Podravja (devetih na Ptujskem
in ormoške) v prejšnjem letu v
primerjavi z letom 1995 precej
slabši, slabši pa so tudi v primer-
javi z republiškimi podatki. Sta-
tistične podatke iz bilance stanja
in bilance uspeha je ptujski
podružnici plačilnega prometa
predložilo 738 gospodarskih
družb ali 75 odstotkov vseh za-
vezancev za oddajo podatkov.
Od tega je malih družb 688,
srednjih 35, le petnajst pa je veli-
kih gospodarskih družb, ki za-
poslujejo kar 54,2 odstotka vseh
zaposlenih na območju desetih
občin, ustvarjajo pa več kot 66
odstotkov vseh izkazanih pri-
hodkov. Proti vsem, ki statis-
tičnih podatkov niso oddali,
bodo ukrepali skladno z odredbo
o dostavi statističnih podatkov.
Samo v prejšnjem letu so napisa-
li 250 predlogov za uvedbo pos-
topka o prekršku.
NAJVEČ IZGUB V
PREDELOVALNI
INDUSTRIJI
Čisto izgubo je v prejšnjem letu
izkazalo 273 družb ali 65 več kot
v letu 1995, znesek izgub pa se je
povečal za 36,4 odstotka. Čista
izguba je skupaj znašala 3,620
milijarde tolarjev in je dobiček
presegla za 2,107 milijarde. Na-
jveč izgube je v prejšnjem letu
ustvarila predelovalna industri-
ja, od podjetij pa Talum, in sicer
čez dve milijardi tolarjev, na
drugem mestu je Kmetijski
kombinat Ptuj s 364 milijoni, na
tretjem Carrera Ormož, kjer so
imeli 163 milijonov izgube, kri-
tično pa je tudi v Agisu Tap, kjer
so izgubo v prejšnjem letu v pri-
merjavi z letom 1995 povečali za
trikrat.
Pozitivni poslovni izzid je v
prejšnjem letu izkazalo 389 gos-
podarskih družb na Ptujskem in
v občini Ormož, čisti dobiček pa
je znašal milijardo 513 milijonov
tolarjev. V primerjavi z letom
1995 se je zmanjšal za več kot de-
set odstotkov. Prihodki na tujih
trgih so v prejšnjem letu znašali
24 milijard 671 milijonov tolar-
jev. Največji izvozniki so bili
Talum, Silkem, Carrera in Pe-
rutnina.
Skrb vzbujajo tudi podatki o
blokadah. V primerjavi z letom
1995 se je njihov znesek povečal
za 29 odstotkov, število pravnih
oseb z blokiranimi žiro računi
pa za 22. Ob koncu prejšnjega
leta je imelo blokiran žiro račun
154 gospodarskih družb, znesek
blokad pa je znašal dve milijardi
dvesto milijonov tolarjev. V teh
podjetjih je zaposlenih 2627 de-
lavcev. Največji delež blokiranih
žiro računov odpade na zasebna
podjetja,, in sicer 136,44 pa je ta-
kih, ki imajo blokiran žiro račun
že nad tisoč dni. Po podatkih
ptujske podružnice za plačilni
promet gre v glavnem za podjet-
ja, ki še tudi niso opravila doka-
pitalizacije. Za ta podjetja naj bi
veljalo, da bi jih izbrisali iz re-
gistra podjetij, vendar se to ne
dogaja. Na območju delovanja
ptujske podružnice za plačilni
promet je v prejšnjem letu pote-
kalo 16 stečajnih postopkov, na
novo jih je bilo uvedenih 5.
Po podatkih ptujske
podružnice agencije za plačilni
promet Republike Slovenije je
povprečna plača na zaposlenega
na območju upravne enote Ptuj
in občine Ormož v letu 1996
znašala 101.368 tolarjev. V pri-
merjavi z letom 1995 je bila sicer
večja za 7,2 odstotka, a je še
vedno nižja od povprečne v slo-
venskem gospodarstvu, ki je bila
115.752 tolarjev.
INDUSTRIJSKA
PROIZVODNJA NA
PTUJSKEM SE ŠE
ZNIŽUJE
Fizični obseg industrijske
proizvodnje se je na osnovi sta-
tističnih podatkov iz bilance
stanja in bilance uspeha v
podjetjih na območju devetih
občin na Ptujskem v prejšnjem
letu zmanjšal za 0,4 odstotka.
Najbolj se je zmanjšala proiz-
vodnja tkanin in preje, in sicer
za 28,9 odstotka, sledi predelava
sadja in zelenjave. Najbolj pa se
je povečala proizvodnja pijač, in
sicer za 23,6 odstotka.
Spodbudnejši so podatki za
ormoško občino, kjer se je in-
dustrijska proizvodnja povečala
za 3,4 odstotka.
Številke o dosežkih gospo-
darstva upravne enote Ptuj in
Ormoža so zaskrbljujoče, kar
kaže na to, da se še vedno ni us-
pelo izviti iz težav po osamosvo-
jitvi Slovenije. Zgodbe o uspehu,
vsaj na Ptujskem, še ni. Izjeme
so redke, med njimi pa se najpo-
gosteje pojavlja ime Perutnine
Ptuj.
MG
Poslovne izzide gospodarstva upravne enote Ptuj in
občine Ormož so na tiskovni konferenci predstavile:
(od leve) Terezija Crnjakovič, Vesna Zupanič in Vero-
nika Podreznik.	Foto: Kosi
PTUJ / PRICETEK DEL PRI GRADNJI TRGOVSKO-POSLOVNEGA CENTRA
Nova, pomembna pridobitev
V začetku prejšnjega tedna je
Gradbeno podjetje Ptuj pričelo
pripravljalna dela za gradnjo
največjega trgovsko-poslovne-
ga centra v Ptuju, ki ga je inves-
titor poimenoval poslovno sre-
dišče "Drava" Ptuj. Na Osojni-
kovi 9, kjer je bil do sedaj sedež
podjetja, so pričeli rušiti sta-
vbe. V času gradnje je podjetje
sedež preneslo v poslovne
prostore v Zabjak 1 (Opte Ptuj),
telefonskih številk pa niso
spremenili.
Nov trgovsko-poslovni center
s stanovanji v mansardi bo imel
neto površine 7500 m . V njem
bo tudi 170 parkirnih mest. Ob-
jekt naj bi zgradili v enem letu in
pol oziroma do konca leta 1998.
MG
Pripravljalna dela za gradnjo največjega trgovsko-
poslovnega centra so se pričela. Začeli so z rušen-
jem objektov ob Osojnikovi 9. Posnetek je nastal
prejšnji četrtek.	Foto: Kosi
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
TEDNIK je naslednik
Ptujskega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je
ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO
- TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
I Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec,
(novinarji), Slavko Ribarič
(grafično-tehnični urednik),
Jože Mohorič, (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
» 041 -669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK,
I p.p. 95, Raičeva 6, 2250
Ptuj; v (062) 771-261,
779-371, 771-226; faks (062)
771-223.
E-pošta:
tedni k @ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720
tolarjev.
Žiro račun:
52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23/58-92 z dne
^ 12. 2. 1992 se šteje Tednik
za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se
plačuje petodstotni davek od
prometa proizvodov.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
f FDHIK - Sreda, 30. april 1997
3
"fJti--*JJi
BHHHHMMMBMIMMtaMNMRMKjflfaM^^
VAROVALNA ŽIVILA PTUJSKE PEKARNE
V začetku prejšnejga tedna so se podražili pekovski in slaščičarski izdelki, prvi v povprečju za štiri, drugi
za pet oziroma šest odstotkov. To je letošnje prvo povišanje cen izdelkov ptujskih pekarn in slaščičarn.
Pred kratkim pa so za več svojih izdelkov prejeli znak varovalnega živila, in sicer za graham kruh in pecivo, j
kruh in pecivo s sojo ter skandinavski kruh. To je za ta ptujski kolektiv, ki letos praznuje 50-letnico, prav go-
tovo priznanje za dosedanje delo, predvsem pa nagrada za nenehno skrb za kvalitetno proizvodnjo. V krat- j
kem pričakujejo tudi znak varovalnega živila za enega od slaščičarskih izdelkov.
ŠKODA ZARADI POZEBE
Spomladanska pozeba je povzročila precej škode tudi v kmetijstvu mestne občine Ptuj. Prizadeti so
predvsem sadovnjaki in vinogradi. Po prvih in nepopolnih ocenah sta sorti idared in jonagold prizadeti
od 80- do 1 00-odstotno, breskve od 80- do 100-odstotno, marelice od 80- do 1 00-odstotno, češnje 80-
in slive od 50- do 60-odstotno. Veliko škode je tudi v nasadih hrušk, kjer se odstotek prizadetosti giblje od
90 do 100, medtem ko so orehi prizadeti stoodstotno. V vinogradništvu je spomladanska pozeba prizadela
predvsem, rane sorte in dve- do triletne nasade, kjer je prizadetost 40-odstotna.
LANI 12 KROGOV P0B0T0V TERJATEV
M a območju delovanja ptujske podružnice Agencije za plačilni promet Republike Slovenije je bilo lani |
izpeljanih 1 2 krogov pobotov terjatev in obveznosti pravnih oseb, v katerih je bilo pobotanih za 3,3 mi- j
lijarde tolarjev obveznosti. Mesečno je v pobotu sodelovalo povprečno 90 pravnih osebe.
j —-------!--------
LANI 860 BONITETNIH POROČIL
Od leta 1 990 agencija za plačilni promet zagotavlja tudi informacije o boniteti posameznih pravnih oseb
vsem, ki se želijo seznaniti s premoženjsko-finančnim položajem, poslovnim izidom in likvidnostnim stan-
jem svojih poslovnih partnerjev. Te informacije izdaja na poenotenih obrazcih. V prejšnjem letu so izdelali j
že 860 bonitetnih poročil ali za 32 odstotkov več kot leta 1 995. To kaže, da se vedno več pravnih oseb pred
kakršnimkoli sklepanjem poslov želi seznaniti s podatki o boniteti poslovnih partnerjev.
KONFERENCA ZLSD PTUJ
6. maja ob 19. uri bo v dvorani Doma Franca Krambergerja v Ptuju programsko-volilna konferenca
Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ptuj. Gost konference bo predsednik stranke
Borut Pahor.
PISARNA SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE VABI
Mestni odbor Slovenske nacionalne stranke Ptuj ima svojo pisarno v Trstenjakovi 1 1. Ta je odprla ob sre-
dah in petkih od 17. do 19. ure, sporočila pa sprejemajo tudi na telefonski tajnici in po faksu 777-
996. Pri njih lahko občani oddajo pisne pobude in vprašanja glede občinske in državne problematike, da
jih bo odbor posredoval poslanski skupini stranke v Državnem zboru oziroma lokalne probleme reševal v j
mestnem svetu.
DIABETIKI VABIJO NA DUNAJ
17. maja bo že drugi letošnji izlet ptujskih diabetikov. Potovali bodo na Dunaj, kjer si bodo ogledali os-
rednje znamenitosti. Cena izleta je 3700 tolarjev, vključuje pa prevoz, kosilo in stroške vodenja. Prijave
sprejemajo na sedežu društva 7. in 1 4. maja, v diabetoloških ambulantah v bolnišnici in na Hajdini pa vsak |
dan.
________________ __________ ______________,___________
DRUGEGA MAJA NA KTV GORIŠNICA
V petek, 2. maja, ob 20. uri (ponovitev v nedeljo, 4. maja, ob 15. uri) bo na sporedu KTV Gorišnica 15.
mesečna kronika. Tokrat bodo gledalci spoznali delo občinskega sveta na zadnjih dveh sejah, na obisku
v Gorišnici sta bila kulturni minister Jožef Školč in predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, nastala
je športna zveza v občini, poročali bodo z občnih zborov gasilcev in upokojencev, s šolske prireditve ob sve-
tovnem dnevu zdravja, 1 7. srečanju tamburaških skupin Slovenije v Gorišnici, priznanjih vinogradnikom Ha-
loz na Dobrotah slovenskih kmetij in o Prazniku vina v Podgorcih. Predstavljena bo delovna akcija prebival- j
cev Malega Okiča in Slatine, nekatera spomladanska dela kmetovalcev, nekaj športnih rezultatov in daljša
reportaža s članskega državnega prvenstva v judu.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
programu je glasbena oddaja Video-boom 40 in posnetek koncerta Simone VVeiss.
Pripravila: MG
C OVORI SE ...
... DA so dornavski svetniki
ugotovili, da baza (vaški od-
bori) sprejema konkretne skle-
pe že pred njimi. Gre torej za
pojav, da roke delajo hitreje,
kot misli glava, ali da zaradi
glave trpi celo telo.
... DA tudi dotični svetniki
razmišljajo o občinskem glasi-
lu. Polemično pa je že zaradi
Liikarski ali Vinski glas, bodo
v njem bolj zastopani Liikari
ali Grabčani? Ker bo časopis
še ena gbba po dežju, se ve,
- JzditMJ? tej občini gobji maher.
... DA se na mestnem svetu
vse pogosteje nazivajo z gos-
podi poslanci, tu in tam pa
jim v prepisanem gradivu uide
še kaj delegatskega. Je že
tako, da marsikomu diši dele-
gatska lagodnost in poslanska
plača.
... DA na mladih svet stoji,
vsaj kar se tiče njihove iz-
najdljivosti: ko so si ptujski
dijaki v Mariboru ogledali
francosko predstavo, niso nič
razumeli. Kljub temu pa so se
smejali in ploskali z drugimi.
Važno je, da so častno zasto-
pali šolo in mesto.
... DA bodo ptujski kulturni
direktorji stimulirani za minu-
lo dobro delo. Tisti, ki so fun-
kcijo šele prevzeli, bodo zago-
tovo s hvaležnostjo gledali na
preteklost.
... DA se Ptuj spreminja v
mesto čarovnic. Kako bi si
lahko sicer razložili, da je bilo
na Jurjevem sejmu tolikšno
povpraševanje po njihovih
prevoznih sredstvih.
... DA je jasno, zakaj so bile
prodajne cene metel nižje od
nabavnih: metlarji so tako
dali svoj prispevek k boljši pri-
hodnosti, ki si jo lahko samo
pricopramo.
... DA so v eni od novih občin
dali pod streho tako veliko up-
ravno zgradbo, da bodo lahko
vanjo skrili celo proračunsko
luknjo.
4
Sreda, 30. april 1997 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / DELO PRI MOSTU ZA PEŠCE POTEKA NEMOTENO
Pilote betonirajo s pontona
Kljub dežju in hladnemu
vremen, ki je v drugi polovici
aprila zajelo Slovenijo, gradnja
novega mostu za pešce v Ptuju
uspešno napreduje. S pomočjo
plavajočega pontonskega
gradbišča, ki je z obeh
dravskih bregov privezan z
jeklenimi vrvmi in na katerem
je velik žerjav, gradbinci te dni
pridno opravljajo globinsko
odkopavanje in sproti betoni-
rajo temelje za pilote novega
mostu. Istočasno pa na obeh
bregovih pripravljajo vse
potrebno za gradnjo vozišča
novega mostu.
Foto: M. Ozmet
VIDEM / ZLATA IN DVE SREBRNI POROKI
Zla toporo cen ca
Trafela
V soboto, 19. aprila, je bila v
sejni sobi občine Videm sloves-
nost zlate poroke. Zlatopo-
ročenca sta bila Angela in Jakob
Trafela iz Vidma 5/a, sloves-
nost zlate poroke pa sta opravi-
la župan Franc Kirbiš in
matičarka Bernarda Galun. Da
pa je bilo slavje pri Trafelovih
to soboto še večje, sta
istočasno slavila srebrni poroki
hči Elizabeta in sin Slavko.
Angela (rojena Mlakar) se je
rodila leta 1925, Jakob pa leta
1918. Na skupno življenjsko pot
sta stopila 12. aprila 1947. Jakob
se je izučil za krojača in še danes
občasno vzame v roke šivanko.
Svojega poklica pa uradno nikoli
ni opravljal, pač pa je bil dolga
leta kletar v sedanjem podjetju
Slovenske gorice - Haloze Ptuj.
Žena Angela je gospodinjila in
vzgajala otroke. Vzgojila sta pet
otrok, ki ju vedno radi obiskuje-
jo, veselita pa se tudi svojih 9
vnukov.
Številnim čestitkam in dobrim
željam zlatoporočencema se
pridružuje tudi uredništvo Tedni-
ka!
JB
Zlatoporočenca Angela in Jakob Trafela iz Vidma.
Foto: Kosi
ORMOŽ / PETDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA
Zla top or o cen ca
Kocjan
Pred 50 leti, natančneje 13. ap-
rila 1947, sta se v župnijski cer-
kvi na Svetinjah poročila Stanko
in Danica Kocjan iz Mihalo-
vcev. Stanko je bil doma iz
Miklavža, Danica (rojena Pfa-
jfar) pa iz Mihalovcev in po po-
roki sta si ustvarila dom na
Daničini domačiji.
Stanko je bil kot mlad fant pri-
silno mobiliziran v nemško vo-
jsko. Po vrnitvi iz ruskega ujet-
ništva se je zaposlil kot uslužbe-
nec pri okrajnem ljudskem od-
boru v Ljutomeru, nato pa je od
leta 1956 pa do upokojitve
služboval na Občini Ormož.
Danica je bila doma in je dela-
la na manjši kmetiji, vzgajala ot-
roke in skrbela za gospodinjstvo.
To pa je bilo precej dela, saj se
jima je v zakonu rodilo pet ot-
rok: Stanko, Danica, Darinka,
Majda in Vladimir. Zlatopo-
ročenca Kocjan imata danes šest
vnukov in enega pravnuka.
vk
Zakonca Kocjan.	Foto Hozyan-
f FDHIK - Sreda, 30. april 1997
5
ITIflfrTO	/ W J
PIŠE: VIDA TOPOLOVEC / PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA
Dežela veinega hrepenenja
9.
V okolici samostana sv. Jeroni-
ma je še vrsta drugih turističnih
znamenitosti, med katere brez
dvoma sodi v prvo kategorijo
Torre de Belem (kar pomeni "da
te ustanovim v imenu Betlehe-
ma") ali Belemski stolp iz 16.
stoletja, zgrajen v zlatem času
portugalskih osvajanj čezmors-
kih dežel in predstavlja neke
vrste vrata v Lizbono oziroma
starejše predmestje; po katerem
se danes ta nadvse imenitni in
bogati del mesta tudi imenuje.
Kamnito utrdbo, mešanico ro-
manskega, gotskega in mavrske-
ga stila, enega izmed zaščitnih
znakov Lizbone, so začeli graditi
sočasno s samostanom sv. Jero-
nima. V bližini je majhno prista-
nišče Restelo, od koder so v 15.
stoletju in tudi kasneje odplule v
svet ladje pomembnih portu-
galskih pomorščakov; med nji-
mi sta bila Vasco da Gama ter
Henrik Pomorščak, ki je raje,
kot bi kraljeval, postal mornar.
Danes si Belemski stolp ogleda
veliko število turistov, ki pridejo
v Lizbono. Zanimivi sta njegova
zunanjost, pa tudi notranjost.
Na 35 metrov visoki terasi na
vrhu stolpa je lep pogled na reko
in na celoto območje Belema ter
na Lizbono. Veliko manj ro-
mantični so zapori, kjer so dolga
stoletja obračunavali s poli-
tičnimi nasprotniki.
Ostanimo še nekaj časa v tem
delu Lizbone. Naj omenim, da je
bila tu tudi palača nekdanjih
portugalskih kraljev (Paco de
Belem), danes pa je to bivališče
portugalskega predsednika
države. Na drugi strani samosta-
na sv. Jeronima, najmogočnejše
zgradbe v tem delu mesta, kamor
pridete preko široke Avenije de
India, je lepo negovan park, ob
reki Tejo pa spomenik portu-
galskih pomorščakom Padrao
dos Descobrimentos z nekoliko
patetičnim nadihom iz bleščeče
belega marmorja, ki ga je leta
1940 dal postaviti tedanji portu-
galski diktator Salazar od 500.
obletnici smrti Henrika Po-
morščaka. Pred njim je Trg
dobrega upanja, okrašen z veli-
kim mozaikom karte sveta, ki z
letnicami ponazarja portugalska
osvajanja in raziskovanja. Prava
mala ura zgodovine odkrivanja
čezmorskih dežel. Med Portu-
galsko in Slovenijo je na tem
zemljevidu razdalje samo za ve-
lik korak. Spomenik pomorskim
osvajanjem z lepimi datajli, ki
prikazujejo hrepeneče poglede
proti morju, osrednja osebnost je
vsekakor Henrik Pomorščak, ki
v roki drži karavelo, ima 52 met-
rov visok stolp, kamor se lahko
obiskovalci popeljejo z dviga-
lom. Na vrhu lahko občudujejo
ustje Tejoja, ki se samo nekaj ki-
lometrov proti zahodu zlije z At-
lantikom. Posebej lep je pogled
na drugo stran reke, ki jo pove-
zuje eden največjih visečih mos-
tov v Evropi, dolg 1013 metrov
in po nageljni revoluciji 25. apri-
la 1974, ko so odpravili dolgolet-
no Salazarjevo vojaško diktatu-
ro, imenovan most 25. aprila
(zgradili so ga 1966. leta). Na
drugi strani mostu je ogromen
kip Kristusa z razprtimi rokami,
kar nekoliko spominja na Rio de
Janeiro. Seveda je od tod dober
razgled tudi na Lizbono, še po-
sebej proti staremu delu mesta,
ki ga na vrhu obvladuje grad de
Sao Jorge, kamor turistične
agencije najprej pripeljejo turis-
te.
V neposredni bližini je Be-
lemski kulturni center, moderna
zgradba, ki je videti kot odgovor
sodobnih arhitektov na mojstro-
vine poklicnih kolegov izpred
mnogih stoletij. Mogočna, v so-
dobnem slogu zgrajena stavba je
bila dokončana 1992. leta, ko je
Portugalska predsedovala EU.
Iz tega bogataškega in tudi
drugače imenitnega dela Lizbo-
ne se preselimo v njeno jedro.
Vmes je pristaniški in stari in-
dustrijski del, ki ima manj ro-
mantičen videz.
Preden bi se lotila raziskovan-
ja strogega centra Lizbone, še
nekaj iz njene zgodovine. Ome-
nila smo že njeno zlato obdobje,
ko je v 15., 16. in deloma še 17.
stoletju pomorska trgovina
glavno mesto dobesedno zasipa-
vala z dragocenostmi. Zlato
obdobje mesta se je končalo 1.
novembra 1755. leta, ko je silovit
potres v približno dvanajstih mi-
nutah porušil velik del mesta.
Od 110.000 prebivalcev jih je
30.000 izgubilo življenje,
uničenih je bilo 9000 raznih
zgradb. Zanimivo je to, da Alfa-
me, ene najrevnejši mestnih
četrti v tistem času (med drugim
so jo hoteli v zlati dobi Lizbone
celo odstraniti), potres ni
porušil. Danes je to najstarejši
del mesta, prepleten z ozkimi
ulicami, privlačno staro arhitek-
turo in številnimi majhnimi lo-
kali.
Rešitelj Lizbone je bil tedanji
zunanji minister markiz de
Pombal, ki je kralja po
končanem potresu vprašal, kaj
sedaj. Kralj mu je odgovoril:
"Mrtve bomo pokopali, za žive
poskrbeli." Ali so to resnično
njegove besede ali so kasneje
temu še kaj dodali ali odvzeli, je
težko reči. Resnica je, da je mar-
kiz de Pombal na novo zgradil
Lizbono in marsikaj od tistega
občudujemo še danes. Sem sodi-
jo z mozaiki tlakovane nekatere
mestne ulice ter številne monu-
mentalne zgradbe, med njimi
tudi Praca do Comercio, lep, ve-
lik trg med reko Tejo in vhodom
v Pombalovo mesto. V sredini je
kip jezdeca, ki predstavlja kralja
Joseja I.,nato polkrog, grajen v
mešanici klasicizma in baroka.
V mesto pridete skozi Vrata
triumfa ali Slavolok zmage, kjer
so upodobljene štiri osebe, po-
membne za zgodovino Portu-
galske. Prvi od leve proti desni je
Viratius, vodja Lusitancev v
boju proti Rimljanom, drugi
Nuno Alvarez Pereira, zmagova-
lec pri Aljubarroti (nasledstvena
vojna med Kastiljci in Portugal-
ci), nato Vasco da Gama, ki je
poiskal novo morsko pot v Indi-
jo in s tem pripomogel k blaginji
države, ter četrti markiz de Pom-
bal.
Spomenik pomoršča-
kom, ki ga je leta 1940,
ob 500. obletnici smrti
Henrika Pomorščaka,
dal zgraditi takratni
portugalski diktator
Salazar. Desno v
ozadju most 25. aprila.
Torre de Belem - zaščitni znak Lizbone
Lizbona - Vrata triumfa ali Slavolok zmage, vhod
v Pombalovo mesto. Zgoraj od leve proti desni
štirje možje, najpomembnejši za zgodovino Por-
tugalske
Kaktusi so vzcveteli
^e glede na to, kakšno je vreme, v rastlinjaku
rožice uspevajo. Večina ljubiteljev se v teh dneh
Ponaša z narcisami in tulipani, pri Zvonku Bešvir-
Ju iz Ormoža pa so cvetove odprli preštevilni kak-
tusi.
vk
6
Sreda, 30. april 1997 - TEDNIK

ORMOŽ / IZŠEL BORKOV ZBORNIK
Borko - estet evropske razgledanosti
Jeseni je v Ormožu potekal
simpozij o življenju in delu ro-
jaka Božidarja Borka. Z referati
so sodelovali ugledni slavisti in
s tem prispevali k ponovnemu
odkritju avtorja. Pred kratkim
pa so referati izšli tudi v knjižni
obliki, ki sta jo uredila Marko
Jesenšek in Viktor Vrbnjak.
Pogovor ob predstavitvi Borko-
vega zbornika je vodil Mirko
Križman, udeležili pa so se ga
številni predavatelji, ki jim je
dobrodošlico izrekel tudi
župan Vili Trofenik.
Urednika sta v spremni besedi
med drugim zapisala, da zbornik
umešča Borkovo obsežno in
poglobljeno znanje ter delo v tis-
ti prostor in čas, iz katerega so ga
v preteklosti želeli izriniti. Bor-
ko je prepoznan za esteta široke
evropske razgledanosti, umeščen
je v evropske literarne, kulturne
in filozofske tokove. Znanje mu
je omogočalo, da je postal pos-
rednik med tujo visoko duhovno
kulturo in domačim okoljem.
Vsi objavljeni referati dokazuje-
jo, da se je razvil v odličnega
urednika in novinarja, literarne-
ga publicista in kritika, prevajal-
ca in esteta.
vir
Od leve: dr. Marko Jesenšek, dr. Mirko Križman in
prof. Viktor Vrbnjak
PTUJ / RAZSTAVISCE V MERCATORJEVI BLAGOVNICI
Na ogled dela Gajšta in Piska
Ptujska slikarja Branko Gajšt
in Leon Pišek, člana likovne
sekcije pri DPD Svoboda, sta v
aprilu pripravila prvo skupno
razstavo na razstavišču Merca-
tor. Kupcem in ljubiteljem li-
kovne umetnosti se
predstavljata z zimskimi moti-
vi, kurenti, tihožitji in pejsaži;
sicer pa slikarja v aprilu
razstavljata tudi v Etolu Celje.
Branko Gajšt je že nekaj časa
samostojni likovnik, od lanskega
leta podpredsednik v ptujski li-
kovni sekciji, pripravil pa je že
14 samostojnih razstav. Slika
predvsem v oljni tehniki na plat-
no, po mnenju Jožeta Foltina,
prof. lik. ped., pa je najmočnejši
v slikanju pejsažev. Prav v tem
njegova dela kažejo odnos do
haloškega okolja (Sestrž), v kate-
rem živi, med tihožitji pa so
najznačilnejše njegove sončnice
ter figure. Prof. Foltin med dru-
gim pravi: "V zadnjih letih je sli-
kar z zagnanim delom pridobil
več na občutku za kompozicijo
in prostor, pri delu uporablja
čistejše barve in odseva ekpre-
sionističnost. Zdi se tudi, da je
slikar v svojem razvoju prišel do
stopnje, ko lahko v večji meri
"preoblikuje" naravo, sliki pa
tako daje še bolj osebni izraz."
Že na prvi pogled so slike
Leona Piška drugačne od
Gajštovih, na zadnji razstavi ne-
koliko drugačne od njegovih
prvih in še zmeraj dovolj
značilno ekspresionistične za
slikarja iz Cirkovc. Pred štirimi
leti se je predstavil s prvo samos-
tojno razstavo, od leta 1991 pa
razstavlja skupaj s ptujskimi sli-
karji in se udeležuje likovnih ko-
lonij. Prof. Foltin za mladega
slikarja pravi, da je ubral svojo
pot v skupini ljubiteljskih sli-
karjev. Na zadnji razstavi so na
ogled njegovi kurenti, tihožitje
in hiše na vasi, kakršne najdemo
v njegovem domačem okolju.
Besedilo in posnetek:
Tatjana Mohorko
Ptujska slikarja Branko Gajšt in Leon Pišek prvič
predstavljata svoja dela na skupni razstavi.
SL. BISTRICA / LIKOVNA RAZSTAVA V GRAJSKIH SALONIH
Nežni akvareli Anke Rakun
Vse kaže, da bodo likovne
razstave, ki se pod okriljem Za-
voda za kulturo Slovenska Bistri-
ca nizajo vse leto, prerasle iz lju-
biteljske v strokovno institucijo.
Mirno lahko zapišemo, da je vsa-
ka razstava po svoje zanimiva in
prijetna. Se posebej pomirjujoče
vpliva na gledalca zadnja, ko
bistriškemu	občinstvu
predstavlja svoje nežne akvarele
ljubiteljska slikarka Anka Rakun
iz Rečice ob Savinji.
Da je dogodek še lepše "izzvenel",
so pripomogle tudi glasbene točke.
Prispevali so jih pevci okteta
Rožmarin iz Mozirja - njihova pe-
sem se je prepletala skozi vso pri-
reditev - ter učenca bistriške glas-
bene šole.
Anka Rakun, rojena na Preval-
jah, likovni pouk pa je poučevala
na osnovni šoli Mozirje, živi in
ustvarja na Rečici ob Savinji. Po
upokojitvi je v zadnjih nekaj letih
v akvarelu našla medij, ki je po
njeni meri in s katerim lahko ne-
posredno in spontano izraža svoj v
likovne podobe preobraženi svet,
je med drugim o njenem delu po-
vedala likovna kritičarka in no-
vinarka Marlen Premšak.
Anka Rakun je do sedaj sodelo-
vala na štirih skupinskih razsta-
vah: 1994 na osnovni šoli Rečica
ob Savinji, 1996 v prostorih slo-
venskega konzulata v Celovcu, is-
tega leta še v Galeriji Mozirje ter
ponovno na osnovni šoli Rečica ob
Savinji. Razstava v likovnih salo-
nih bistriškega gradu je njena tret-
ja samostojna, pred tem je samos-
tojno 1995. leta razstavljala na os-
novni šoli Rečica ter 1996 v salonu
pohištva Gala na Prevaljah na
Koroškem. Bistričani in ljubitelji
slikarstva si lahko njena dela v
bistriškem gradu ogledajo vse do
11. maja.
Vida Topolovet
Anka Rakun (v sredini) ob odprtju razstave v likov-
nih salonih bistriškega gradu; ob njej levo likovna
kritičarka Marlen Premšak.	Foto: Samo Brbre
PTUJ / KONCERT PIHALNEGA IN VELIKEGA PLESNEGA ORKESTRA
Orkester z odličnima soiisti
V začetku aprila sta se nam v Gledališču Ptuj
predstavila pihalni in veliki plesni orkester Ptuj
pod skupnim vodstvom Antona Horvata. Prvi del
koncerta je bil namenjen predvsem resni kon-
certni literaturi za pihalne sestave, drugi del pa
skladbam in priredbam za plesni orkester. Za
raznolikost glasbenega večera pa sta poskrbela
tudi vokalna solista Nuša in Marjan.
Že v prvi skladbi, Cajkovskega Ouverture 1812, je
orkester dokazal, da je kos tudi težjim skladbam, ki
zahtevajo suverenost vodenja dirigenta in ne na-
zadnje tudi samih izvajalcev. Velika škoda je, da je
oder absolutno premajhen za tako veliko zasedbo in
za takšno instrumentacijo, ki jo zahteva ta skladba.
Prav zaradi tega je dirigent na trenutke izgubil rit-
mično kontrolo nad "oddaljenimi" posameznimi
instrumentalnimi skupinami, saj je bilo popolno-
ma nemogoče vzpostaviti pristnejši kontakt z nji-
mi. Pohvalno je dejstvo, da se je dirigent kot že to-
likokrat izkazal z izbiro programa tudi za instru-
mentalne solistične vložke. Prav solisti so pokazali
odlično pripravljenost, kar še posebej velja za po-
zavnista, ki je prepričljivo odigral grotesko za po-
zavno in pihalni orkester. Ne smemo pa pozabiti
tudi na polko skladatelja Bojana Adamiča za dva kla-
rineta, ki sta prav tako pokazala in "demonstrirala"
izvrstno tehniko igranja, kakor tudi interpretativni
naboj. V obeh solističnih primerih je bil orkester gle-
de na solistično izvajanje dinamično premočan.
V drugem delu pa smo poslušali nastop velikega
plesnega orkestra (večji del članov iz pihalnega or-
kestra) s preverjenim zabavnim programom in z
vokalnimi solisti. Tudi v tem primeru je prihajalo
do dinamičnih nesorazmerij (f-p), predvsem velja
to za ritem sekcijo (ritem kitara!!!), ki je bila v
večjem delu preglasna glede na druge sekcije. To je
povzročilo tudi centralno ozvočenje, ki ni bilo
sinhronizirano glede na postavitev posameznih
sekcij. Številno poslušalstvo je imelo kaj slišati, saj
je dirigent s svojimi hudomušnimi povezovalnimi
komentarji dal prireditvi svežino.
Vladimir Brlek
TEDNIKOVA KNJIGARNICA/ MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ 97 - 5
Bila je ulica knjig
Minuli teden je minil v znamen-
ju knjig, saj je 23. april medna-
rodni dan knjige, ki smo ga letos
praznovali drugič. Nekoliko
neorganiziranemu praznovanju
so se odzvali po vsej Sloveniji na
različne načine, očitno pa so lju-
bitelji knjig najbolj praznovali v
Ljubljani, od koder se niso
potrudili vsaj s pošiljanjem pla-
katov za praznične dni. Tako je
en sam samcat plakat zašel na
Ptuj, obe knjigarni (Mladinska
knjiga in •Bukvica) sta se tudi
morali sami znajti. In znašli smo
se tudi knjižničarji ter postavili
knjižno razstavo, ki bi nam jo
tudi v Ljubljani zavidali. Ptuj je bil
pretekli teden edino mesto v
Sloveniji (morda pa na svetu?),
ki je imelo ULICO KNJIG. Knji-
goljubi iz osnovnih šol Cirkovce,
Markovci, Mladika, Olga Meglič,
Žetale, Dornava, Ljudski vrt,
Breg, Hajdina, Destrnik, Videm,
Dornava so s šolskimi
knjižničarji in likovniki petdeset
izložb in oken okrasili s knjigami
in pregovori o knjigah in branju.
Akcija je požela veliko odobra-
vanja. Zares prijeten je bil
pogled na knjige, ki so se razpi-
rale po Krempljevi, Murkovi in
Prešernovi ulici ter delčku Slo-
venskega trga.
In kakšne so bile knjige? Okna
sodišča so zapolnile stokovne
knjige in nekaj romanov, zlatarni
so krasile knjige o nakitu in dra-
gih kamnih, policijska zgradba
je zraven otroških lepo ilustrira-
nih knjig ponujala pogled na
Čelikove Policaje in strokovno
kriminalistično branje, knjige o
plastičnih masah so bile v izložbi
Gume. V Ulici knjig bi lahko bilo
deset urarjev, saj je poučnih in
pravljičnih knjig o urah in času
zelo veliko. Največ knjig je bilo
postavljenih na temo oblačila in
obutev. Največ odobravanja mi-
moidočih je bilo slišati pred
izložbami E-shopa, Naf-Nafa,
Merkurja, Benetona in Optike
Pire. Tudi knjige o negi malih
živali so pritegnile marsikateri
pogled v majceno okno nove
trgovine v Prešernovi ulici, kjer
so knjige o denarju in bankah
pestrile okna Ljubljanske in Mer-
catorjeve banke ter A-banke.
Marsikatero izložbeno okno je
bilo premajhno za številne pri-
merne knjige (o Kitajski in Indiji v
Anno 69, o likovnih
potrebščinah in papirju v Alfu, o
televizorjih pri Mundi, o Italiji in
pizzah v Slončku, o cvetju v
Spominčici, o pisanju in novi-
narstvu v pisarni časnika Delo
...). Zelo prijazni so bili v Krea-
tivnem krojaštvu Dana in tiskarni
Polajžar, oboji so pokazali velik
posluh za knjige. Pravzaprav je
zanimivo, kako so novinarji
spraševali: A so vam res vsi
lastniki izložb in oken prisluhni-
li?1 Ponosno smo jim pritrdili s
poudarkom, da lepa beseda
lepo mesto najde. In minuli te-
den je bil Ptuj še lepše mesto,
saj je imelo Ulico knjig. Hvala
vsem sodelujočim!
PETA UGANKA
Moram vas pohvaliti, dragi
bralci Tednikove knjigarnice, saj
ste nas presenetili s številom
pravilnih rešitev: drugo uganko
vas je rešilo kar 41. Žreb je bil to-
krat naklonjen MARUŠI ŽAGAR,
Ul. Lackove čete 41. Knjiga
Hane Doskočilove Diogen v
sodu čaka nagrajenko v mla-
dinskem oddelku Knjižnice Iva-
na Potrča, Prešernova 35, zra-
ven OŠ Olge Meglič. Čestitamo
in vas vabimo k novi uganki!
Prehranjevanje je povezano
tudi z osnovami lepega vedenja.
Bonton so predpisi in merila, ki
med drugim določajo vedenje
za jedilno mizo. O lepem veden-
ju je veliko knjig, za otroke in
odrasle, navajam tiste, ki si jih
lahko izposodite v naši in vaši
knjižnici: S. In E. Ružič, Bonton
za otroke; Jože Šircelj, Žepni
bonton; E. in A. Osredečki, So-
dobni bonton; Lepo vedenje od
A do Ž; Zelmanovič, Ilustrirani
bonton in protokol; S. Pregl,
Počesane muhe ali zelo zaple-
ten priročnik o lepem vedenju;
D. Muck, Blazno resno popolni.
V naštetih knjigah se boste
poučili o pravilno pogrnjeni mizi,
o vrstnem redu jedilnega pribo-
ra, o pravilnem odlaganju pribo-
ra, o vstajanju od mize. Te knjige
vam bodo pomagale do pravil-
nega odgovora pete uganke.
Izpolnjeno okence čimprej
pošljite v Knjižnico Ivana Potrča,
Minoritski trg 1, s pripisom KVIZ.
Seveda nam lahko rešitve prine-
sete tudi osebno. Za reševalce,
ki jim bo sreča pri žrebanju nak-
lonjena, smo pripravili lepo
knjižno darilo.
POVABILO NA
PRAVLJICO
Prvomajski prazniki bodo za-
maknili našo PRAVLJIČNO
URO, ki bo zato prihodnji četr-
tek, 8. maja, ob 17. uri. VABLJE-
NI.
LHjana Klemene!i
Učenci OŠ Kidričevo urejajo zlatarjevo izložbo.
Foto: M. Zupanič
f FDHIK - Sreda, 30. april 1997
7

PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 20
Dominikanski
samostan
1933 • Na šilastoločni opečni
banji, vpeti med oba t.i. slavolo-
ka, v samostanski cerkvi odkri-
jeta dr. Remec in konservator
dr. Štele naslikana grba gospo-
dov Ptujskih.
1945 • Muzej pridobi pritične
prostore jugovzhodnega sa-
mostanskega prizidka in prit-
lične prostore v južnem samos-
tanskem traktu.
1947 • Muzej se razširi na
vzhodni pritlični del nekdanje
dominikanske cerkve.
1947 - 1948 • Muzej pridobi
ves dvoetažni jugozahodni sa-
mostanski prizidek.
1950	• Konec leta se iz druge-
ga nadstropja samostanske
cerkve izseli mehanična tkalni-
ca. Muzej je lastnik trga pred sa-
mostanom, ki ga postopoma
prične urejati kot parkovni na-
sad.
1951	• Urejuje se cerkveno
pritličje - lapidarij.
1963 • Samostansko cerkev
prično adaptirati za arheološke
potrebe. Podrejo neprimerni sa-
nitarni prizidek ob severni steni
cerkve; podrejo vmesno etažo v
sami cerkvi, s čimer odpravijo
drugo nadstropje. Zbirka
drobnega arheološkega gradi-
va, depo.
1966 • Končana adaptacijska
dela v sami cerkvi.
1970 • V cerkveni kripti naleti-
jo v globini štirideset cm na
rimske zidove.
1970 - 1975 • Na novo ureju-
jejo vse muzejske prostore v sa-
mostanu, jih obnovijo in elektrifi-
cirajo, pri čemer pride do novih
umetnostnozgodovinskih odkri-
tij, ki v marsičem precizirajo do-
tedanje podatke o stavbni zgo-
dovini samostanskega komp-
leksa. Obnovljeni in na novo
opremljeni upravni prostori,
vhodna veža s sanitarnimi pros-
tori, hišniško stanovanje. Sani-
rana in na novo prebeljena in
opremljena preparatorska de-
lavnica. Pozidan hodnik, ki po-
vezuje vhodno vežo z razstavni-
mi prostori, očiščena in konser-
virana fasada ob muzejskem
vhodu, popravljena fasada ob
južnem dvorišču in tam urejen
park s srednjeveškimi in novo-
veškimi kamnitimi spolijami ter
postavljeno figuralno znamenje
Janeza Nepomuka iz Turnišča
pri Ptuju. Sanirana, obnovljena
in poploščenas klinkerji refekto-
rij in kapiteljska dvorana, urejen
priročni arheološki depo. Križni
hodnik očiščen recentnih
beležev ter predrta vrata, ki vo-
dijo iz severnega trakta križnega
hodnika na notranje dvorišče.
Vse štiri fasade, ki obdajajo
notranje dvorišče, osvobojene
recentnih beležev in ometov do
prvega nadstropja. V antičnem
lapidariju odstranjena prečna
stena in osvobojeni slopi, ki no-
sijo gornjo etažo. Grobnica z
izhodom na križni hodnik upo-
rabljena za postavitev II. mitreja.
Na novo odkrita grobnica v cer-
kvi bila izpraznjena in spremen-
jena v depo rimske keramike. V
etaži, kjer je zbirka drobnega ar-
heološkega gradiva, odstranje-
ni obe opečni steni, ki sta zaradi
teže in nestabilnosti statično
ogrožali nosilno konstrukcijo
pod seboj.
Lit.: poročila Muzejskega
društva iz časa 1920/21 -
1935/36; F. ŠTELE 1928, p.
190s; F. ŠTELE 1929, pp. 55 -
57; B. SARIA 1933, p. 119; F.
ŠTELE 1933b, pp. 237 - 241; J.
CURK 1974, passim; J. CURK
1975, passim
STAVBNOZGODOVI
NSKIRAZVOJ
SAMOSTANSKEGA
KOMPLEKSA
Uvod
Ko brskamo za podatki o
nekdanjem ptujskem domini-
kahskem samostanu, prese-
nečeno ugotavljamo, da kljub
množici podatkov, razmetanih
po kar precejšnji množici sepa-
ratnih člankov, ki se nepos-
redno ali posredno tičejo zgo-
dovine ptujskega domini-
kanskega samostana, objavlje-
nih v raznoraznih do-
moznanstvenih publikacijah, ta
za zgodovino Ptuja in njegove
okolice tako pomemben kultur-
nozgodovinski objekt, ki v nedr-
jih dandanes tako neugledne lu-
pine hrani prvovrstne umet-
nostne spomenike, še do danes
ni dobil svoje monografije.
Osnovni vir za zgodovino do-
minikanskega samostana je sa-
mostanska kronika, ki jo je leta
1697 sestavil p. Ambrozij Ca-
pello v štirih delih in v dveh knji-
gah (Memorabilia) in ju dan-
danes hrani Zgodovinski arhiv
Ptuj, poleg tega pa še razne
drugine listine, ki so tudi shran-
jene tam. Leta 1857 je Josef
Hoenisch napisal, če odmisli-
mo samostansko kroniko, prvo
zgodovino ptujskega domini-
kanskega samostana, ki pa je
ostala v rokopisu, v dveh enakih
izvodih, ki ju danes hrani Šta-
jerski deželni arhiv v Gradcu, fo-
tokseroksirani kopiji obeh roko-
pisov pa sta dostopni v Zgodo-
vinskem arhivu Ptuj. Posamezni
deli te zgodovine so bili leta
1857 objavljeni tudi v tedenski
prilogi graškega dnevnika "Auf-
merksame" na šestih straneh.
Ko leta 1858 Ferdinand Reisp
objavi prvo monografijo o Ptuju
in njegovi okolici, domini-
kanskega samostana ne
obravnava samostojno, temveč
le v okviru splošnega pregleda
cerkvene zgodovine Ptuja, pri
čemer obravnava le samostan v
13. stoletju. V 19. stoletju na
kratke notice o dominikanskem
samostanu naletimo še pri
Mucharjevi Zgodovini vojvodi-
ne Štajerske, na prvo kritično
obravnavo virov za zgodovino
ptujskega dominikanskega sa-
mostana v srednjem veku pa pri
Josephu von Zahnu (Uber die
Anfaenge und deri aelteren Be-
sitz des Dominicanerklosters zu
Pettau, BstG, XVI, 1879), ki v
drugem in tretjem delu Knjige
listin vojvodine Štajerske objavi
posamezne dokumente, ki se
tičejo ptujskega dominikanske-
ga samostana in ki jih kasneje
spet srečamo v Kosovem Gra-
divu za zgodovino slovenskega
naroda. V začetku našega sto-
letja se srečamo s podatki o do-
minikanskem samostanu v član-
kih, ki obravnavajo srednje-
veško zgodovino Ptuja, ob-
javljenih v letnih poročilih
ptujske gimnazije in ki jih je na-
pisal gimnazijski profesor Hans
Pirchegger. Prvo in edino v slo-
venščini napisano zgodovino
ptujskega dominikanskega sa-
mostana pa je napisal Fran
Kovačič tik pred prvo svetovno
vojno. Leta 1913 objavi v Vodi-
telju v bogoslovnih vedah čla-
nek z naslovom Gospodarska
zgodovina dominikanskega sa-
mostana v Ptuju, leta 1914 pa v
istem časopisu članek z naslo-
vom Dominikanski samostan v
Ptuju. V obeh prispevkih kritično
obravnava dotedanje pisanje o
zgodovini samostana, s pridom
pa uporablja Slekovčeve izpis-
ke in podatke iz samostanske
kronike, kakor tudi razne listine,
ki se nahajajo v arhivih na Duna-
ju in v Gradcu. Za zgodovino sa-
mostana je predvsem pomem-
ben drugi Kovačičev prispevek
iz leta 1914. Razprava je razdel-
jena nekako v tri dele, pri čemer
v prvem delu spregovori o razlo-
gih, ki so spočeli dominikanski
red, o ustanovitvi reda in o usta-
novitvi ptujskega konventa,
najstarejšega dominikanskega
samostana na Štajerskem, v
drugem delu spregovori o sa-
mem samostanu in cerkvi, o
notranjemu ustroju samostana,
o njegovem duhovnem delo-
vanju, v tretjem delu pa navede
vse ustanove in priorje samos-
tana. Nekako v tem času izide
tudi Grudnova Zgodovina slo-
venskega naroda, kjer tudi nale-
timo na nekaj skopih podatkov
o ptujskem konventu. Po prvi
svetovni vojni F. Kos navede v
Doneskih za krajevne kronike
nekaj podatkov za obdobje 15.
stoletja. F. Kovačič svoje ugo-
tovitve na kratko ponovi leta
1928 v Zgodovini lavantinske
škofije. Po drugi svetovni vojni
so objavljeni zgodovinski po-
datki še bolj skopi. Navedimo le
dva: Anton Klasinc se v članku
Haloze v boju za staro pravdo
posveti Bernardovi darovnici iz
leta 1399 in pa času uporov v
17. stoletju, v najnovejšem pris-
pevku iz leta 1989, ki pa se tiče
ptujskega minoritskega samos-
tana, pa nam J. Mlinarič navaja
še nekaj do tedaj neobjavljenih
podatkov.
ZKO PTUJ / REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Mladinsko petje na prepihu
V okviru ptujske Zveze kulturnih organizacij je v Na-
rodnem domu izzvenela pevska revija mladinskih zbo-
rov. Na prireditvi, ki je potekala v dveh delih, 15. in 17.
aprila, je sodelovalo osem zborov osnovnih šol ter
Mešani mladinski zbor Šolskega centra Ptuj.
Mladinsko zborovstvo ima na
Ptuju in v njegovi okolici dolgolet-
no in bogato tradicijo, ki je spošto-
vanja vredna. Največ zaslug zanjo
imajo nedvomno učitelji glasbene-
ga pouka, ki so po pravilu tudi
zborovodje. Slovensko glasbeno
šolstvo se že dolgo zgleduje po čas-
titljivi tradiciji med ljudmi zelo
priljubljenega ljudskega petja.
Zato v svoje izobraževalne progra-
me vključuje tudi usposabljanje za
vodenje pevskih zborov, kajti to je
najboljša pot k ohranjanju narodo-
ve identitete. Mladež je k petju
potrebno povabiti zelo zgodaj, da
jo omrežimo in zaznamujemo za
vse življenje. Mladina, ki je imela
to srečo, da je vzljubila petje v šoli,
nosi v sebi neizmerno bogastvo.
Tega se odrasli, posebno pa odgo-
vorni v stroki, premalo zavedajo.
Posledice so vidne na vsakem ko-
raku. Ko se desetkajo šolske ure, je
zraven zborovsko petje; ko se pos-
tavlja točkovni sistem priznavanja
dodatnega izobraževanja, zboro-
vodje razen izjemoma preprosto
°bide; ko je potrebno usklajevati
šolske urnike, da bi učenci inten-
zivno gojili tudi zborovsko petje,
)e cel kup izgovorov in še bi lahko
naštevali; ko pa je potrebno ustva-
riti kvalitetno šolsko, krajevno,
°bčinsko ... prireditev, brez zbo-
rovskega petja ne gre! Takrat vsi
Pričakujejo vrhunsko kvaliteto, pa
Se program po njihovi meri. Pre-
nekateri glasbeni pedagogi so se
temu preprosto uprli in intenzite-
to svojega dela pač zmanjšali. V
dani situaciji jim tega še zameriti
ne moremo, pa čeprav je med nami
ttinogo takih, ki vztrajajo, pa naj
°° še tako naporno.
Na našem področju je mladinsko
2borovsko petje v zadnjih letih
Precej zastalo. Zdi se, da na posa-
meznih šolah iz takšnih ali dru-
žnih razlogov ni prave volje, da
1 svojim učiteljem zborovodjem
nudili kar se da veliko podporo,
potlej pa od njih zahtevali tudi vi-
soko kvaliteto. Včasih je bilo tako,
da je šolska nadzorna oblast bdela
nad zborovskim petjem s primer-
no pozornostjo. Pa je tudi to zvo-
denelo. Zdi se, da je najprej
oblastnikom, potlej najverjetnje
nekaterim vodilnim delavcem na
šolah za kvalitetno petje prav malo
mar, saj v njem ne vidijo pri-
ložnosti ne za otroke in ne za slo-
ves šolske ustanove. Skoda! Okrog
nas imamo dobre pevce, ki pa
potrebujejo odlične zborovodje.
Izgovori o kadrovskih problemih
nas ne prepričajo preveč.
•••
Letošnja revija je mladinsko
zborovsko petje predstavila v zelo
zmanjšanem obsegu. Med osnov-
nošolskimi zbori smo slišali nasto-
pe osmih, kar je le polovica
pričakovanih. Tako skromne
zasedbe ne pomnimo. Vzrokov
zanjo je verjetno mnogo, takšnih
in drugačnih opravičil tudi, otroci
pa rastejo in petje ostaja le domena
domačega okolja. Organizatorji so
se odločili za revijo v dveh delih,
kar je zelo pohvalno, saj je to v da-
nih prostorskih možnostih edini
način, da pevci svojim vrstnikom
tudi prisluhnejo ter se primerjajo.
Na prvem delu so se uvodoma
predstavili pevci iz OS Markovci
pod vodstvom Jerneje Bombek-
Gobec. Za svojo predstavitev let-
nega dela so izbrali Predico Gusta-
va Ipavca v priredbi Janeza
Močnika (besedilo A. M.
Slomšek), Premrlov Vlak (Mirjam
Tozon) ter Pregljevo priredbo be-
lokranjske ljudske Katarina vozi
bučo vina. Markovčani imajo zas-
tavljene dokaj visoke cilje, ures-
ničljive le preko intenzivne pevske
šole, ki pa zahteva trše delo, česar
se nedvomno dobro zavedajo.
Kot naslednji so nastopili mladi
Juršinčani iz tamkajšnje osnovne
šole. Pod vodstvom Ksenje Ličan
so pripravili Tiho je legel mrak
Hugolina Sattnerja (ljudska) ob
spremljavi klavirja, Kuharjevo V
maju (Zora Valenčič) ter Ježevo
Moj očka ima (ljudska). Z izjemo
Kuharjeve skladbe so izbrali zah-
teven program, ki mu še niso
povsem dorasli ne v pevski tehniki
in ne v interpretaciji. Toda včasih
so nekoliko višji cilji lahko odlična
pot k hitrejšemu napredku.
Od mladinskega zbora OS
Gorišnica že nekaj let zapored ve-
liko pričakujemo. Zborovodkinja
Slavica Cvitanič je letos pripravi-
la skladbico v renesančnem slogu
Sine musica nulla vita (Alfred von
Beckerath), Janka Pribošiča Muha
v gosteh (Črtomir Šinkovec) ter
Adamičevo Na jurjevo na besedilo
Otona Župančiča. Izbor programa
letos ni bil najbolj posrečen z izje-
mo Pribošičeve Muhe. Zbor pa si-
cer prepeva zelo disciplinirano in
zavzeto, njegova prizadevanja k le-
pemu, kultiviranemu petju pa so
velika obveza za vnaprej.
Mladinski zbor iz OŠ Videm je
pod vodstvom Sonje VVinkler zra-
sel iz odličnega otroškega zborčka
te ustanove, kar je trden temelj za
delo vnaprej. Videmski pevci so
svoje sposobnosti usmerili v sicer
nekoliko skromnejši program,
toda discipliniranemu petju pos-
večajo izdatno skrb. Otroških gla-
sov seveda ni več, mladostnim
pevskim tegobam pa se bo
potrebno še precej posvečati.
Prvi del letošnje revije je sklenil
mladinski zbor OS Olge Meglič
pod vodstvom Magde Damiš.
Predstavili so Kodalyjevo Ave Ma-
rijo, Pregljevo že omenjeno Kata-
rino ter Boštjančičevo priredbo
ljudske Pesem o sinički. Zbor je
tudi letos pokazal, da sodi med na-
jboljše tovrstne zbore našega
širšega okolja. Pevci imajo pos-
tavljeno vokalno tehniko in brez
težav sledijo dobrim interpretaci-
jam svoje zborovodkinje. Ob ime-
nitno ter zahtevno Kodalyjevo
Ave Marijo, ki je trd oreh tudi zan-
je, bi veljalo uvrstiti nekoliko so-
dobnejši program slovenskih skla-
dateljev.
•••
Drugi del revije je bil v zasedbi
še skromnejši, saj so nastopili le
trije osnovnošolski zbori ter
mešani mladinski zbor ptujskih
srednjih šol. Kot prvi se je predsta-
vil mladinski zbor OS Destrnik
pod vodstvom mlade debitantke
Nataše Žemljic. Izbrala je nez-
nano priredbo Bachovega Menue-
ta, črnsko duhovno Kum ba yah
ter Gobčevo Kolo mladosti (Gab-
riel Kolbič). Prva skladba v
skromni priredbi nekako ne dose-
ga nivoja za reprezentančno
predstavitev zbora, kar revija
nedvomno je. Pevci z Destrnika
bodo morali delo zastaviti zelo
strokovno in temeljito, kajti le
tako bodo deležni vidnejših rezul-
tatov.
Sledil jim je zbor OŠ Kidričevo,
ki ga vodi Liljana Krošl. Predsta-
vili so se s priredbo istega Bacho-
vega Menueta, Pregljevo priredbo
ljudske Slovenska deklica ter Boc-
ca Chicca Thorda Gumessona.
Kidričani so tokrat nastopili v zelo
mladi zasedbi, ki bo svoje pevske
potenciale morala temeljito pre-
rešetati, da bodo čez čas postavlje-
ni zdravi temelji za lepo in kultivi-
rano petje.
Kot zadnji osnovnošolci so zape-
li pevci mladinskega zbora OŠ
Dornava z zborovodkinjo Metko
Zagoršek. Odpeli so Cum canto
populorum unio Emila Cossetta,
ljudsko iz Vrhpolja nad Kamni-
kom Mrtvaška kost ter črnsko du-
hovno Babylon's fallin'. Ob dokaj
prepričljivem nastopu smo
pogrešali nekoliko tehtnejšo inter-
pretacijo latinske in ljudske pesmi,
medtem ko so bili solisti zelo
dobri in po njihovih kvalitetah bi
se moral ravnati cel zbor.
Srednješolski mešani zbor nas-
topa pod vodstvom Mateje Kuha-
ric. Nekoliko skromna zasedba je
predstavila There was Matyasa
Seiberja, Dajte, dajte Alda Kumar-
ja in Pjesme iz Medjimurja v pri-
redbi Vinka Zganca. Zbor tudi v
tej zasedbi zveni kar izenačeno,
toda nekaj dobrih pevcev bi pri
posameznih glasovih lahko pome-
nilo večji napredek. Zborovodkin-
ja je izbrala dokaj nezahteven pro-
gram, pri čemer je najverjetneje
izhajala iz trenutnih glasovnih ter
tehničnih sposobnostih zbora. Ka-
kor hitro bodo njihove skupne am-
bicije višje, bodo mladi pevci svoji
zavzetosti morali dodati še veliko
mero potrpežljivega dela pri vokal-
ni tehniki, kar bo prineslo tudi za-
nesljivejšo intonacijo.
•••
Letošnja mladinska revija je v
primerjavi s predstavitvijo
otroških zborov precej
skromnejša, česar se vsaj zboro-
vodje zelo dobro zavedajo, in le
upamo lahko, da bodo v prihodnje
vsi temeljni pogoji bolje usklajeni,
rezultati pa temu primerni.
Darja Koter
Zbor Šolskega centra Ptuj
8
Sreda, 30. april 1997 - TEDNIK

PTUJ / JURJEVO V ZNAMENJU METEL
Tokrat pet za jurja
Ptujske trgi in ulice so se ob znamenitem Jurjevem sejmu zelo razživeli. Eni so prodajali, drugi kupo-
vali, nekateri pa se le sprehajali in zgolj opazovali. Tudi vreme je bilo sejmarjem naklonjeno. Najbolj is-
kani in tudi najbolj prodajani artikel pa so bile metle. Med metlarji in metlami je bilo kar nekaj konku-
rence. Tako ste lahko izbirali metle najrazličnejših barv, nekatere pa so imele na ročaju pritrjeno celo
slovensko zastavo. Po množičnem nakupu lahko sklepamo, da bodo Ptujčani in okoličani res izvedli
spomladansko čiščenje ter poleg sosedovega mogoče pometli še svoj prag.
Fotazapis: M. Slodnjak
mnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmm
PTUJ / DOMSKI TEDEN
Dijaški dom ves teden
v posebnem vzdušju
Namesto domskega dneva so v ptujskem dijaškem domu letos
pripravili domski teden, v katerem so predstavili svoje celoletne
aktivnosti. Namenjen je bil gojencem doma in javnosti, v pripra-
vah so sodelovali učenci, dijaki in celoten kolektiv, povabili pa so
tudi zunanje mentoije in goste. Dijaški dom je že nekaj let tudi
zaradi številnih dodatnih programov popolnoma zaseden, po-
dobno pa bo tudi v prihodnjem šolskem letu, je povedala ravnatel-
jica Danica Starki. Zadnji rok za vpis je 30. junij.
V času domskega tedna so se v
Dijaškem domu še posebej pos-
večali likovnim dejavnostim.
Tako je vodila likovno delavni-
co z naslovom Veselje, radost,
sreča likovna pedagoginja
Andreja Reberc - Ribarič iz
Zavoda dr. Marijana Borštnerja
Dornava, ki je pripeljala na de-
lavnico tudi nekaj gojencev za-
voda, Karmen Menoni je sku-
paj z vzgojiteljicama dijaškega
doma Rebeko Gulin in Nadjo
Požeg pripravila delavnico
Poglej, kaj zmorem narediti iz gli-
ne, delavnico Poslikava stekla sta
vodili domski vzgojiteljici Dar-
ja Ambrožič in Urška Kostan-
jevec, delavnico Slikanje na svilo
pa je vodil ljubiteljski slikar
Branko Gorjup.
Gojenci so se zelo razveselili
koncerta Vlada Kreslina in
obiska najlepše letošnje Sloven-
ke Alenke Vindiš, v času doms-
kega tedna pa so tudi tekmovali.
Dijaki so se pomerili v mini
kvizu, ki ga je pripravil pedagog
Zlatko Jaušovec, z vrstniki iz
Maribora pa so odigrali tekmo v
malem nogometu, nato pa sku-
paj z njimi organizirali ples. V
domskem tednu so še plavali v
termah, zadnji dan pa si pripra-
vili na dvorišču piknik.
Ves teden je bila na ogled
razstava izdelkov dijakov in
učencev, že ob odprtju pa so
predstavili projekt Mleko in
mlečni izdelki.
Milena Zupanič
Z razstave izdelkov dijakov in učencev, ki bivajo v Dijaškem domu Ptuj.
Simona osvojila Ptujiane
Prikupna in popularna pevka Simona Weiss je ob 10-letnici
pevske kariere ob pomoči moža in menedžerja Gorana Šarca ter
svojih pevskih prijateljev tudi občinstvu s ptujskega območja
pripravila nepozabno doživetje. Bilo je v petek, 18. aprila, ob 20. uri
v dvorani Center, ki je bila za rekordnih blizu 2500 obiskovalcev
kar pretesna. V pol tretji uri koncertnega programa smo lahko v živo
slišali vse Simonine uspešnice, ob jubileju so ji zapeli in zaigrali
njeni pevski gostje, program pa je v šalo zavito povezal Geza Farkaš.
Za 1000 tolarjev, kolikor je veljala vstopnica, je vsak obiskovalec
prejel zgoščenko zli skladbami Simone Weiss in njenih prijeteljev.
Zagotovo pa ni bila tako polna dvorana le zaradi razmeroma nizke
cene vstopnice ...	Foto: M. Ozmec
DESTRNIK / OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Desetletnita društva
Na občnem zboru so se zbrali
člani Društva upokojencev
Destrnik in ob tej priložnosti
praznovali 10-letnico delovanja
upokojenske organizacje pri sv.
Urbanu. Na srečanje je prišlo
blizu 250 upokojencev, med nji-
mi predstavniki vseh sosednjih
upokojenskih društev, najzas-
lužnejši člani pa so prejeli spo-
minska priznanja.
Predsednica DU Destrnik Julija-
na Cernezl je govorila o uspešnem
delu društva in povezovanju čla-
nov z obema društvoma v občini
ter s sosednjimi društvi. Omenila
je pomen takšnih srečanja za upo-
kojence in prav zato se bodo v
občini Destrnik - Trnovska vas
sredi julija letos ti srečali že dru-
gič.
Sicer pa so destrniški upokojenci
na občnem zbrou sprejeli širok
program dela, se dogovorili o na-
daljevanju dežurstev v pisarni in o
obisku najstarejših ter pomoči
potrebnih članov. Izpeljali so tudi
volitve v upravni in nadzorni od-
bor ter za predsednico DU ponov-
no izvolili Julijano Cernezl.
Gost destrniških upokojencev je
bil poslanec DeSUSA Iva«
Kebrič, ki je med drugim govoril0
Zvezi upokojencev Slovenije in 0
prizadevanjih nekaterih poslancev
za povišanje regresa upokojencem
V kulturnem programu so zapel'
še destrniški osnovnošolci in t3'
mkajšnji oktet, upokojencei pa so
nedeljsko popoldne izkoristili za
pogovor in druženje.
Tekst in fotografija:
T. Mohork"
Najstarejša članica, 95-letna Otilija Holc.
TEDNIK - 30. APRIL 1997
PO NAŠIH KRAJIH -9
PTUJ / PREDSTAVITEV POLICIJSKIH ENOT ZA OSNOVNOŠOLCE
■ ■ ■ ■ ** » ■ ■ "J f I * *	" i i S "
Osnovna šola Ljudski vrt in organizacijska enota Grajena sta s Policijsko postajo Ptuj
pripravili izredno odmevno in zanimivo projektno nalogo pod naslovom Skupaj je var-
no. Cilj projekta je naravnan v preventivo, s pomočjo policistov želijo izboljšati pro-
metno varnost v okolici obeh šol, izdelali so že prometnovarnostno oceno, enkrat na
mesec so na ure prometne vzgoje povabili starše, ogledali so si prostore Policijske pos-
taje na Ptuju in minuli petek na ogled policijskih enot povabili tudi učence sosednjih
osnovnih šol. Na mestnem stadionu so se zbrani množici radovednih osnovnošolcev iz
12 šol predstavile skoraj vse slovenske policijske enote.
Koordinatorica projekta Tat-
jana Vaupotič, pedagoginja na
OS Ljudski vrt, je ob sodelo-
vanju mnogih projekt zastavila
predvsem v upanju na
uspešnejše preventivno delo.
Vaupotičeva je med drugim
povedala: "Šola kot pomemben
vzgojni člen in tudi policija se
zavedata, da je preventiva, sez-
nanjanje mladih s problemi in
ustreznimi načini reševanja le-
teh, najuspešnejša pot k
reševanju deviantnega vedenja
in prestopkov mladih. Že jese-
ni, ko smo začenjali naše pro-
jektno delo, smo si zastavili
mnogo ciljev, vendar pa je
lahko samo skupno delo prispe-
valo h kvalitetnejšim rezulta-
tom. Vse skupaj smo pripravlja-
li prostovoljno za učence in
starše, želeli smo jih seznaniti z
delom policistov, s situacijami,
ko lahko nekoga zaprosijo za
pomoč in sodelovanje, opozori-
ti na težave z vrstniki in skupaj
poskrbeti za večjo prometno
varnost v okolici šole Ljudski
vrt in podružnice Grajena. Od-
ziv je bil pričakovan. Policista
smo povabili tudi na razredne
ure in roditeljske sestanke in
tam znova opozorili na pomen
prometne preventive. Delo je
bilo usklajeno z vodjem policij-
skega okoliša OS Ljudski vrt
Stankom Jelenom in vodjem
za okoliš OE Grajena Jankom
Rojkom, sodelovali pa so še
naši razredniki, Svet za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prome-
tu, Center za socialno delo in
naši učenci. Na urah prometne-
ga krožka smo pregledali, kako
varna je pot v našo šolo, kmalu
bomo opravili še pregled vseh
koles in učenci bodo tako dobi-
li nalepke Varno kolo, medtem
ko se tretješolci že pripravljajo
na kolesarski izpit. Projekt smo
seveda morali prilagoditi sta-
rostni stopnji, pri delu pa ni-
smo naleteli na težave, povsod
so nas dobro sprejeli. Kako
uspešno smo izpeljali projektno
nalogo, bodo ocenili vsi, ki so v
njem sodelovali, ob koncu maja
pa nas čakajo še zaključne ak-
tivnosti projekta."
OSNOVNOŠOL-
CEM JE DELO
POLICISTOV
ZANIMIVO
Zagotovo pa bo mladim obi-
skovalcem in učiteljem v spo-
minu ostala predstavitev konje-
niške enote policije, vodnikov
službenih psov, posebne poli-
cijske enote, policijskih avtom-
mobilov in motorjev ter seveda
ob koncu še letalske policijske
enote. Skoraj tri ure dolgo
predstavitev so osnovnošolci
pozdravljali z bučnim aplav-
zom in z navdušenjem, vse sku-
paj pa so si lahko pogledali še
čisto od blizu, vzeli v roke poli-
cijsko orožje, različne predmete
in se splazili tudi v avtomobile.
Medtem ko so si nekateri rado-
vedneži ogledovali vse razstavl-
jeno na mestnem stadionu, smo
nekatere med njimi - učence z
OS Ljudski vrt - povprašali,
kako všeč jim je bila predstavi-
tev policijskega dela:
Nelij Bručič,
4.c:"Najbolj so
mi bili všeč po-
licisti posebne
enote, ki so
nam pokazali
nekaj borilnih
veščin. Dobro
sem si zapom-
nil tudi policis-
ta na konju, pa še to, da se konj
pri opravljanju dela ne sme pre-
strašiti. Zelo rad bi bil policist."
Boris Ivančič,
6. b: "Dobro
sem si zapom-
nil prizor, ko so
policisti prijeli
roparja v kom-
biju. To sem do
danes videl
samo v filmih.
Policisti so tis-
ti, ki ti lahko pomagajo, ko te
kdo napade, zato se jih ne boj-
im."
Eva Jakomi-
ni, 4. a: "Spoz-
nala sem, da so
psi policijskih
vodnikov zelo
pametni.
Današnja pred-
stavitev mi je
bila zelo všeč,
saj sem spozna-
la zanimivo delo policistov, ki
preprečujejo zločine. S pravim
policistom sem se prvič pogo-
varjala na naši šoli, ko smo go-
vorili o nasilju v šoli. Mogoče
bom tudi jaz kdaj opravljala
takšen poklic."
Alen Iljevec,
6. c: "Ko bom
velik, bi rad
postal policist,
najraje pa vod-
nik službenega
psa. Najbolj za-
nimiva mi je
bila policijska
"marica", s pri-
jatelji pa sem preizkusil tudi
orožje. Policistov me ni strah,
pa čeprav me še niso nikoli us-
tavili na cesti, danes pa sem o
njihovem delu izvedel veliko
zanimivega."
Toni Rozin-
ger, 3. b: "Do-
bro si bom za-
pomnil policij-
ske avtomobile
po modri utri-
pajoči luči.
Všeč so mi bili
tudi tisti, ki so
se plazili po
tleh. Danes sem spoznal, da nas
policistov ne sme biti strah, saj
nam ti le pomagajo in nas
rešujejo, ko imamo kakšne pro-
bleme. Tudi jaz želim postati
policist."
Besedilo in posnetki:
Tatjana Mohorko
Na ptujskem mestnem stadionu so se osnovnošolcem predstavili policisti
PREJELI SMO ...
Ptujski proračun sprejet
V članku Ptujski Proračun je sprejet z dne 24. 4. 1996 ste spo-
ročili netočno informacijo, da je bil amandma SLS glede doku-
mentacije za kulturno dvorano umaknjen. Resnica je, da je
amandma dobil soglasno podporo vseh svetnikov in obeh pris-
tojnih delovnih teles, ker je bil soglasno izglasovan v Mestnem
svetu. Sprememba je le v virih finančnih sredstev, ker je
amandma predlagal iz investicij za kulturo, pristojni odbor pa
je predlagal iz 15. točke proračuna, ki govori o poslovnih pros-
torih. Res pa je, da je poslanska skupina SLS morala zmanjšati
višino predlaganih sredstev s 5 mio SIT na 500.000 SIT, če je
hotela, da se pobuda sploh vnese v letošnji proračun.
Upamo, da bo v proračunu za leto 1998 odobrenih več sred-
stev. Najpomembnejše pa je, da se je začela uresničevati večde-
setletna želja in potreba Ptuja in okolice za novo večnamensko
kulturno-kongresno dvorano, saj je Ptuj ni dobil od leta 1882
dalje, ko je peščica osveščenih Slovencev kupila in preuredila
hotel Stadt Wien v še sedaj obstoječi Narodni dom.
Za poslansko skupino SLS:
Slavko Brglez
ZELENI PTUJA
OB 22. APRILU - DNEVU ZEMLJE
Zeleni delili humus
Zeleni Ptuja vsako leto ob dnevu Zemlje
organizirajo razdelitev naravnega humusa.
Akcija, ki poteka že več let
pred blagovnico Mercator,
naleti vedno znova na izre-
den odmev med ljudmi, ki
na tak način lepo kažejo, da
jim ni vseeno za planet, na
katerem živijo. Letos so Ze-
leni v slabe pol ure razdelili
preko 2 m3 naravnega hu-
musa BIOAKTIV, ki ga
proizvajajo na farmi v Mar-
kovcih pri Ptuju. Organski
humus je sestavljen iz po-
polnoma naravnih sestavin
in je izedno dobrodošel tudi
pri proizvodnji bio hrane.
Glavni namen akcije Zele-
nih je opozoriti na problema-
tiko prekomerne uporabe
raznovrstnih umetnih gnojil,
pesticidov, herbicidov itd., ki
iz leta v leto vedno bolj "utru-
jajo" in postopoma uničujejo
rodovitno prst naše Zemlje,
onesnažujejo podtalnico ...
Opozoriti želijo, da obstajajo
tudi drugi, našemu okolju
mnogo prijaznejši načini
gnojenja. Glede na vsakoletni
povečan odziv na akcijo Zele-
ni Ptuja z veseljem ugotavlja-
jo, da se omenjene problema-
tike zaveda vedno več prebi-
valcev, istočasno pa upajo in
si želijo, da bi njihovo število
še bolj strmo naraščalo.u
UTRINKI IZ ŽIVLJENJA USPESNEGA PLESNEGA PARA
Mlada plesalta Mateja in Miljan
VBlackpoolu v Veliki Britaniji je od 1. do 5. aprila pote-
kalo svetovno prvenstvo v standardnih in latinskoame-
riških plesih, ki se ga je udeležila tudi slovenska repre-
zentanca s sedemnajstimi plesnimi pari. Reprezentanco
je zaradi dobrih plesnih rezultatov zastopal tudi odličen
ptujski par Mateja Krajnc in Miljan Nojič ter bil pro-
glašen za najboljši slovenski plesni par.
V medijih niso zaman odme-
vale odlične uvrstitve, saj sta za
slovensko reprezentanco dose-
gla 2. mesto. Ko pa sta plesala v
posameznih plesih, sta dosegla
3. mesto v angleškem valčku, 4.
pa v dunajskem. Konkurenca je
bila velika, saj je v kategoriji
pionirjev plesalo 95 plesnih pa-
rov iz več kot 20 držav. Tako le-
pega uspeha ni nihče pričako-
val. Trud je bil vendarle po-
plačan. Ta uspeh jima je gotovo
dal še več samozavesti.
"Brez skrbnih in razumeva-
jočih staršev ne bi šlo," pravita,
"saj je za takšne rezultate po-
trebno veliko truda in potrpl-
jenja, kar vključuje še vsakod-
nevne tri do štiri ure trajajoče
treninge, skoraj vsako soboto in
nedeljo pa razna tekmovanja
širom po Sloveniji."
Ob vprašanju, kako priti do
takšnih rezultatov, pa pravi
Mateja, da je treba začeti že od
malega, najbolje v plesnem
vrtcu, v katerem je začela plesa-
ti s šestimi leti. Nato se je vpisa-
la v plesno šolo Tango, zdaj pa
že nekaj mesecev pleše v ple-
snem centru Mambo, ki ga vodi
Metod Peklar. "Čeprav pleševa
skupaj šele kratek čas," pravi
Miljan, "so najini rezultati od
tekmovanja do tekmovanja
boljši, za kar imata veliko zas-
lugo tudi trenerja Fran jo Kožar
in Borut Zuran."
Naših dveh prijateljev pa tako
visoki plesni uspehi niso spre-
menili. Se vedno sta odlična
učenca četrtega razreda. Mateja
je učenka osnovne šole Videm,
Miljan pa Olge Meglič. Tudi na
obeh šolah so jima pripravljeni
pomagati.
Razen plesa v svojem kratkem
prostem času utegneta najti čas
za petje, igranje sintisajzerja, za
oponašanje Michaela Jacksona,
računalnik in naravo, se hudo-
mušno nasmiha Miljan.
Za konec sem jima zastavila
najtežje vprašanje: Kako bi
sprejela novico, če bi jima kdo
povedal, da sta postala vaditelja
plesne šole?
Po dolgem razmisleku pravi
Mateja: "Bila bi vesela, do ple-
salcev pa stroga, saj se le tako
česa naučiš."
Miljan pa pritrjuje, da bi mu
po eni strani pomenilo veselje,
po drugi strani pa novo obvez-
nost.
Mateji in Miljanu v imenu
učencev OS Videm želim še ve-
liko plesnih uspehov. Gotovo
bomo o njiju še mnogo slišali,
če ne prej pa zagotovo z evrop-
skega prvenstva, ki bo v Italiji
od 21. do 29. junija.
Sandra Bezjak
Četrtošolca Mateja in Miljan
sta odlična plesalca
10 - ZANIMIVOSTI
30. APRIL 1997- TEDNIK
PTUJ / 90-LETNICA FRANCETA MIHELICA
Faroniki posveiena razstava
V Miheličevi galeriji na Ptuju so prejšnji teden odprli razstavo grafičnega ciklusa Riba
faronika Franceta Miheliča. Razstava je posvečena umetnikovi 90-letnici, ki jo je praz-
noval 27. aprila. France Mihelič je častni občan mesta Ptuja, po njem pa imenujemo
vodni stolp ob Dravi, v katerem je običajno postavljena stalna razstava njegovih del. Od-
kar je preživel krajše obdobje pred drugo svetovno vojno na Ptuju, ga med drugim umet-
niško navdihuje tudi kurent.
Tokratna razstava, ki sta jo
postavila kustosa Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj Stanka in Aleš
Gačnik, je posvečena faroniki,
mitološki ribi, ki nosi na svojih
plečih ves svet in zaposluje
umetnika v zadnjih letih. Na
ogled je zaokrožen opus 44 gra-
fičnih listov z naslovom Riba
faronika, ki ga je umetnik prav
tako kot številne svoje starejše
grafične liste podaril Pokra-
jinskemu muzeju Ptuj. Razsta-
va je pospremljena z dokumen-
tarnimi filmi in televizijskimi
prispevki o Francetu Miheliču,
ki sta si jih avtorja razstave
izposodila na Televiziji Slove-
nija in v Slovenskem filmskem
arhivu. Za grafično podobo
razstave in oblikovanje katalo-
ga, ki ga je ob tej priložnosti iz-
dal Pokrajinski muzej Ptuj, je
poskrbel Boštjan Botas Kenda.
Ob odprtju razstave je v slo-
vesnem govoru dekan Akade-
mije za likovno umetnost, re-
dni profesor Franc Kokalj, ori-
sal predvsem umetnikov pris-
pevek k razvoju likovne akade-
mije, umetniku sta v krajšem
govoru čestitala župan Ptuja
Miroslav Luci in direktorica
muzeja Marjeta Ciglenečki,
avtorja razstave Stanka in Aleš
Gačnik pa sta predstavila raz-
stavo in umetniški opus Fran-
ceta Miheliča. Z glasbenimi ut-
rinki je prireditev obogatila
flavtistka Natalija Frajnkovič.
Milena Zupanič
France Mihelič z avtorjema razstave Stanko in Alešem Gačni-
kom.	Foto MZ
Eden od motivov Miheličeve ribe faronike. Iz kataloga k
razstavi Riba faronika.
j ORMOŽ / V KNJIŽNICI F. K. MEŠKA
Slovenski dnevi knjige
Tudi v ormoški knjižnici so potekale aktivnosti, poimenovane Slovenski dnevi knjige,
akcija, ki jo je spodbudilo Društvo slovenskih pisateljev, obsegala pa je predstavitev in pro-
dajo knjig ter programov za otroke in prijetno druženje.
V torek so predstavili knjigo francoskega pisa-
telja Michaela Luceta Deljeno z dve, sledil pa je
pogovor o aktualni temi - ločitev staršev, v sredo
je bil na ogled slovenski mladinski film Cisto
pravi gusar in pogovor o pravljičnih junakih, v
četrtek pa predstavitev pravljice Saše Vegri Jure
Kvak Kvak in gubanje figur iz papirja. V teh
dneh je bilo mogoče v knjižnici kupiti po močno
znižanih cenah knjige, ki ne bi smele manjkati v
nobenem ormoškem domu: Zbornik Ormož sko-
zi stoletja 2,3,4; Ruda Jurčec: Blaženost in
bridkost zapisanih besed; Zbornik Franc Ksaver
Meško; Ormož v prazgodovini, naprodaj pa so
bile tudi slikanice, povesti in romani za mladino :
iz knjigarne Bukvica iz Ptuja ter Prva in Druga
glasbena pobarvanka avtorice Tanje Korpar.
V teh dneh je bilo tudi mogoče rabljene knjige j
ponuditi v prodajo v knjižnici Ormož.
vk
LJUTOMER / OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH AMATERSKIH SKUPIN
Nastop osmih skupin
Od 19. do 22. aprila se je v Ljutomeru, Veržeju in Raz-
križju v organizaciji ZKO Ljutomer predstavilo osem
amaterskih gledaliških skupin, ki so jih selektorji po
predhodnem ogledu določili za območno srečanje gleda-
liških amaterskih skupin severovzhodne Slovenije. V iz-
bor so prišle ljubiteljske gledališke skupine iz Slovenske
Bistrice, Vitomarcev, Ljutomera, Murske Sobote, Hotin-
je Vasi ter z Raven na Koroškem.
Srečanje so v soboto, 19. ap-
rila, pričeli gledališčniki
DPD Svoboda iz Slovenske
Bistrice, ki so se v domu kul-
ture Ljutomer predstavili s
Partljičevim Oskubite jastre-
ba v režiji Bojana
Maroševiča. Isti večer so si
gledalci v Veržeju ogledali
drugo delo Toneta Partljiča
Štajerc v Ljubljani v izvedbi
KUD Vitomarci; režiral jo je
Franc Toš. V nedeljo popol-
dan so se v domu kulture v
Razkrižju predstavili člani
KUD Ivan Kaučič iz Ljuto-
mera z delom Evalda Flisarja
Stric iz Amerike; delo je
režiral Stane Kralj. Večer v
Ljutomeru pa je bil rezerviran
za člane ZKO Murska Sobota
in Brechtovo Malo-
meščansko svatbo v režiji
Duše Štolf. V ponedeljek do-
poldan so se predstavili člani
gledališke skupine Torpedo
iz Murske Sobote z delom
Dušana Kovačeviča Klavstro-
fobična komedija v režiji Go-
razda Žilavca. V torek, 22. ap-
rila, pa so bile v domu kulture
Ljutomer na sporedu kar tri
predstave. Dopoldne so se
predstavili člani KUD Hotin-
ja vas z Linhartovo Zupano-
vo Micko, ki jo je režiral
Franc Klasinc, opoldne člani
MKUD Franc Paradiž z Ra-
ven na Koroškem z Evgenovo
Evo v režiji Špele Šavc,
srečanje pa so sklenili igralci
KUD Ivan Kavčič iz Ljuto-
mera z delom Raya Cooneyja
Pokvarjeno pod režisersko
taktirko Srečka Centriha
Vsaka od sodelujočih skupin
se je želeh predstaviti v na-
jboljši podobi; nekaterim je to
uspelo, drugim seveda manj.
Posameznike pa moti, da se z
območnim srečanjem gleda-
liških amaterskih skupin vse
konča. Pogrešajo vzpodbude,
da bi izmed sodelujočih skupi
izbrali predstavo ali dve, ki bi
se potem pokazali tudi kje
"višje", denimo v Cankarjevem
domu, saj mnogi menijo, da
imamo v Sloveniji ob števil-
nih poklicnih gledaliških
hišah na visoki ravni tudi lju-
biteljske gledališke skupine,
ki bi se kdaj pa kdaj v os-
rednjem slovenskem kultur-
nem hramu morale predstaviti
širšemu občinstvu.
Vida To po love €
PTUJ / DRUŠTVO IZOBRAŽENCEV VIKTORINA PTUJSKEGA VABI
Koncert flavtistke Eve Škrinjarii
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju bo 5. maja ob 20. uri koncert flavtistke Eve
Skrinjarič in pianista Nikolausa Zafranasa. Na programu so dela skladateljev: Handla,
Beethovna, Jianuja, Iberta in Stamitza.
Flavtistka Eva Skrinjarič je rojena leta 1979
v Celju. V Rogaški Slatini je končala nižjo glas-
beno šolo, sedaj pa nadaljuje šolanje v Gradcu
na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umet-
nost pri prof. Gottfriedu Hechtlu. Svojo glas-
beno znanje izpopolnjuje v poletnih šolah v
Sloveniji in Avstriji. Prejela je že številna priz-
nanja, med drugimi 2. mesto na državnem tek-
movanju v Velenju 1993 in istega leta prvo
mesto na regionalnem v Mariboru.
Pianist Nikolaus Zafranas se je rodil v Grčiji
leta 1971. Glasbeno znanje na klavirju je prido-
bival v Združenih državah Amerike ter Grčiji,
kjer je z odliko diplomiral. Nastopal je že na
koncertih v domovini in tujini. Izpopolnjuje se
na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umet-
nost v Gradcu pri prof, Walterju Kamperju.
Soorganizator koncerta je Društvo izobražen-
cev Viktorina Ptujskega.
Lepo vabljeni.
Peter Priboiii
ČREŠNJEVEC / SEDEMNAJSTA REVIJA BISTRIŠKE FOLKLORE
Ples, frajtonarica, citre in tamburice
Folkorna srečanja so se pričela pred sedemnajstimi leti
na Črešnjevcu in od tedaj so se občinstvu neprekinjeno
predstavljali vsi, ki oživljajo folklorno dejavnost - od
najmlajših do starejših plesalcev, vsak po svoje zanimiv
zaradi izvirnosti. Vedno so nastopajoči poželi buren ap-
lavz, pa naj so svojo točko odplesali brezhibno ali pa se je
kje komu malce zamešal korak. Od vsega začetka jih je
spremljala domača glasba na frajtonarici, ki ji v zadnjem
času delajo družbo še citre, da šmarske skupine tambu-
rašev ne omenjamo.
Tudi letos - sedemnajstič,
četrtič na Črešnjevcu - se je
domačemu občinstvu in gos-
tom, med njimi so bili tudi
Vaško Samec, področni selek-
tor za folkloro, Mirko Angeli,
tajnik ZKO Ravne na
Koroškem, Miroslav Do-
lenšek iz ZKOS ter
predstavniki kulturnega
življenja v občini, prvič pa se
je predstavila tudi nova tajni-
ca ZKO Slovenska Bistrica
Darja Belič, predstavilo devet
folklornih skupin, od tega ena
predšolska, tri šolske, dve
mladinski, tri odrasle in tam-
buraši iz Šmartna na Pohorju.
Prireditev, ki je potekala v
prijetnem okolju črešnjevskega
doma kulture, so pričeli
najmlajši - skupina Mehurčki
iz vrtca Poljčane, ki je pod
vodstvom Milene Rejc s sple-
tom "Moj očka ima konjiča
dva" dodobra ogrela dlani. Za
njimi je prišla na oder tinjska
šolska folklora, ki jo vodi Sla-
vica Gracej. Skupina, ki jo ses-
tavljajo učenci od prvega do
šestega razreda, se je predstavi-
la s pesmijo in plesi. Sledila je
znana otroška skupina iz
podružnične osnovne šole
Zgornja Ložnica, ki so vodi
Marjana Jereb. Predstavili so
se z venčkom narodnih, ki so
ga začeli citrarki Maja in Edi-
ta, nadaljevali pa frajtonarji
Uroš, Franjo in Jure. Skupini
se je videlo, da ima tradicijo in
da sodeluje tudi na področnih
in državnih srečanjih.
Za njimi je prišla na oder dru-
ga šolska skupina iz Poljčan, ki
jo vodi Branko Fuks. Predsta-
vili so se s spletom "Soušter
čevlje dela, mi pa plešemo".
Skupini se je videlo, da jih vodi
prekaljen folklorist, ki je sloves
poljčanske folklore popeljal
daleč prek domačih in držav-
nih meja. Za slovo od mlajših
skupin so poskrbeli tamburaši
iz Šmartna na Pohorju, ki jih
vodi Hinko Sernc.
Za prijeten začetek nastopa
izvenšolskih skupin je
poskrbela mladinska skupina
KUD Janko Živko iz Poljčan,
ki se je predstavila s spletom
"dravinjskih plesov" in "nabi-
ranjem jutranje rose". Ob ple-
sih so se predstavili z odličnim
troglasnim ljudskim petjem
deklet. Pripravila jih je mento-
rica Mileno Bercko. Letos gre
skupina na šestdnevno folklor-
no turnejo v Turčijo. Za njimi
je prišla na oder mladinska
skupina KUD Alojz Avžner z
Zgornje Ložnice, ki jo vodi
Marjan Drev. Predstavili so se
s spletom gorenjskih plesov.
Med odraslimi skupinami se
je prva predstavila folklorna
skupina KUD Oton Zupančič s
Tinja. Pod vodstvom mentori-
ce Slavice Gracej so se
predstavili s spletom "Tam gor
na vrhu" ter z znanimi štajers-
kimi plesi. Plešejo v coklah,
kar ni enostavno, s svojim
oblačilom pa hočejo pokazati
življenje Pohorcev, ki so kljub
težkemu delu radi vzeli v roko
frajtonarico ter zapeli in zaple-
sali.
Kot predzadnja se je predsta-
vila odrasla folklorna skupina
KUD Janko Živko iz Poljčan
pod vodstvom Branka Fuksa s
prizorom "Botrinje". Brez dvo-
ma je hvale vredno, ker pos-
kušajo na takšen način ohran-
jati ljudsko folklorno izročilo
dravinjskega sveta.
Za konec igre in plesa je
poskrbela odrasla folklorna
skupina KUD Makole pod
vodstvom Francija Skledarja s
prizorom, pesmijo in plesom
"Vi meni luč, jaz vam ključ".
Prikazali so prihod ženina, ne-
veste in svatov na drugi dom.
Po reviji so imeli mentorji v
šoli posvet, ki ga je vodil
področni folklorni selektor
Vaško Samec. Z revijo je bil
izredno zadovoljen, po njego-
vem mnenju je bila to doslej
najmočnejša folklorna revija.
"Bila je izvrstna, slabe skupine
sploh ni bilo," je med drugim
povedal. Vsi nastopajoči so da-
jali odličen videz tako glede
oblačil kot godčevskih sesta-
vov, še posebej je bil navdušen
nad mladimi frajtonarji. Poh-
valil pa je tudi skupino iz vrtca
Poljčane, ki je pokazala že kar
reprezentančni vzorec primer-
nosti in domiselnosti, kaj otro-
ci vse zmorejo v vrtcu.
Kot je bilo slišati, bo letos
področna folklorna revija pote-
kala na Tinju, v juliju pa v Slo-
venski Bistrici načrtujejo še
mini folkart kot del maribors-
kega mednarodnega folkarta.
Vida Topolovec
Mladi plesalci iz Poljčan so zaplesali z vsem mladostnim
žarom, kar je med drugim njihov potni list za šestdnevno tur-
nejo po Turčiji.	Foto: Samo Brbre
TEDNIK -30. APRIL 1997
AKTUALNO - 11
PTUJ / Z ZUPANOM LUCIJEM O NEKATERIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH
Povezovanje na podlagi interesov
ptujski župan dr. Miroslav Luci je te dni v središču pozornosti
tudi zaradi tega, ker je bil izvoljen za podpredsednika državne-
ga zbora. Ob našem obisku pa smo se v glavnem zanimali za
nekatere čisto ptujske probleme: o sprejemanju proračuna,
zapletih pri gradnji betonarne in golf igrišča, o delitveni bilan-
ci, oblikovanju regije itd.
Dr. Miroslav Luci nam je po-
vedal, da naj bi kmalu dobil pos-
lansko stanovanje v Ljubljani;
zaprosil je za 18 nT veliko stano-
vanje, "kot se za socialdemokrata
spodobi".
Ker je bil izvoljen za po-
dpredsednika državnega zbora,
bo imenovanje tretjega podžupa-
na mestne občine Ptuj postalo
znova aktualno. Zanimivo pa je,
da po tolikih govoricah o tem
podžupanu pravega imena še ni,
in kot poudarja dr. Luci, je to
stvar dogovora med strankami.
Njegovo mnenje je, da za mestno
občino Ptuj volitve za novega
župana iz finančnih in poli-
tičnih razlogov ne bi bile racio-
nalne, zlasti še, ker bi šlo za
županovanje le za kratek čas, za
dobo enega leta. V Ptuju pa, kot
je znano, župan, mestni svet in
občinska uprava dobro sodeluje-
jo. Ob dobri organizaciji dela
težav pri funkcioniranju občine
ne bi smelo biti.
• Kaj kot župan
pričakujete od sprejetega
proračuna za letos?
Dr. Luci: "Proračun je pri-
hodkovno in odhodkovno uskla-
jen, zato so ga svetniki in svetni-
ce z manjšimi popravki sprejeli
in bo lahko delo v mestni občini
Ptuj nemoteno potekalo. Neka-
tere potrebe, ki jih sedaj ni bilo
mogoče vključiti v predlog pro-
račun, bodo morale počakati na
rebalans, če bo ta mogoč po spre-
jemu državnega proračuna."
•Kaj se dogaja z
delitveno bilanco?
Dr. Luci: "Pri delitveni bilan-
ci nam ni uspelo najti soglasja z
novonastalimi občinami v neka-
terih podrobnostih, ki jih sedaj
obravnavajo v komisiji, ki so jo
imenovale te občine. Občine se-
daj pripravljajo korekcijo delit-
vene bilance; bilanco je bila po
zakonu o lokalni samoupravi
dolžna pripraviti matična
občina. O predlogih bo razp-
ravljal tudi svet mestne občine.
Upam, da bo prišlo do konsenza.
Kaže pa, da smo na območju
bivše občine Ptuj tako povezani
na področjih infrastrukture,
šolstva, gospodarstva in drugega,
da je iz tega razloga delitveno bi-
lanco težko pripraviti in sprejeti.
Zato moramo razmišljati o po-
novnem povezovanju občin na
drugi stopnji lokalne samoupra-
ve."
• Kaj kot župan menite
glede predvidene nove
kategorizacije ptujske
bolnišnice?
Dr. Luci: "Po izjavah novega
ministra za zdravstvo, dr. Jereba,
kategorizacija bolnišnic v tem
trenutku ni aktualna. Vzpos-
tavljala se bo sama po sebi, na
podlagi strokovnega dela posa-
meznih bolnišnic, v naslednjem
letu. V začetku maja bo v Ptuju
delovni sestanek komisije za
zdravstvo, družino in socialne
zadeve pri državnem zboru. Ta-
krat bo tudi priložnost, da se
bomo o tej zadevi podrobneje
•pogovarjali, saj bo komisija obis-
kala tudi bolnišnico, ogledala pa
si bo tudi zavod dr. Marijana
Borštnarja v Dornavi. Poudariti
moram, da bo šlo za delovni ses-
tanek in zgolj za predstavitev
problematike na kraju samem,
ne za pozitivno lobiranje, kot si
to nekateri želijo. Upam tudi, da
se bo v Ptuju sestal odbor v po-
polni zasedbi."
• V zadnjih tednih si
različni problemi kar
podajajo roke. Tako naj
bi se zapletalo tudi pri
predvideni gradnji
betonarne na Ormoški
cesti in pri gradnji golf
igrišča na hajdinski
gmajni. Kakšen je vaš
komentar obeh
problemov?
Dr. Luci: "Pri betonarni gre za
zaprt objekt. Odločitev o gradnji
temelji na dogovoru med priza-
detimi občani, mestno občino,
upravno enoto in izvajalcem
gradnje. Gradnja se je začela že
pred tremi tedni. Na prostoru
hajdinske gmajne, kjer je bilo
nekoč pašno območje, pa so se
pričela očiščevalna dela. Sočasno
potekajo priprave za pridobitev
vseh potrebnih soglasij za
začetek gradnje golf igrišča.
Odločitev mestnega sveta je, da
predstavlja golf igrišče dodatno
turistično ponudbo Ptuja in
bližnje okolice, dodatna delovna
mesta in je pridobitev za celotno
občino ter boljša rešitev, kot če
bi lastniki te gmajne vzpostavili
prvotno stanje intenzivnega
kmetijstva, kar bi veliko bolj
obremenjevalo ta prostor."
• Kako daleč ste pri
oblikovanju regije?
Dr. Luci: "Na kolegiju župa-
nov Spodnjega Podravja in Slo-
venskih goric pospešeno iščemo
interese tega območja, ki bi nas
povezovali tako v okviru mo-
rebitne zveze občin kot dopolni-
ve zakona o lokalni samoupravi,
ki zadeva ustanavljanje pokrajin.
Pridno deluje klub županov tega
območja. Na podlagi interesov
bomo sestavili prioritete. Pogo-
vor o tem bo 9. maja v Ptuju, že
10. maja pa bomo o naših intere-
sih govorili z vsemi poslanci, ki
so bili izvoljeni na tem območju.
Na to srečanje želimo povabiti
tudi nekaj ministrov."
• Javnost ima veliko
vprašanj v zvezi z vašo
zaposlitvijo.
Dr. Luci: "Od prvega januarja
letos sem zaposlen v državnem
zboru in prejemam plačo po za-
konu o poslancih. Moja osnovna
poslanska plača je okrog 280
tisoč tolarjev neto na mesec, ob
dodatkih za tri komisije (po-
dpredsednik odbora za medna-
rodne odnose, član komisije za
zdravstvo, družino in socialne
zadeve ter komisije za lokalno
samoupravo) pa je moja plača
okrog 320 tisoč tolarjev neto
mesečno. Kot neprofesionalni
župan mestne občine prejemam
letos mesečno neto 98 tisoč to-
larjev, v lanskem letu pa je
znašalo nadomestilo 80
tisočakov. Omenjeni znesek po
sklepu mestnega sveta
predstavlja 33 odstotkov plače,
ki bi jo prejemal kot profesional-
ni župan. Iz zdravstva trenutno
ne prejemam nobenih pre-
jemkov. Predvidevam, da bom
že v naslednjem mesecu del nag-
rade, ki jo prejemam kot nepro-
fesionalni župan, odstopil za šti-
pendijo invalidnemu študentu.
Naj povem še to, da od poslanske
plače 10 odstotkov mesečno od-
vajam na sedež stranke v Ljubl-
jani in to ne samo jaz, temveč
vsi, ki smo bili izvoljeni prek
stranke SDS, tri odstotke od
županskega nadomestila pa še
občinskemu odboru SDS."
MG
ORMOŽ / 26. SEJA SVETA
Seja sveta in nje drugi del
26. seja ormoškega občinskega sveta prav zares ni bila posebno
posrečena. Najprej so se svetniki na dolgo in široko ukvarjali z
umikanjem točk z dnevnega reda. Od 26 točk so jih po daljši
razpravi umaknili pet, dodali pa so tri nove. Minulo sredo, ko
je bil na vrsti prvi del seje jim je uspelo obdelati le šest točk
dnevnega reda. Kakšen zlonamernež bi lahko sklepal, da zav-
lačujejo s sejami zaradi osebne koristi, kar pa ne ustreza resni-
ci. Težava ormoškega občinskega sveta je predvsem v tem, da se
svetniki posvečajo nepomembnim zadevam, na katere pa tudi
nimajo neposrednega vpliva.
Ena takšnih je bila tudi sezna-
nitev z odnosi na relaciji župan -
načelnik upravne enote. Zato je
predsednik sveta povabili vodjo
upravne enote Ormož Janeza
Zadravca na sejo in ta je v
daljšem nagovoru nanizal vse
stare zamere in slabe odnose, ki
jih gojijo z občino Ormož. Zupa-
nu je očital ignorantsko in neko-
rektno obnašanje in da mu je ob
delitvi državne in lokalne upra-
ve speljal najboljše kadre, pros-
tore, opremo, za nekaj časa pa
tudi del pristojnosti. Po skoraj
dveurnem dialogu so odnosi na
relaciji upravna enota - občina
Ormož obtičali tam, kjer so bili
že pred tem: v slepi ulici.
Da so bili svetniki zelo
neučinkoviti, pove podatek, da
so v petih urah uspeli obdelati le
šest točk. Sprejeli so spremembe
in dopolnitve prostorskih sesta-
vin dolgoročnega in srednje-
ročnega plana občine, lokacijski
načrt za plinovodno omrežje od
Ormoža do Središča in predlog
odloka o taksi za obremenjevan-
je okolja s komunalnimi
odpadki. V nadaljevanju seje v
ponedeljek so se svetniki sezna-
nili s poročilom centra za social-
no delo. Socialno stanje v občini
je po poročilu direktorice Mar-
jete Stampar zaskrbljujoče. Ve-
liko število zlasti starejših oseb
prejema denarno pomoč kot edi-
ni vir preživljanja, lani je bilo
kar 51 upravičencev. Veča pa se
tudi število mladih brez dohod-
kov. V minulem letu se je denar-
na pomoč povišale za 12 odstot-
kov v primerjavi z letom 1995.
Pri odloku o oskrbi z vodo pa
se je spet zalomilo. Prišlo je do
burne razprave o tem, ali naj v
odloku določijo, da se na vodo-
vodno omrežje morajo
priključiti vsi uporabniki, tudi
tisti, ki imajo sedaj oskrbo z
vodo urejeno v lastni režiji. Po-
tem ko so svetniki izrazili svojo
stisko, da takšne odločitve ne
morejo zagovarjati pred svojimi
krajani, so sprejeli malce bolj
kompromisno rešitev. Tako je
poslej določeno, da je
priključitev na javni vodovod
obvezna za vse novogradnje.
Nato so sprejeli še odlok o odva-
janju padavinske in odpadne
vode in spremembo odloka o na-
domestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini.
Odlok o nezdružljivosti op-
ravljanja javne funkcije s prido-
bitno dejavnostjo pa je v razpra-
vo spet pognal temperamenta.
Nakateri so se mu po lastni izjavi
upirali iz principov, drugi najbrž
zaradi ogroženosti lastnih inte-
resov. Odlok ureja razmerja po-
klicnih in nepoklicnih funkcio-
narjev in njihovo članstvo v sve-
tu v povezavi s pridobitno de-
javnostjo. Odločili so se, da spre-
jmejo osnutek in v prihodnjih
tednih zberejo vse podatke o
premoženjskem stanju in de-
javnostih, ki jih opravljajo svet-
niki, ter se dogovorijo za mo-
rebitno odškodnino. S prihodki
je bil povezana tudi 16. točka
dnevnega reda, v kateri so svet-
niki spremenili svoj statut in
tako jim sedaj pripada za zase-
danje občinskega sveta, ki traja
več dni, sejnina vsak dan. Sejni-
na znaša 4,5 odstotke od
količnika 7,5, kar je okrog 8000
tolarjev. Morda jih bo strošek, ki
ga naredijo s svojim neracional-
nim razpolaganjem s časom in
neskončnimi neplodnimi razp-
ravami vzpodbudil, da bodo v
bodoče pri svojem delu ločili
zrnje od plev.
vk
Posvet o devetletni osnovni šoli
V osnovni šoli Kidričevo je minuli teden potekalo enodnevno
delovno srečanje o pripravi na devetletno osnovno Šolo, s katero
bo po napovedih ministrstva pričela Slovenija poskusno v šols-
kem letu 1999/2000, obvezno pa v letu 2002/03. To je bil enajsti
od šestnajstih posvetov, ki jih ministrstvo za šolstvo in šport or-
ganizira po vsej državi. Posveta so se udeležili ravnatelji šol in
vrtcev s širšega ptujskega območja, župani in drugi predstavniki
občin, vodili pa so ga minister za šolstvo in šport dr. Slavko Ga-
ber, državna sekretarka Teja Valenčič in dr. Ljubica Marjanovič
Umek, predsednica kurikularne komisije za osnovno šolstvo.
Na posvetu so poizkušali ugotoviti, kakšni so prostorski, kad-
rovski in drugi pogoji tukajšnjih osnovnih šol za prehod na de-
vetletno šolo.
MZ
TRNOVSKA VAS / RAZREŠEN ZAPLET MED ZUPANOM IN TRNOVSKOVASCANI
V petek koniali pogajanja
Kot smo poročali v prejšnji številki Tednika, so
se predstavniki Ljudske iniciative Trnovska vas
in župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc
Pukšič dogovorili, da bodo pogajanja nadaljevali
v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri. Vendar je
župan občine Franc Pukšič predlagal, da se ses-
tanejo prej, in to v petek, 18. aprila, ob 12. uri, ker
je želel, da se nastale težave rešijo čimprej, v
ponedeljek, 28. aprila, pa je imel obveznosti v
državnem zboru.
Na petkovih pogajanjih so se dogovorili, da se v
treh mesecih uredijo prostori za računovodstvo in
druge namene. Finančna sredstva za ureditev pros-
torov zagotovijo KS Trnovska vas, Upravna enota
Ptuj in občina Destrnik - Trnovska vas. Zaradi tega
so se odločili, da ne bodo sanirali obstoječih prosto-
rov, ki jih sedaj uporabljata občina in KS Trnovska
vas. Dogovorili so se tudi, da službe v občinski up-
ravi (razen tajnikov KS) delajo na sedežu občine v
Trnovski vasi kot do sedaj oziroma do spremembe
zakona o ustanovitvi občin (zahteva po treh samos-
tojnih občinah). To so tudi zapisali in obe strani
podpisali.
Po končanih pogajanjih je podžupan občine iz
Trnovske vasi Alojz Fekonja povedal: "Obe strani
sta malo popustili. Mislim, da se je zaplet dobro
rešil. Tako bosta končno župan in občinska uprava
dobila pogoje za normalno delo. Povod za blokado
je bil strah ljudi pred prenosom sedeža, saj so s stra-
ni KS Destrnik na občinski svet vedno prihajale
zahteve za prenos sedeža. Sedaj mislim, da je to ure-
jeno, saj imamo pisno zagotovilo župana, da se to
ne bo zgodilo."
Župan Franc Pukšič pa je minule dogodke komen-
tiral: "Pravzaprav sploh ne vem, zakaj je prišlo do
sklica Ljudske iniciative, saj od vsega začetka
občinska uprava dela v Trnovski vasi in tudi na
zborih občanov sem nekajkrat zagotovil, da se up-
rava ne bo selila na drugo lokacijo. Vedno sem
spoštoval zakon in ga tudi bom. Res pa je, da verjet-
no nekatere v občini motijo uspehi, ki jih skupaj z
delovnimi ljudmi iz občine in z velikimi prizade-
vanji na ministrstvih skupaj dosegamo. Rezultati
dela so bili javno predstavljeni na zborih občanov
in so tudi vidni."
Zmago Šalamun
PTUJ / Z 29. SEJE SVETA MESTNE OBČINE
Izbrali konteslonarjtv za
distributijo zemeljskega plina
Ponedeljkovo 29. sejo sveta mestne občine Ptuj so svetniki in
svetnice pričeli z obrnjenim dnevnim redom. Osma točka - izbi-
ra koncesionaija za distribucijo zemeljskega plina v mestni
občini Ptuj - je postala prva, hkrati pa točka dnevnega reda, ki
so jo za javnost zaprli.
Spremembo dnevnega reda so
izposlovali zaradi odhoda župana
dr. Lucija v tujino, kamor je odpo-
toval zaradi potreb državnega zbo-
ra. Koncesionarja so izbrali šele
zvečer ob 18.30 uri, seja pa se je
pričela ob 13. uri; neuradno smo
izvedeli, da je koncesionar medna-
rodno podjetje Adria Plin, d.o.o., s
sedežem v Ljubljani.
O soglasju k ustanovitvi lekar-
niške enote javnega zavoda Lekar-
ne Ptuj v Gorišnici bodo odločali
na prihodnji seji sveta, ker predlo-
ga ni podpisal pravi predlagatelj,
to je javni zavod Lekarne Ptuj, ki
mora za soglasje zaprositi vseh de-
vet svetov občin na Ptujskem; na
ponedeljkovi seji so mestni svetni-
ki imeli opravek s predlogom, ki
ga je podpisal župan občine
Gorišnica. Ptujski svetniki niso
imeli bistvenih pripomb k sklepu
o povečanju obsega sredstev za de-
lovno uspešnost direktorici Pokra-
jinskega muzeja Ptuj od prvega ap-
rila do konca leta v višini 11
odstotkov mesečno od osnovne
plače (za prve tri mesece leta 1997
jih bodo izplačali vršilcu dolžnosti
direktorja Ivanu Vidoviču v višini
30 odstotkov mesečno), direktorju
Zgodovinskega arhiva Ptuj od
prvega januarja letos do konca leta
v višini 21 odstotkov od osnovne
plače in delavcem arhiva pet
odstotkov mesečno.
Na dnevnem redu 29. seje sveta
mestne občine Ptuj so bili tudi os-
nutki pravilnika in dveh odredb,
ki se nanašajo na ureditev prometa
v Ptuju, in sicer o odstranjevanju
nepravilno ustavljenih in parkira-
nih vozil, o določitvi posebnih
prometnih površin, namenjenih
pešcem, in o določitvi javnih
rezerviranih parkirnih površin.
Nekaj pobud in predlogov je v zve-
zi z ureditvijo prometa v starem
mestnem jedru pred sejo pisno
predložila le Lista KS mesta Ptuja,
ki se zavzema za interdisciplinarni
pristop pri urejanju prometa v
Ptuju. Tako so predlagali, da naj
bo osnova za proučitev in
določitev prometnega režima v
starem mestnem jedru določitev
mestnega središča, ki pa naj bo
izkjučno območje cone za pešce. In
če so to Krempljeva ulica - Mestni
trg - Miklošičeva - Novi trg - Mur-
kova ulica - Lackova in Zeleniko-
va ulica, na to območje ne sodijo
dejavnosti, ki so vezane na promet
(tehnika, kemikalija, guma, kovi-
na). Da se doseže pretočnost pro-
meta in ekonomska izkoriščenost
parkirnih prostorov, predlagajo v
Listi KS v drugih ulicah starege
mestnega jedra enosmerno pro-
metno ureditev z enostranskim
parkiranjem, ki naj bo časovno
omejeno - modra cona - in kjer se
za parkiranje plačuje. Na parki-
riščih v Vodnikovi ulici, za
sodiščem, v Raičevi ulici in na par-
kirišču pred blagovnico naj bi bilo
prav tako časovno omejeno. Uredi-
ti pa bo potrebno tudi način
plačevanja parkirnine in režim
sankcioniranja kršiteljev veljavne-
ga prometnega režima. Dokumen-
te s področja prometa so svetniki
sprejeli v osnutkih, o predlogih
bodo razpravljali že na prihodnji
seji. Z uresničevanjem nekaterih
določil, na primer modrih con,
bodo počakali. Prehodno obdobje
naj bi trajalo dva do tri mesece po
vključitvi podvoza v promet. Nu-
jno pa bo uvesti tudi komunalno
nadzorno službo, ki bo nadzorova-
la izvajanje pravilnikov in odredb
s področja prometne ureditve. Od
predlogov in pobud Liste KS mes-
ta Ptuja v zvezi z ureditvijo prome-
ta so podprli le ureditev javnega
parkirišča v Raičevi ulici za Up-
ravno enoto, kjer se bo parkiranje
plačevalo.
MG
12 - OD TOD IN TAM
30. APRIL 1997 - TEDNIK
DESTRNIK / ŽIVAHEN ZBOR KRAJANOV
Pobuda za splošno ambulanto
Kot v drugih dveh KS v občini Destrnik - Trnovska vas je
bil v nedeljo, 27. aprila, zbor občanov tudi na Destrniku.
Sklicala sta ga župan Franc Pukšič in predsednik sveta
KS Destrnik Branko Sirec.
Najprej je župan poročal o delu
občine, Branko Sirec pa o delu
krajevne skupnosti, kjer so mod-
ernizirali 16 km krajevnih cest,
končali gradnjo mrliške vežice,
zaključili vodovod Strmec -
Jiršovci ..., tako da je bilo v raz-
voj KS Destrnik v lanskem letu
skupaj s kreditom vloženih več
kot 100 milijonov tolarjev. Le-
tos nameravajo dokončati
gradnjo vodovodnih priključkov
v Jiršovcih, za mrliško vežico
nabaviti opremo, dokončno ure-
diti stavbo krajevne skupnosti,
sanirati nekaj plazov, na mod-
erniziranih cestah postaviti pro-
metno signalizacijo in sanirati
vodovod v Zg. Velovlaku. 50 %
krajevnega samoprispevka pa
namenjajo za gradnjo večnamen-
ske dvorane pri osnovni šoli.
Prioriteta pa je vračilo kredita,
ki so ga najeli lani ob modern-
izaciji krajevnih cest.
V razpravi so krajani izrazili
nekaj nezadovoljstva zaradi dos-
tave pošte v nekatere vasi samo
dvakrat tedensko, na nekaterih
že očiščenih divjih odlagališčih
so se ponovno začeli pojavljati
odpadki in ker občinski svet ob
sprejetju sklepa o povečanju
povračil za priključke na vodo-
vodno omrežje ni upošteval
sklepa KS in izračunane eko-
nomske cene za vodovodne
priključke. Predlagali so tudi, da
bi na Destrniku uredili splošno
zdravstveno ambulanto, vendar
so krajani menili, da je potrebno
pobudo finančno ovrednotiti,
potem se bodo lahko lažje
odločili.
Zmago Šalamun
KS SV. ANDRAŽ / SESTAL SE JE
ZBOR KRAJANOV
0 vodovodu in dograditvi šole
V nedeljo, 20. aprila, so se občani KS Sv. Andraž zbra-
li na zboru občanov, ki sta ga sklicala župan občine
Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in predsednik
sveta KS Albin Druzovič.
Govorili so o delu v lanskem letu, župan pa je podal poročilo o
lanskem proračunu in o delitvi sredstev glavarine. Glede dela v
občini v letošnjem letu je župan Pukšič povedal, da ostaja prio-
riteta izgradnja infrastrukturnih objektov (gradna vodovodov,
nadaljevanje gradnje šole na Destrniku in ureditev dokumenta-
cije za dograditev šol v Trnovski vasi in Vitomarcih). Meni, da
je osnovna infrastruktura pogoj, da mladi ne bodo zapuščali
občine.
Govorili so tudi o vodovodu, ki je že zgrajen od Trnovske vasi
do Vitomarcev, kjer je narejena prečrpalnica, za nadaljevanje
gradnje cevovodov do vsake vasi pa je že podpisana pogodba z
Nizkimi gradnjami Ptuj. Računajo, da bodo delo pričeli v maju.
Razpravljali so tudi o dokončanju mrliške vežice. Nekaj kraja-
nov je bilo mnenja, da je grobarina v višini 8000 tolarjev previ-
soka. Govorili so tudi o izplačilu škode po lanskem neurju, po-
godbah za vodovodni priključek, o težavah z ogrevanjem dvora-
ne, o razdružitvi občine in o odstopu predsednika sveta KS.
Svoj odstop je predsednik sveta KS Sv. Andraž komentiral: "Vi
ste se naveličali mene, jaz pa vas, zato je najboljše, da si izvolite
novega predsednika."
Zmago Šalamun
PTUJ / RIBICI VABIJO
Priietek ribo-
lovne sezone
Ribiči se že veselijo otvorit-
ve nove sezone ribolova na
velike ribe roparice, ki se
prične s 1. majem. V okviru
prvomajskih praznikov bo v
četrtek, 1. maja, ob 7. uri v
gramoznici v Tržcu prvomaj-
sko ribiško tekmovanje, ki ga
pripravljajo člani pododbora
Videm. Dan za tem, v petek,
2. maja, bo ob ribniku v Ro-
goznici	tradicionalno
srečanje s člani ^pobratenih
ribiških družin Šempeter v
Savinjski dolini in RD Mari-
bor. Ob ribniku v Rogoznici
pa se bodo spet srečali v ne-
deljo, 4. maja, ko bodo ob 7.
uri začeli tradicionalno prvo-
majsko družinsko tekmovan-
je v lovu rib s plovcem ter ne-
koliko pozneje srečanje vseh
članov in simpatizerjev
Ribiške družine Ptuj.
Pričakujejo tudi tiste, ki z
ribiči le simpatizirajo!
M. Ozmec
PTUJ / SREČANJE BOLNIKOV Z MULTIPLO SKLEROZO
Za kakovostnejše življenje obolelih
V Sloveniji je okrog 2500 obolelih za multiplo sklerozo in od
tehjevdruštvo včlanjenih 1500bolnikov. Diagnozamultiple
skleroze vsekakor pomeni spremembo načina življenj a. Bo-
lezen je dolgotrajna, bolnik se nanjo sproti prilagaja in se
nauči z njo živeti. Zaenkrat še niso našli zdravila za popolno
ozdravitev.
V	petek, 18. aprila, se je v ptuj-
skih termah sestalo 24 članov ptuj-
ske podružnice Društva multiple
skleroze Slovenije. Kot je povedala
sekretarka društva Mateja Derea, je
ptujska podružnica med
najmlajšimi, saj deluje od lanskega
leta in je petnajsta v Sloveniji. Pred-
sednica ptujske podružnice Vera
Furek je povedala, da so v tem času
že veliko postorili, še posebej pa so
veseli, da jim je občina Ptuj tudi po-
magala urediti društvene prostore.
Pisarno imajo v prostorih podjetja
Reha v Jadranski ulici 17. Uradne
ure za člane so vsako sredo od 9. do
12. ure, v tem času pa jih lahko po-
kličete na telefonsko številko 779-
420 ali 771-982.
V	društvu imajo različne sklope
pomoči, člani pa se najpogosteje
obračajo po pomoč za obnovitveno
rehabilitacijo ter za materialno
pomoč za adaptacijo stanovanj, ki
morajo biti prilagojena za inavalide.
Zelo pogosto pa člani iščejo tudi
pravne nasvete v zvezi z upokojitvi-
jo, o delovanju različnih strokovnih
komisij, ugotavljajo pa, da doživlja-
jo osebe z multiplo sklerozo veliko
stisk pri urejanju stanovanjskih
problemov.
Zaradi boljše diagnostike v
zadnjih letih mnogo prej odkrijejo
to bolezen in se je starostna meja
obolelih znižala. Med člani je veliko
študentov in prav ti imajo veliko
problemov okrog zaposlovanja, še
posebej pri prvem iskanju zaposlit-
ve. Z velikimi težavami se srečujejo
pri upokojitvi, saj je največkrat sta-
rostna meja za invalidsko upokoji-
tev trideset let. Pokojnine so
običajno zelo nizke, varstveni doda-
tek pa pripada le tistim, ki so naj-
težje oboleli. Tudi s priznavanjem
stopnje invalidnosti so težave, saj je
to bolezen, ki je progresivna, ni oz-
dravljiva in je v nihanjih, tako da je
nekdo, ki ima multiplo sklerozo,
neko obdobje popolnoma prikljen-
jen na voziček, v drugem obdobju
lahko še dela in je tako težko
določiti stopnjo invalidnosti.
V	društvu posvečajo osrednjo po-
zornost športnim dejavnostim in
družabnemu življenju. Se posebno
skrb pa morajo posvetiti celotni
družini obolelega družinskega
člana. Na petkovem srečanju so ugo-
tovili, da bodo še večjo skrb posveti-
li mladim članom, reševali njihove
stiske in probleme, ki so povsem
drugačni od starejših članov. Po-
daljšali bi radi tudi obnovitveno re-
habilitacijo.
V	petek so vsi člani z velikim
upanjem, da se bo končno za njiho-
vo bolezen našlo zdravilo, pris-
luhnili predavanju dr. Liljane Tata-
lovič, specialistke nevropsihiatrinje
z nevrološkega oddelka iz Maribora.
Res je, da velikokrat tudi zdravniki
ne morejo dati svojim bolnikom
drugega kot upanje. Na drugi strani
pa vidimo, kako se vsak dan odkrije
kaj novega, kar bo spet nekoliko
povečalo možnosti za zdravljenje.
Tako je med drugim dr. Liljana Ta-
talovič govorila o novem zdravilu,
ki vliva veliko upanja.
MS
PTUJ / V GOSTEH NIZOZEMSKI CENTER
ZA DUŠEVNO PRIZADETE
Gledališko delo kot terapija
Na Ptuju bo 5. in 6. maja gosto-
vala skupina nizozemskega centra
za duševno prizadete DAC de Bus-
senkamp, ki se ukvarja s kreativno
terapijo. Obisk na Ptuju bo v okvi-
ru turneje te nizozemske skupine
po Sloveniji. Organizatorji gosto-
vanja na Ptuju, ZKO Ptuj, so pove-
dali, da bo delo skupine še posebej
zanimivo za vse tiste, ki se ukvar-
jajo z otroki in odraslimi s poseb-
nimi potrebami.
V ponedeljek, 5. maja, bo ob 16.
uri v razstavišču pod gradom odprta
razstava in izvedena posebna likov-
na delavnica, ki jo bodo vodili nizo-
zemski strokovnjaki. Takrat bo re-
zerviran tudi čas za pogovor o nizo-
zemskih izkušnjah delovanja na
občutljivem področju dela z
duševno prizadetimi osebami. V to-
rek, 6. maja, pa bo v ptujskem gleda-
lišču na ogled predstava Franken-
stein nizozemske skupine Kameleon.
Milena Zupanič
ANKARAN / KONEC SLOVENSKE MEDIJSKE IDILE?
Tudi med novinarji
vse vei brezposelnih
Minulo leto je v slovenskem novinarstvu naznanilo ko-
nec svojstvene "medijske idile". Neizprosno propadanje
nekaterih medijskih hiš, kot so Republika, Slovenec,
Kmečki glas, Radio Glas Ljubljane, je skoraj prepolovi-
lo članstvo v novinarskem sindikatu. To je bila ena
glavnih ugotovitev skupščine sindikata novinarjev Slo-
venije, ki se je sestala 25. aprila, v Ankaranu.
Grenka klofuta slovenskemu
novinarstvu pa pomenijo tudi
tako imenovani "dumpinški
kvazi novinarji", ki ogrožajo
profesionalno novinarstvo in
mešajo štrene na medijskem
trgu. Zaradi vsega tega so skle-
nili, da je treba čimprej ustano-
viti novinarsko zbornico, ki naj
bi kot cehovski varuh delila no-
vinarske licence le tistim, ki jih
resnično zaslužijo.
Venčeslav Japelj, ki so mu
predsedniški mandat zaupali še
za leto dni, je ob podpori
zaskrbljenih razpravljavcev vzro-
ke za porazno stanje v sloven-
skem medijskem prostoru pripi-
sal politizaciji medijev, delovan-
ju tržnih zakonitosti ter neznan-
ju in nesposobnosti delodajalcev
oziroma uprav. Zaradi vsega tega
so odslej tudi novinarji redni
gostje zavodov za zaposlovanje,
brezposelnost med profesional-
nimi novinarji pa žal Še narašča, j
Ne nazadnje se to odraža tudi pri i
članstvu v novinarskem sindika- j
tu, ki je skoraj prepolovljeno, saj j
ima trenutno le 669 članov, kar je |
polovica manj, kot jih je v
Društvu novinarjev Slovenije.
Grenka klofuta slovenskemu |
novinarstvu pomenijo tudi tako j
imenovani "dumpinški kvazi no-
vinarji". Nedopustno je namreč, j
da se zaradi slabega materialnega
stanja ali razmer medijski šefi
vse pogosteje odločajo za ceneno
nenovinarsko delovno silo. Gre
predvsem za študente in zanese-
ne volonterje, ki so kot pogodbe-
ni in honorarni zunanji sodelavci
v glavnem izkoriščani in slabše
plačani, a dobrodošli, saj stanejo
firmo bistveno manj. Žal pa so s
tem resno ogrožene novinarska
profesionalnost, novinarska eti-
ka in morala in ne nazadnje tudi
eksistenca profesionalnih novi-
narjev. Obremenitve v ured-
ništvih se večajo, zanemarjajo se
kakovostno delo in etična pravi-
la, z nadomeščanjem neuspo-
sobljenih delavcev pa se nevarno
niža tudi raven novinarske stro-
ke. Namesto dograjevanja novi-
narske stroke smo tako priča de-
profesionalizaciji novinarstva.
Zadnje čase rastejo razni časo-
pisi in radijske postaje kot gobe
po dežju. Zal pa le redke medije
ustanavljajo profesionalni novi-
narji. Vse več je raznih poslov-
nežev ali političnih strank, ki
imajo le dovolj denarja in v tem
vidijo pametno naložen kapital
ali svojo/ politično bodočnost.
Država^ pri tem krivična, saj re-
cimo za odprtje mehanične del-
avnice velja pravilo, da mora v
njej obvezno biti zaposlena
ustrezno izobražena oseba, torej
mehanik, sicer država ne izda
obrtnega dovoljenja, pri ustanav-
ljanju raznih medijev pa država
zadnje čase žal gleda skozi prste
in dovoljuje skoraj vse. Izraz
anarhija je za poplavo medijev v
slovenskem medijskem prostoru
preveč mili izraz, je bilo slišati.
Tudi med zaposlenimi v takšnih
medijih so redki novinarji, saj se
tega posla lotevajo vsi po vrsti, ki
mislijo, da so posla vešči, da so
ali dovolj pogumni ali dovolj
predrzni.
Zaradi vsega tega, predvsem za-
radi nevzdržnega stanja bo slo-
venski novinarski sindikat sku-
paj z Društvom novinarjev Slo-
venije v kratkem ustanovil novi-
narsko zbornico, ki naj bi kot
skupni organ in cehovski varuh
dajala državne novinarske licen-
ce le tistim, ki to resnično zas-
lužijo. Ker pa tudi znotraj profe-
sionalnega novinarstva prihaja
do občasnih kritičnih točk in
konfliktov, ki narekujejo profe-
sionalno razčiščevanje, so na
skupščini sindikata izvolili nove
člane Novinarskega častnega raz-
sodišča, ki bo odslej delovalo kot
skupni organ z Društvom novi-
narjev Slovenije. Obetajoče je
tudi dejstvo, da je čutiti tesnejše
sodelovanje med sindikatom slo-
venskih novinarjev, katerega
glavna naloga je skrbeti za delav-
ske pravice novinarjev, in med
Društvom novinarjev Slovenije,
ki so mu zaupana predvsem
etična in moralna načela profe-
sionalnega novinarstva.
M. Ozmec
DORNAVA / TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV
Za srebrno Vegovo priznanje
V osnovni šoli Dornava je bilo v soboto, 19. aprila, tek-
movanje mladih matematikov iz občin Ormož,
Gorišnica in Dornava. Udeležilo se gaje 74 učencev, 6.,
7. in 8. razredov iz devetih osnovnih šol.
Srebrno Vegovo priznanje so
med šestošolci osvojili učenci:
Jernej Zoreč (OŠ Ormož), Tadej
Dobrun (OŠ Cirkulane), Ana
Dobaja, Dejan Vaupotič, Leon
Bedrač in Renato Korošec (vsi
OŠ Gorišnica), Iztok Korpar in
Dušan Zuran (OŠ Velika Nedel-
ja) ter Mojca Prosnik (OŠ Sre-
dišče ob Dravi).
V konkurenci učencev 7. razre-
da so srebrno Vegovo priznanje
osvojili Marko Marčec (OŠ Sre-
dišče ob Dravi), Niko Fajfar (OŠ
Miklavž pri Ormožu), Dejan
Emeršič (OŠ Cirkulane), Boštjan
Kosec (OŠ Ivanjkovci), Jernej
Zohar, Aleš Belšak in Matej Ko-
kol (vsi iz OŠ Gorišnica), Ines
Ceh in Simon Mlinaric (oba OŠ
Miklavž pri Ormožu) ter Jasmi-
na Kranjc in Ivan Krmpotič (OŠ
Ormož).
Dobitniki srebrnih Vegovih
priznanj med osmošolci so: Bo-
rut Vaupotič (OŠ Gorišnica),
Darjan Zinko in Boja Cačič (OŠ
Ormož), Matej Ličina in Maša
Vinko (oba OŠ Gorišnica), Aleš
Zamuda (OŠ Velika Nedelja) in
Alenka Vittori (OŠ Središče ob
Dravi).
Tretja stopnja tekmovanja - za
zlato Vegovo priznanje - je orga-
nizirana le za učence 7. in 8. raz-
reda. Na to tekmovanje so se
uvrstili prvi trije sedmošolci in
prvi štirje osmošolci.
Ivan Voršič
TEDNIK - 30. APRIL 1997
OD TOD IN TAM - 13
LENART / TURISTIČNO OBARVANO PROJEKTNO DELO
"Turizem - naša prihodnost1
IZDALI TURISTIČNI VODNIK MESTA LENART IN POPISALI TURIS-
TIČNO PONUDBO LENARTA Z OKOLICO • RECEPTE ZA STARE JEDI
PONUDILI V PISNI OBLIKI TUDI NOVODOBNIM GOSPODINJAM
Od 22. do 25. aprila je bilo na OŠ Lenart v Slovenskih goricah
projektno delo, ki so ga poimenovali "Turizem - naša pri-
hodnost". Ravnatelj lenarške šole Marjan Zadravec je povedal,
da so učenci obravnavali več tem, saj so se lotili zbiranja podat-
kov o naravnih in kulturnih znamenitostih Lenarta, o gos-
tinsko-turističnih objektih, športno-rekreativnih vidikih turis-
tične ponudbe in o kulinaričnih posebnostih. Večja skupina
učencev pa se je lotila izdelave pravega turističnega vodiča po
mestu Lenart, je še povedal ravnatelj Zadravec.
Šolarji so pritegnili k sodelo-
vanju veliko domačinov, ki so
šolarjem nudili dragocene infor-
macije, predmete in ostanke sta-
re opreme. Ob koncu projekta so
vse skupaj razstavili v večna-
menskem prostoru šole, kjer je
bila tudi predstavitev dela, ki jo
je pospremilo veliko Le-
narčanov in okoličanov. Ugoto-
vitve so dragocene tudi za vse
načrtovalce turističnega razvoja
Lenarta, predvsem pa za tiste, ki
so poklicani za usklajevanje
ponudbe. Šolarji so na svoj način
opozorili, da je pri Lenartu veli-
ko turistično zanimivih reči,
kraj je bogat z ostanki preteklos-
ti, v neposredni bližini je jezero
Radehova s pravim ribjim bo-
gastvom, pa tudi reka Pesnica s
pritoki vabi ribiče. Šolarji so do-
dali še Trojiško jezero in opozo-
rili na športno-rekreativne vidi-
ke turistične ponudbe. Pri tem
so izpostavili konjeniški šport
na domačem hipodromu Polena,
o čemer so se pogovarjali s sta-
rosto	slovenskogoriškega
kasaškega športa Ladislavom
Omerzujem iz Lenarta. Skupina
učencev je popisala vse gos-
tinsko-turistične objekte in za-
beležila njihovo kulinariko.
Knjižnica je prijetno oblikova-
na, kar velja tudi za turistični
vodič Lenarta. V njem so na
kratko predstavili Lenart in nje-
govo zgodovino, našteli nekaj
važnejših turističnih spomeni-
kov in znamenitosti, dodali
manjšo karto in osnovne infor-
macije, brez katerih bi se turist
težko znašel. Ta del bi lahko v
bodoče še nekoliko obogatili in
dodali vse informacije, saj na
primer manjka ponudba lovnega
turizma, ki je za lenarški del Slo-
venskih goric značilna oblika.
Na sklepni prireditvi so poka-
zali marsikaj, veliko domačih
jedi in receptov zanje so popisali
in izdali kot pisni pripomoček.
Tako so zbrali tudi recepte za gi-
banice, nekoč značilno jed v času
košnje in žetve. Na razstavi so
gibanice tudi pokazali, pa ne
samo gibanice, vsega je bilo v
izobilju. Škoda, da niso izdali še
glasila in bogatega dela za-
okrožili na enem mestu. Morda
pa bo za to priložnost prihodnje
leto, ko bodo dobro zastavljeno
delo nagradili.
Besedilo in posnetek:
M. Toš
SV. JURIJ OB SCAVNICI IN SV. JURIJ V SLOV. GORICAH
3. občinski in 5. krajevni praznik
V Vidmu ob Ščavnici so v nedeljo sklenili
pranovanje 3. občinskega praznika. Pripravili so
več prireditev, športnih srečanj, koncertov in
kulturnih nastopov. Osrednji praznični dan so
zaznamovali s tradicionalno Jurjevo nedeljo, ko
je v središču Vidma sejmarilo veliko krošnjarjev
in domačih obrtnikov. Slavnostno mašo je daro-
val mariborski naslovni škod prof. dr. Vekoslav
Grmič. Ob prazniku je govoril tudi župan te
nove slovenskogoriške občine Slavko Mihalič in
nanizal nekaj razvojnih načrtov za letos in pri-
hodnja leta.
Bogat pa je bil tudi program krajevnega praz-
novanja v Jurovskem Dolu v Slovenskih gori-
cah. Tam so imeli že peti praznik KS Sveti Jurij,
ki je z osrednjo slovesnostjo, blagoslovom in po-
vorko konjev zaznamoval god farnega zavetnika
sv. Jurija in simbolično naznanil začetek pomla-
di. Na povorki je sodelovalo 37 konjev iz le-
narške in sosednje občine. Prireditev so skupaj
pripravila vsa krajevna društva in Kulturno
društvo Slovenske gorice iz Lenarta. Pripravili
so množico športnih srečanj in izjemno od-
mevno okroglo mizo o aktualnih problemih
kmetijstva v Osrednjih Slovenskih goricah.
Besedilo in posnetek: M. Toš
CERKVENJAK/ OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Bogastvo ljudskega izroiila
ŽE TRETJIČ ZAPORED JE CERKVENJAŠKA ŠOLA PRIPRAVILA PRO-
JEKTNO DELO IN GA PRED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI V NABITO
POLNI DVORANI KULTURNEGA DOMA PREDSTAVILA JAVNOSTI
Toliko ljudi, kot se jih je mi-
nuli petek zbralo v cerkven-
jaškem domu kulture, se v tem
kraju le redko zbere. Običajno
za pomembnejše dogodke, kar
pomeni, da je predstavitev pro-
jektnega dela domačih šolarjev
za Cerkvenjak praznik. Bil je
lep, kulturno bogat in doživet
popoldan, ki so ga številni
spremljali s precejšnjo nostal-
gijo na mlada leta, ko so sami
doživljali nekatere vaške po-
sebnosti. Ena takšnih je bila
Poroka, ki so jo letos
vsestransko proučevali med
Projektnim delom.
Tokratne projekte sta vodila
Tončka Divjak in Slavko Top-
lak, vse usklajevalne niti pa so
bile v rokah Anice Borko. Tudi
ravnatelj šole Jakob Matjašič je
imel polne roke dela in ob koncu
le z zadovoljstvom ugotovil, da
bi brez skupnega sodelovanja
težko zmogli zahtevno in odgo-
vorno delo. Šoli je tudi tokrat
priskočilo na pomoč veliko
domačinov, imeli pa so celo več
sponzorjev, brez katerih bi težko
zaokrožili zahteven projekt, ki
so ga okronali z zajetno temats-
ko številko šolskega glasila. Z
njim so v bistvu na najlepši
način zaokrožili triletna prizade-
vanja za trajno ohranitev bo-
gastva ljudskega izročila v cer-
kvenjaških goricah. Celo nekate-
ri poznavalci razmer in stro-
kovnjaki s tega področja so pove-
dali, da so šolarji opravili več,
kot bi to kdo od njih sploh
pričakoval. Predvsem pa je treba
zapisati, da se je poznalo načrtno
delo z jasno določenimi cilji. Vse
so dosegli in v petek zvečer so že
na veliko razmišljali, česa neki
bi se lotili prihodnje šolsko leto.
Idej jim nikoli ni zmanjkalo,
zato bodo tudi prihodnje leto
izbrskali iz bogate zakladnice
kakšno cerkvenjaško posebnost.
Čeprav je bilo letošnje pro-
jektno delo tudi turistično precej
obarvano in so izdali prijetno tu-
ristično zloženko, je vendarle os-
talo pri izročilu poroke. In tudi
prav je tako, da so šolarji napeli
vse sile in moči in da so obred
avtentično prikazali celo na
odru. Bilo je vsega po malem,
predvsem pa je treba poudariti,
da je šlo za skrbno izbrane teks-
te, za dobro sceno in spretno
režijo. Govorica je bila original-
na, "antujovška", tudi oblačila
skrbno izbrana. Nastop šolarjev
so obogatili še domači godci in
člani folklorne skupine, za
avtentičnost izročila poroke pa
so poskrbeli še ljudski pevci iz
Cerkvenjaka. Doživeto in
prepričljivo poroko so sklenili s
čisto pravo vožnjo mladopo-
ročencev s konjsko vprego. Za-
res domiselno, tako kot si lahko
le želimo!
M. Toš
PRAVNI NASVETI / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC
Novi zakon o kmetijskih zemljiščih
1. nadaljevanje
•	Kmetijska obdelovalna in
neobdelovalna zemljišča
Bivši ZKZ našteva zemljišča, ki se glede na
rabo štejejo za kmetijska obdelovalna in kme-
tijska neobdelovalna zemljišča. Razlika med
temi zemljišči je bila takrat zelo pomembna
zlasti pri določanju zemljiškega maksimuma.
Sedanji ZKZ izrazov obdelovalna in neobdelo-
valna kmetijska zemljišča praviloma ne upo-
rablja, pač pa v 2 čl. določa, da se kmetijska
zemljišča na podlagi njihovih naravnih lastnos-
ti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na 1. na-
jboljša kmetijska zemljišča - to so zemljišča, ki
so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in 2.
druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna
za kmetijsko obdelavo. V istem členu je potem
zapisano, katera kmetijska zemljišča so na-
jboljša: a) po naravnih lastnostih in b) po legi,
velikosti in obliki parcel. Podlaga za kategori-
zacijo kmetijskih zemljišč v planskih aktih so
podatki iz zemljiškega katastra.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše
podrobnejše predpise o razvrstitvi zemljišč na
najboljša in druga kmetijska zemljišča.
•	Kako je treba uporabljati
kmetijska zemljišča in kaj je treba
preprečevati
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v
skladu z njihovim namenom ter preprečevati
njihovo onesnaževanje ali drugačno degradaci-
jo. Dokler ne bo vlada RS predpisala meril o
trajni rodnosti tal in onesnaženosti rastlin ter z
njima povezanih obveznih ukrepov, veljajo se-
danji predpisi in to: uredba o ugotavljanju
onesnaženosti kmetijskih zemljišč iz gozda (Ur.
list RS, št. 6/90) in pravilnik o normativih, ana-
litskih postopkih in metodah ugotavljanja
onesnaženosti tal in vegetacije ter pogojih za
uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu (Ur. list
RS, št. 7/90). Priporočam obdelovalcem kme-
tijskih zemljišč, da si omenjene predpise
prečitajo ter se po njih ravnajo, kajti sedanji
ZKZ uporabo kmetijskega zemljišča ali gozda v
nasprotju z njegovim namenom, onesnaženje,
degradiranje in zaviranje rasti rastlin šteje za
prekršek in določa za njegovo storitev visoke
denarne kazni (glej čl. 108, 109 ZKZ).
•	Kakšne dejavnosti občanov mora
lastnik zakupnih ali drug
uporabnih neobdelovalnih
kmetijskih zemljišč dopustiti na
teh zemljiščih
Odgovor najdemo v 1. odstavku sedanjega
ZKZ, ki se glasi:
"Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakup-
nik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča,
mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodel-
jenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih do-
pustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno
nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelna-
tih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih
živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gi-
banje drugim osebam po neobdelovalnih kme-
tijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči
škode."
Kakšna zemljišča šteje sedanji ZKZ za
neobdelovalna, tega ne pove. Po bivšem ZKZ so
se šteli za neobdelovalna kmetijska zemljišča:
pašniki barjanski travniki, plantaže gozdnega
drevja in trstičja.
•	Kako je potrebno obdelovati
kmetijska zemljišča
V	7. čl. sedanjega ZKZ je zapisano, da mora
lastnik, zakupnik ali drugi uporabnik kme-
tijskega zemljišča obdelovati kmetijsko
zemljišče na predpisan način in kot dober gos-
podar. Kmetijsko proizvodnjo mora prilagoditi
ekološkim in talnim razmeram, uporabljati
zemljiščem in kraju primerne metode za prep-
rečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja
ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti
zemljišča.
Dokler ne bo vlada RS določila podrobnejših
meril za presojo, ali obdelovalec ravna kot do-
ber gospodar, velja sedanje navodilo o tem, kdaj
se šteje, da obdelovalec ravna kot dober gospo-
dar (Ur. list SRS, št. 29/86.). Če zgoraj omenjene
osebe (skupen izraz - obdelovalci) ne obdelujejo
kmetijskega zemljišča tako, kot je napisano, jim
lahko kmetijska inšpekcija ali kmetijska sveto-
valna služba naloži izvedbo posebnih ukrepov,
ki jih obdelovalec mora izvesti, sicer se ga lahko
k temu prisili.
Sedanji ZKZ pa nepravilno obdelovanje in pa
ne ravnanje s kmetijskimi zemljišči kot dober
gospodar šteje za prekršek, za storitev katerega
je zagrožena razmeroma visoka denarna kazen
(glej čl. 108, 109 ZKZ). Tudi bivši ZKZ je imel
določbe o dolžnosti obdelovati kmetijsko
zemljišče kot dober gospodar v skladu s predpi-
si, kršitev pa je takrat ugotavljala kmetijska
zemljiška skupnost, ki je med drugim imela
tudi možnost dobiti kmetijsko zemljišče, ki ga
lastnih kljub njenim ukrepom ni obdeloval v
skladu s predpisi, v svoje začasno upravljanje.
•	Kdaj se lahko najboljša
kmetijska zemljišča namenijo za
nekmetijsko rabo
V	8 čl. ZKZ je določeno, da se lahko izjemo-
ma tudi najboljša kmetijska zemljišča,če ni
mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna
za kmetijsko proizvodnjo, oziroma gozdov, na-
menijo v planskih aktih RS oziroma v nekate-
rih primerih v planskih aktih lokalnih skup-
nosti za nekmetijsko rabo. V istem členu so po-
tem našteti vsi takšni primeri.
Podrobnejše pogoje, ki morajo biti izpolnjeni,
da se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko
gradijo objekti, pa predpiše minister, pristojen
za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristo-
jnim za prostor.
Tudi po bivšem ZKZ je bilo mogoče pod
določenimi pogoji najboljša kmetijska
zemljišča nameniti za nekmetijsko rabo.
OD TOD IN TAM
DESTRNIK • Tretje majske igre
Krajevni odbor SDS Destrnik bo ob letošnjem
prazniku dela v nedeljo, 4. maja, pripravil že tretje
majske igre, ki se jih bo kot gost udeležil
predsednik stranke Janez Janša. Ekipe iz treh
domačih krajevnih skupnosti in iz Slovenskih
Konjic se bodo pomerile v zabavnih igrah, zanje
pa organizatorji pripravljajo bogate nagrade. Za
mlade bo zabavni del v znamenju karaok, malo sta-
rejše pa čakajo zanimive igre in prehodni pokal.
Domačini si obetajo tudi dobiček. Lani in predla-
ni so ga namenili za gradnjo mrliške vežice in
prizidka k šoli, del letošnjega dobička pa bodo dali
za nakup zvona, ki ga bodo namestili v novo destr-
niško vežico.
4. maja bo na Destrniku potekala tudi regijska
koordinacija SDS s predsednikom stranke Jane-
zom Janšem, ki bo ob 15. uri imel nagovor, še pred
tem pa bo pokazal spretnost v igranju nogometa.
JURSINCI • Izšla je druga številka
juršinskih Novic
V torek je izšla letošnja prva številka občinskega
glasila Novice, v kateri se predstavljajo vsa društva
tamkajšnje občine. Posebno stran namenjajo
življenju in delu osnovne šole Juršinci, poglavje
zase pa je tudi objava letošnjega proračuna in zakl-
jučnega računa.
Med mnogimi informacijami je v juršinskih Novi-
cah moč zaslediti tudi razpis za intervencije, na-
menjene razvoju kmetijstvu, odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki in razpis za izdelavo pro-
jektne dokumentacije, potrebne za gradnjo
prizidka z večnamensko dvorano pri osnovni šoli.
GORISNICA • Na torkovi seji
občinskega sveta
Zdravstvo in socialno varstvo je bila ena osrednjih
tem na torkovi seji gorišniškega občinskega sveta.
Na pogovor so povabili direktorja Centra za social-
no delo mag. Mirana Kerina in direktorja Lekar-
ne Ptuj mag. ph. Jožeta Gorenca.
Sicer pa so gorišniški svetniki razpravljali tudi o
dveh predlogih pravilnika o zbiranju, transportu
in odlaganju komunalnih odpadkov, posebno
poročilo je pripravil odbor za gospodarstvo, potr-
dili pa so tudi najugodnejšega ponudnika za sana-
cijo treh zemeljskih plazov. Med drugim so na
zadnji seji govorili še o poteku sanacijskih in
obnovitevnih del pri Dominkovi domačiji, svetni-
ki pa so sprejeli tudi razpis za finančne intervenci-
je, namenjene razvoju kmetijstva v letošnjem letu.
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS •
Prva seja predsedstva GZ
Sredi marca je bil stanovni občni zbor Gasilske
zveze Destrnik - Trnovska vas, predsedstvo zveze
pa se je na prvi seji sestalo v sredo, 23. aprila. Ugo-
tovili so, da so sklepi občnega zbora realizirani, saj
je zveza uradno registrirana. Nato so govorili o
tehničnih zadevah delovanja zveze. Finančna
sredstva bo gasilskim društvom še naprej nekaj
časa delil občinski odbor za požarno varnost, zvezi
pa pripada 20 % sredstev za delovanje. Predsednik
gasilske zveze Destrnik - Trnovska vas Danilo
Muršec pa vidi delovanje zveze takole: "Zveze
bomo imeli točno toliko, kolikor je bodo potrebo-
vala društva, in ne smemo dovoliti, da postane
zveza sama sebi v namen."
Zmago Šalamun
14 - PO NAŠIH KRAJIH
30. APRIL 1997- TEDNIK
PTUJ / SE O RAZSTAVI DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ
Pozitivne in negativne plati razstave
8. RAZSTAVO SI JE OGLEDALO 10 TISOČ OBISKOVALCEV # NA 9. RAZSTAVI TUDI SUHO SADJE • SPRE-
JEM ZA RAZSTAVLJAVCE IZ OBČINE MAJŠPERK
8. razstava Dobrote slovenskih kmetij je v programskem pog-
ledu uspela, pred razstavo zastavljeni cilji so uresničeni,
l udi pri obiskovalcih je načrt dosežen, ogledalo si jo je deset
tisoč obiskovalcev. Predsednik organizacijskega odbora Pe-
ter Pribožič je povedal, da je tudi nova postavitev razstave
naletela na več pozitivnih kot negativnih mnenj.
Čeprav je bila pri novih izdel-
kih (oljih, kisih in žganjih) na
letošnji razstavi stroga selekcija,
so mnenja pozitivna. Kvaliteta
je tisto, kar organizatorji iščejo
in zahtevajo ter je edino merilo
za sodelovanje.
Vse bolj pa prihajajo v ospredje
nove ideje. Ena teh je, da bi v
okviru razstave izvedli ocenje-
vanje vin s kmetij. Takšnega
ocenjevanja v državi še ni. Peter
Pribožič je skupaj z drugimi
člani organizacijskega odbora
prepričan, da bi na tem morali
delati. Zelja je tudi, da bi že na 9.
razstavi ocenjevali suho sadje.
Vsi letošnji prodajalci suhega
sadja so bili s prodajo izredno
zadovoljni. Kljub temu da je bila
letošnja razstava Dobrote slo-
venskih kmetij že osma, se je po-
kazalo, da so še zavodi v Sloveni-
ji, ki razstave ne poznajo in da so
nekateri šele letos zvedeli zanjo.
Zato bodo o njej zagotovo govo-
rili tudi na letošnjem posvetu
kmetijske svetovalne službe, ki
ga vsako leto organizirajo na
Bledu.
Organizacijskemu odboru raz-
stave se pozna, da so že uigrana
ekipa, saj je delo letos potekalo
veliko mirneje kot lani. Za po-
drobnejšo oceno letošnje razsta-
ve pa manjkajo še nekateri po-
datki. Izvedli so tudi dve anketi -
med razstavljavci in obiskovalci.
Brez podrobnejših podatkov pa
lahko rečemo, da se turistični
Ptuj tudi ob letošnji razstavi ni
najbolj potrudil, da bi bili gostje
od drugod zadovoljni. Že kro-
ničen je pojav, da so ob nekate-
rih prireditvah ptujske gostilne
v soboto popoldan oziroma v ne-
deljo zaprte. Za 37 avtobusov
gostov bi se že morali potruditi.
Če mesto želi razvijati izletniški
turizem, povezan s prireditvami,
pa mora poskrbeti tudi za javna
stranišča. Lahko bi jih postavili
oziroma uredili ob novih parkir-
nih prostorih v Ptuju.
Čeprav je orgaizacijski odbor
zadovoljen s številom obiskoval-
cev, je to glede na pomen razsta-
ve gotovo premalo. V Ptuju bi se
v dneh razstave morali drenjati
najpomembnejši turistični in
drugi delavci iz cele Slovenije,
pa jih razen redkih izjem ni bilo.
Zato je nujno, da se pri njenem
trženju naredi več. Drugo pa je
seveda zakonska ureditev proda-
je na samih kmetijah, ki nastaja
po polževo in ki bo, če zakono-
daje ne bo še letos, ena osrednjih
zahtev tudi na deveti razstavi.
SPREJEM PRI
MAJŠPERŠKEM
ŽUPANU
Na koncu pa gre seveda zahva-
la vsem, ki so sodelovali na
letošnji razstavi. Že po tradiciji
so se s posebnim sprejemom za
sodelovanje na razstavi zahvalili
v občini Majšperk. Z njenega
območja je priznanja za dobrote
in vino prejelo kar deset
domačij. Terezija Vogrinc iz
Žetal 24 je za pletenico prejela
znak kakovosti in zlato priznan-
je, Terezija Sagadin iz Sestrž 24
za pšenični kruh srebrno priz-
nanje, Nada Golob s Kupčinjega
Vrha 2 je za krofe prejela zlato
priznanje, za stoperško pregreto
smetano srebrno priznanje in za
stoperško pregreto skuto bronas-
to priznanje, Anton in Bernarda
Kolar iz Dobrine 16 se ponašata
z bronastim priznanjem za bun-
ko, Ernest Likavec z Janškega
Vrha 19 je za naravno višnjevo
žganje prejel srebrno priznanje,
pri vinih je Stanislav Marinič z
Janškega Vrha 15 za renski riz-
ling prejel srebrno priznanje,
Aubel Majcen iz Mašperka 76 za
sauvignon srebrno priznanje,
Ivanka in Anton Galun iz Grdi-
ne 32 za laški rizling bronasto
priznanje, Rado Rodošek s Ptuj-
ske Gore 81 za renski rizling
bronasto priznanje in Bogdan
Vinkler s Slap 9 za laški rizling
bronasto priznanje.
Dosedanji lepi uspehi haloških
razstavljavcev na razstavi Do-
brote slovenskih kmetij so pri-
vedli do razmišljanja o uvedbi
blagovne znamke za to območje.
Razmišljajo o haloški bunki.
MG
Prejemniki priznanj z območja občine Majšperk. Foto: Kosi
ZAMENCI / STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE GOSPODINJ
Vse o Eelenitah in rožah
Društvo kmečkih gospodinj iz Juršincev, ki ga vodi Marta Toplak, je zelo aktivno vse leto.
Članice ne negujejo le tradicije priprave kmečkih jedi in dobrot, temveč se predvsem med
zimskim časom tudi strokovno usposabljajo.
Tako so se kmečke gospodinje
zadnje dneve posvetile izo-
braževanju o vrtnarstvu. V
vrtnariji Jožice Kovačec v
Žamencih so si ogledale proiz-
vodnjo okrasnega grmičevja, sa-
dik za balkone in enoletnic za
cvetlične grede. Strokovne na-
svete jim je dajala inženirka
agronomije Danica Zmajšek iz
ptujske Semenarne. Same pa so
se tudi praktično preizkusile.
V ponedeljek so si ogledale raz-
stavo cvetja v arboretumu v
Volčjem potoku. Kmečke gospo-
dinje pravijo, da je s cvetjem in
zelenjem obdan dom njim v ve-
lik ponos.
Tekst in foto: MS
Gospodinje med presajanjem sadik
PREJELI SMO
Z delom v lepše
življenje
Prvi maj, praznik dela, je praz-
nik, ki ohranja praznični odnos do
dela in to tistega dela, s katerim je
povezano upanje v lepše življenje.
Praznuje ga delavec, kmet, upo-
kojenec - praznuje ga vsakdo ... V
prvi vrsti pa je 1. maj vendarle
praznik delavk in delavcev - praz-
nik, ki preteklost delavskih bitk za
človeka vredno življenje prepleta s
problemi delavstva danes.
Imeti delovno mesto, delati na
delovnem mestu v delovnih raz-
merah, ki ne načenjajo zdravja,
kjer se spoštuje človeško dostojast-
vo, prejemati dostojno plačo, so
pričakovanja in zahteve delavstva
ne glede na čas, državo ali tovarno,
v kateri žive ali delajo.
Letošnje praznovanje 1. maja je
ujeto v čas, ko smo sredi pogajanj o
spremembi Splošne kolektivne po-
godbe za gospodarstvo in
Panožnih kolektivnih pogodb.
Začela so se pogajanja o novem so-
cialnem sporazumu, kjer je govor
o pomembnih delavskih pravicah.
Če bomo nekatere izgubili, jih ge-
neracija (generacije) zaposlenih ne
bo več imela.
In ravno to je tisto, kar slovenske
sindikate prav v tem mesecu, v ka-
terem praznujemo naš praznik,
postavlja pred veliko odgovornost.
Delavkam, delavcem, občanom
iskreno čestitamo za njihov veliki
praznik.
ZVEZA SVOBODNIH SIN-
DIKATOV SLOVENIJE ■
OBMOČNA
ORGANIZACIJA PTUJ
MAKOLE / OCENJEVANJE VINA LETNIKA 1 996
Vzorcev i* še ta v leto več
Društvo vinogradnikov Makole, eno najstarejših tovrstnih
društev v občini, kasneje so se organizirali še v Oplotnici,
Poljčanah (kjer imajo društvo vinogradnikov in sadjaijev)
ter v Slovenski Bistrici (Društvo vinogradnikov Ritoznoj), je
letos organiziralo že sedmo ocenjevanje vina. Ocenjev anje je
potekalo pod predsedstvom Toneta Vodovnika, pomagali pa
so mu še Teja Ozimič, Jožica Jesenek, Tone Zafošnik, Boris
Beloglavec ter domačina Karlo Lesjak in Anton Kolar. Komi-
sija je v šestih urah ocenila kar 184 vzorcev, splošna ocena
pa je kljub nenaklonjeni letini višja od lanske.
Pri mešanih sortah ali zvrsteh
je bilo 74 vzorcev, najvišja ocena
pa 18,23. Med 33 vzorci laškega
rizlinga sta bila vrhunsko ocen-
jena le dva vzorca. Z nekaj vzorci
so se pojavljale še sorte traminec
(18,30), šipon (16,64 do 17,66),
muškat otonel (18,21), beli pi-
not (17,28 do 18,14), rulandec
(18,16), rumeni muškat (od
18,15 do 18,30), chardonnay
(17,98 do 18,32), kerner (18,08
do 18,52), sauvignon (17,08 do
18,42), renski rizling (17,86 do
18,20) ter zeleni silvanec
(17,92). V Makolah je komisija
ocenila tudi nekaj primerkov
rdečih vin: game (17,34), mo-
dra frankinja (15,08 do 16,37)
ter rdeča zvrst(15,68 do 16,92).
Med vini posebnih kakovosti
je bilo 13 vzorcev poznih trga-
tev, ocenjenih med 18,30 in
18,63, sedmih izborov med
18,52 in 19,08, dveh jagodnih iz-
borov 18,88 in 19,13, najvišje pa
je bil ocenjen vzorec ledenega
vina sorte renski rizling z oceno
19,42, ki je tako dobil laskav na-
ziv šampiona. Lastnika tega
vzorca sta bila vinogradnika
Ana in Valter Zorin iz Lovnika
pri Poljčanah. Drugouvrščeni je
bil jagodni izbor sorte rumeni
muškat z oceno 19,13, pridelali
in donegovali pa so ga pri Fran-
cu Korezu v Jelovcu.
Ob koncu ocenjevanja je mag-
Tone Vodovnik pohvalil dobro
organizacijo ocenjevanja ter do-
dal, da je splošna ocena kljub ne-
naklonjenosti letine 1996 mnogo
višja od lanske. Se vedno pa je
pri nekaterih vzorcih problema-
tična prisotnost žvepla - pone-
kod preveč, drugje pa premalo.
Vida Topolovec
PTUJ
Noto j prvomaj-
ska proslava z
ognjemetom
Osrednja proslava ob 1.
maju, mednarodnem del-
avskem prazniku, bo v
mestni občini Ptuj danes,
v sredo, 30. aprila, ob 18.
uri na ploščadi pred Gasil-
skim domom Ptuj. V orga-
nizaciji	ptujskega
območnega odbora Zveze
svobodnih sindikatov Slo-
venije bo slavnostni govor-
nik Srečko Cater, predsed-
nik odbora sindikata kme-
tijske in živilskopredelo-
valne industrije Slovenije.
Pripravljajo tudi kulturni
spored s ptujskim pihal-
nim orkestrom in dosko-
kom padalcev Aerokluba
Ptuj. Tradicionalno kreso-
vanje pa bodo tokrat
olepšali z velikim ognje-
metom in prvomajsko za-
bavo.
■OM
SVETA ANA V SLOV. GORICAH /
OCENILI 105 VINSKIH VZORCEV
Vinogradniki prejeli
priznanja in medalje
( lani vinogradniškega društva Lenart so bili v preteklih
tednih še posebej aktivni. Organizirali so tradicionalno
ocenjevanje vinskega letnika 1996, teden dni kasneje pa
so se zbrali na 1. vinogradniškem plesu v gostišču Eder
pri Sveti Ani v Slovenskih goricah.
Franc Kovačič, predsednik društva, nam je ob tej priložnosti
povedal: "Z ocenjevanjem smo zelo zadovoljni, saj je strokovna
komisija, ki jo je sestavljalo pet priznanih slovenskih enologov:
mag. Anton Vodovnik, mag. Boris Beloglavec, mag. Anton Ska-
za, dipl. ing. Nada Bunderla in ing. agr. Franc Škrobar, ocenila
kar 105 vzorcev, kar je največ doslej. Kljub temu da ocene 19,00
letos nismo dosegli, so bili rezultati zelo dobri. Naši vinogradni-
ki so dosegli 19 zlatih medalj, 52 srebrnih medalj, 24 bronastih
medalj in 5 priznanj, štirje vzorci pa so bili izločeni. Najvišja
dosežena ocena je bila 18,54 točik za sorto traminec vinogradni-
ka Marjana Poliča iz Zgornje Ščavnice."
Najboljši po sortah so bili: zvrst Franc Kuri, Cogetinci -17,98,
srebrna medalja - prvak sorte; šipon Vladimir Toplak, Malna -
17,52, srebrna medalja; laški rizling Franc Benko, Lenart -
18,08, zlata medalja - prvak sorte; zeleni silvanec Jani Ploj, Pog-
led - 17,82, srebrna medalja; rizvanec Jože Padovnik, Zg. Ščav-
nica - 17,96, srebrna medalja; beli pinot Jože Žabčič, Lenart -
17,78, srebrna medalja - prvak sorte; chardonnay Vladimir To-
plak, Malna - 18,32, zlata medalja - prvak sorte; kerner Zofija
Kocuvan, Cerkvenjak -18,26, zlata medalja; renski rizling Borut
Pulko, Zg. Korena - 18,18, zlata medalja - prvak sorte; sauvig-
non Edo Kovačič, Lenart -18,10, zlata medalja - prvak sorte; tra-
minec Marjan Polč, Zg. Ščavnica - 18,54, zlata medalja - prvak
sorte; muškat otonel Marta-Jože Grahornik, Lenart -18,32, zla-
ta medalja; rumeni muškat Marija-Milan Eder, Sv. Ana -18,22,
zlata medalja; modra frankinja Jože Padovnik, Zg. Ščavnica -
17,28, srebrna medalja.
Po ocenjevanju so se člani vinogradniškega društva zadržali še
na rednem letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo
v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 1997. V okviru
tega velja omeniti program strokovnih predavanj, ki bo obsegal
skupno dobrih 15-25 ur izobraževanja, ter dve strokovni ekskur-
ziji v tujino in po domačih vinorodnih rajonih. Sprejeli pa so
tudi nova pravila društva, usklajena z novim zakonom o društvih
ter novi pravilnik o ocenjevanju vina.
Aleš Upko
PODGORCI /21. PRAZNIK VINA
Otenili 163 vzortev
V soboto in nedeljo je bilo v Podgorcih tradicionalno, 21. ocen-
jevanje vina. Kletarji od blizu in daleč so prinesli v ocenjevanje
163 vzorcev, ki jih je ocenila strokovna komisija pod vodstvom
magistra Jožeta Protnerja. Vzorce je ocenjevala tudi komisija,
sestavljena iz domačih priznanih vinogradnikov, ki so končali
tečaj za ocenjevalce vina. Rezultati ocenjevanja slednjih sicer ni-
majo uradne veljave, so pa dobra primerjava z ocenami strokov-
ne komisije. V nadaljevanju objavljamo najbolje ocenjene vzorce
v posameznih sortah, torej prvake sort:
beli pinot: Čurin-Prapotnik, Kog (18,35); chardonnay: Albi-
na-Avgust Bobnjar, Veržej (18,52); kerner: Slava Cokan, Mari-
bor (18,22); laški rizling: Rado Lesjak, Vuzmetinci (18,18);
muškat otonel, Čurin-Prapotnik, Kog (18,17); renski rizling,
Čurin-Prapotnik, Kog (19,48); rumeni muškat: Martin
Slodnjak, Bodkovci (18,25); sauvignon: Čurin -Prapotnik, Kog
(18,35); sivi pinot: Čurin - Prapotnik, Kog (18,53); penine:
ormoška penina Jeruzalem WS Ormož (18,15); šipon: Čurin -
Prapotnik, Kog (17,93); traminec: Čurin - Prapotnik, Kog
(18,30); zvrst: Jože Majcenovič, Lenart (17,97); pozne trgatve:
laški rizling Miro Munda, Kog (18,58); izbome trgatve: renski
rizling, pozna trgatev, jagodni izbor Čurin - Prapotnik, Kog
(19,48).
Mala amfora: renski rizling, Čurin - Prapotnik, Kog (19.48);
šampion: traminec, ledena trgatev, Čurin - Prapotnik, Kog
(19,60).
JB
TEDNIK - 30. APRIL 1997
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE - 15
DRAVINJSKA DOLINA / KAJ NUDI SPODNJI TOK REKE DRAVINJE
Pridobivanje energije in turistiina ponudba
Dravinja med Majšperkom in izlivom v staro strugo Drave
pod jezovno stavbo v Markovcih, v dolžini okrog 22 km vo-
dotoka, pri razliki nadmorskih višin 234,5 m in 208,5 m,
nudi 26 metrov vodnega padca. Reka združuje po vod je
južnih pobočij Pohorja ter potoke iz vinorodnih Haloz v ob-
segu 500 km2 pri Majšperku in okrog 830 km2 pred izlivom
v Dravo. Njen povprečni letni pretok je tako pred izlivom
polskave vanjo okrog 11 m3/sek s povprečnim letnim pre-
tokom Polskave 2,4 m3/sek pa se pretok poveča in znaša v
Vidmu 13,4 m3/sek.
Na pretežnem delu opisanega
segmenta reke Dravinje je bila
izvedena regulacija, ki je reko
vklenila v korito z dnom širine
20 metrov ter 6 m širokimi in 3
m visokimi brežinami. Reguli-
rano korito naj bi omejevalo iz-
litje iz korita oziroma poplave,
tako da bi do njih prišlo po sta-
tistiki le vsakih 5 let. Iz prikaza-
nega vzdolžnega profila reke s
podanimi nadmorskimi višina-
mi se lepo vidijo sedanji ener-
getski objekti: žaga Gole, mlin
Slape in industrijski objekt
Majšperk, izlivi pritokov in
mostovi.
Nove lokacije malih hidroe-
lektrarn so Videm, Tržeč, Zg.
Pristava, Dolena in Doklece.
Med sedanjima energetskima
objektoma Slape in Majšperk
zaradi nereguliranega korita
reke še ni določeno, ali se vodni
padec 6,9 m razdeli na že sedan-
ja objekta ali pa se predvidi še
vmesna stopnja. Predvidenih
pet novih malih elektrarn (od
teh je bila MHE Zg. Pristava že
zgrajena in je od oktobra 1996
že v obratovanju) naj bi ob nor-
malnem srednjem letnem pre-
toku pridelale letno 6 in pol mi-
lijona kilovatnih ur električne
energije. Za primerjavo naj na-
vedemo, da se v termoelektrarni
Velenje za vsako pridobljeno
kWh elektične energije pokuri
1,2 kg premoga. Proizvedena el.
energija v naštetih petih novih
MHE pomeni tako letni prihra-
nek 7.800 ton premoga ali 520
vagonov po 15 t premoga!
Iz naravovarstvenega vidika
pomeni izgradnja MHE na re-
guliranem delu reke Dravinje
dobrino, ki je bila z regulacijo
reke izgubljena. Korito reke je
podobno kanalu, zarezanem v
čudovito zeleno dolino, ki ruši
njeno naravno idilo s plitvo,
kalno vodo, brez vsakršnih tol-
munov. Živalski svet, predvsem
ribe, so izgubile večino svojega
življenjskega prostora in še ta
preostali je stalno ogrožen z iz-
litjem najrazličnejših strupenih
odplak, ki pomešane z minimal-
no količino rečne vode,
povzročajo občasne pogine. Z
jezovnimi stavbami MHE se re-
gulirano korito reke ponovno
zapolni z večkratno količino
vode, ki blagodejno nadomesti
ob regulaciji izgubljena ribja
zavetišča - tolmune. Zapornice
jezov vzdržujejo vedno enak
nivo vode in v svoji funkciji
pretvorijo regulirano korito v
vodotok, podoben jezerom, v
širini 30 m in v dolžini 2 do 3
km. Tudi nevarnost ob izlitju
škodljivih snovi je mnogo
manjša, saj se le-te pomešajo z
nekajkrat večjo količino rečne
vode in tako zmanjšajo njihovo
koncentracijo, ki bi za živelj v
vodi lahko bila usodna. Zeleni
dolini s tem posegom vračamo
prvotno podobo, to je harmoni-
jo doline z reko. Ustvarili smo
verigo jezerc, ki prinašajo nji-
hovemu okolju dodatni čar, ki v
njihovo bližino privlači ljudi,
željne miru, narave in sprostit-
ve.
Preden se Dravinja izlije v sta-
ro strugo Drave, se ji priključita
še potoka TurniŠka in Breška
Studenčnica. To zanimivo
sotočje vodotokov z okolico ses-
tavlja narodni park Sturmovci,
zanimiv po svoji pestrosti rast-
linskega in živalskega, še pose-
bej pa ptičjega živi j a. V ta boga-
ti naravni rezervat se vključuje
še akumulacijsko Ptujsko jeze-
ro. Enako pestra je tudi stara
struga reke Drave, ko se ji prikl-
juči še pritok Dravinja. Po
večkilometrskem vijuganju
med haloškimi griči na eni in
Ptujskim poljem na drugi stra-
ni se med gradom Bori in
Zavrčem konča v akumulacij-
skem Ormoškem jezeru.
Izredno pestra je tudi geograf-
ska slika porečja Dravinje in
njenega nadaljevanja v stari
strugi Drave. Na desnem bregu
se od Majšperka do Zavrča raz-
prostira s hribi razburkana vi-
norodna haloška pokrajina, pre-
predena z vinskimi cestami in
planinsko transverzalo s posto-
jankami Bori, Dravinjski Vrh,
Gorca, Janški Vrh, Donačka
gora. Neverjetno pestrost in
razgibanost pokrajine bogatijo
nepredvidljivi hribi in doline,
edina predvidljivost so le
prisojna pobočja vinogradov in
osojna pobočja bukovih in kos-
tanjevih gozdov. Na levem bre-
gu reke se med Dravinjo in
Dravo razprostira Dravsko pol-
je, ki od Ptujskega jezera proti
Ormožu preide v Ptujsko polje.
Prav ta razmejitvena karakte-
ristika Dravinje in Drave v hri-
boviti haloški na eni in ravnin-
ski, polanski svet na drugi stra-
ni celotno pokrajino še pope-
stri. V vseh dosedanjih turis-
tičnih vodnikih je bil glavni
poudarek na muzejskem in ter-
malnem turizmu mesta Ptuj,
haloški svet pa je bolj ali manj
ostajal na obrobju turističnih
dogajanj, čeprav je s svojo spe-
cifično ponudbo enkratna do-
polnitev, ali še drugače poveda-
no, popestritev turistične po-
nudbe mesta Ptuj. Haloški svet
je po novi upravni obliki razdel-
jen v občine Zavrč, Gorišnica,
Videm in Majšperk, ki v razvoju
turizma vidijo nove možnosti.
Dosedanja industrijska doba je
ljudi iz Haloz silila v tovarne na
Ptuju in v Mariboru ali jih izri-
nila v zdomstvo. S takšnimi
trendi je vsa haloška pokrajina
postala demografsko ogrožena,
sreča v nesreči pa je, da je ostala
še v svoji naravni prvobitnosti,
brez vsakršnih industrijskih po-
segov. Prav razvoj turizma pa
daje ljudem nove možnosti
preživetja in jih tako vedno bolj
usmerja k vračanju na svoje do-
move. Organiziranega razvoja
in promocije turizma v naštetih
štirih občinah se je lotilo pod-
jetje "HALO" s turističnim ura-
dom v Pristavi pri Cirkulanah,
ki si prizadeva z vsestransko
podporo novih občin s sistema-
tičnim pristopom prikazati še
neizrabljeno, vendar izredno
bogato turistično ponudbo Ha-
loz ter Dravskega in Ptujskega
polja. Podjetje se je lotilo nalo-
ge, kako organizacijsko poveza-
ti turistične in športno-rekrea-
cijske danosti regije, ki bo
lahko upravičeno nosila zve-
neče ime Sportno-rekreacijska
cona Drava - Dravinja - Haloze.
Za boljše razumevanje želim
nanizati le del turistične in
športno-rekreacijske ponudbe:
-	vodni športi: kopanje, čol-
narjenje, ribištvo, "fotosafari" v
naravnem parku Sturmovci in
stari strugi Drave,
-	izdelava zemljevidov: jahal-
ne poti vzdolž Dravinje, kole-
sarske poti - ravninske in hri-
bovske gorskokolesarske
haloške, haloška planinska
transverzala, vinska cesta, cesta
postrvi na žaru, trimske steze,
narodna parka Sturmovci in
Turnišče,
-	organizirana ponudba lov-
skih društev regije,
-	ponudba letalskega centra v
Moškajncih: baloni, zmajarji,
jadralna in motorna letala, ae-
rotaksi,
-	športno-rekreacijski centri
kot dopolnitev programa v Ter-
mah Ptuj: SRC Videm, SRC Zg.
Pristava, ŠRC Gorca,
-	gradovi v bližnji in daljni
okolici: Ptuj, Dornava, V. Ne-
delja, Ormož, Bori, Trakoščan,
Statenberg, Maribor,
-	znamenite cerkve v bližnji in
daljni okolici: Maribor, Ptuj,
Ptujska Gora, Polenšak, Sv.
Trojica v Sl.„goricah, Sv. Janž
pri Vidmu, Sv. Janž pri Ptujski
Gori, Sv. Avguštin v Halozah in
še vrsta drugih čudovitih cer-
kva, kapelic, sakralnih in
kužnih znamenj,
-	muzeji: Ptuj, Maribor, Tra-
koščan ter drugi muzejski in et-
nološki objekti v regiji,
-	vinske kleti: Ptuj, Ormož,
Ljutomer, Radgona, Maribor
ter manjši kletni objekti ob
haloški vinski cesti,
-	narodni običaji: pust, trga-
tev, martinovanje, koledovanje,
koline, domača obrt, klopotec,
kmečka kulinarika ipd.
Prva naloga "Halo" je seveda
skrben prikaz in povezava se-
danjih turističnih objektov v re-
giji, gostinskih objektov, kmetij
s kmečkim turizmom ter števil-
nih vikendov, ki so jih lastniki
pripravljeni zelo ugodno dati v
najem. S tako pripravljeno po-
nudbo in cenikom se bo možno
vključiti v turistično tržišče
doma in v tujini že v letošnji tu-
ristični sezoni. Prizadevni ekipi
"HALO" lahko zaželimo pri nji-
hovih prizadevanjih veliko
uspeha.
Pri nastajanju tega sestavka
me je stalno vodila misel, kako
lahko z energetskim izkoriščan-
jem reke ustvarjamo prijazno in
zdravo okolje. Le urejeno, čisto
okolje je lahko osnova za razvoj
in napredek turizma. Tega se
zavedajo tudi strokovne službe
novih občin in prepričan sem,
da se bodo potrudile. Ni lepšega
zadoščenja ob misli, da lepo
urejeno bivališče in njegova
okolica ne služita le za bivanje,
marveč sta hkrati učinkovito
"orodje" pri turistični dejavnos-
ti!
Anton Korošec
Vzdolžni profil Dravinje od tretjega do 22 km s predvidenimi zajezitvami malih hidroelek-
trarn.
POLENSAK/ ČLANI TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŽELIJO DOKONČATI DOM
Prizadevanja za ohranjanje tmditije
Prejšnjo nedeljo je bil v turističnem domu na Polenšaku
občni zbor tamkajšnjega turističnega društva, ki šteje 120
članov. Predsednik Jože Munda, ki so ga potrdili tudi za
prihodnje obdobje, je govoril o uspehih v preteklem letu, ko
je bilo društvo zelo delovno.
Tudi za letos imajo pester pro-
gram. Nekaj so v teh mesecih že
uresničili, saj so se udeležili ne-
katerih prireditev, izvedli pa so
tudi spomladanske čistilne akci-
je ter posadili zelenice. V zim-
skih mesecih so organizirali več
izobraževalnih tečajev. Člane
čaka še veliko dela pri do-
končanju turističnega doma, saj
bi radi uredili razstavni prostor
za zbirko kmečkega orodja, klet-
ne prostore in njegovo okolico.
Na terenu zdaj zbirajo orodje in
stroje, ki so jih potrebovali naši
predniki pri kmečkih opravilih,
v črni kuhinji ali pri drugem
delu. Vsi tisti, ki posode ali
orodja ne bi želeli dati društvu v
trajno rabo, ga lahko pri njih
samo deponirajo. Člani bodo
poskrbeli za celostno podobo in
označitev krajev ter ustrezno
promocijo. Jože Munda je med
drugim opozoril, da se člani mo-
rajo preveč ukvarjati z gradbeni-
mi deli za dokončanje njihovega
turističnega doma in jim tako
zmanjkuje časa ter sredstev za
ohranjenje tradicije.
Vse leto bodo nakveč pozor-
nosti namenili svoji osrednji pri-
reditvi - prazniku žetve ter raz-
stavi kruha in pogač, ki bo tudi
letos drugo soboto in nedeljo v
juliju. Ta prireditev se je zdaj že
zelo uveljavila v slovenskem
prostoru. Na svojem območju
bodo izbirali tudi najlepše ureje-
no kmečko dvorišče.
Nedeljskega občnega zbora so
se udeležili tudi predsedniki so-
sednjih turističnih društev ter
predstavniki Mariborske turis-
tične zveze. V priložnostnem
kulturnem programu pa so nas-
topile znane predice, ki delujejo
kot sekcija v okviru Turis-
tičnega društva Polenšak.
MS
Predsednik TD Polenšak Jože Munda: "Čimprej bi radi do-
končali in uredili naš turistični dom, v katerem bo tudi raz-
stavni prostor."
JURŠINCI/ SAMO TRI DIVJA
ODLAGALIŠČA
V spomladanski
akti ji bodo
poiistili vso obiino
Juršinski župan Alojz Kaučič z zadovoljstvom pove, da
je v občini mogoče najti le še tri nekoliko večja divja od-
lagališča, na vsa druga pa so ljudje že pozabili. V trinaj-
stih vaseh juršinske občine je razmeščenih 300 posod za
odpadke, kar govori o dobrih 70 odstotkih gospodinj-
stev, vključenih v organiziran odvoz.
Svetniki so že sprejeli odlok
o zbiranju, transportu in od-
vozu komunalnih odpadkov,
vendar še ne znajo povedati,
kako bi lahko kaznovali tiste,
ki vozijo odpadke na nedovol-
jena mesta. Župan Kaučič
poudarja, da se v teh primerih
morajo obračati na ptujsko
komunalno inšpekcijsko
službo, tako pa naj bi ostalo še
nekaj časa. Rešili so se velike-
ga števila divjih odlagališč,
trn v peti pa so le še tri: na
območju Grlincev, Zagorcev
in v oklici Juršincev>za katera
naj bi kmalu pripravili sana-
cijski program.
Uspešna in odmevna je po
županovih besedah vsakolet-
na spomladanska akcija
čiščenja, ko se vanjo vključijo
tudi osnovnošolci, člani turis-
tičnega društva, lovske
družine, športniki in ribiči.
Letos je bila spomladanska
akcija v zadnjih dneh aprila.
T. Mohorko
16 - ZA RAZVEDRILO
30. APRIL 1997 - TEDNIK
Kuharski nasveti
Omlete
Večina ljudi si ob besedi omleta predstavlja slastne sladi-
ce, ki so napolnjene z različnim sadjem, smetano, marme-
lado ali celo zagorijo pred gostovimi očmi, kar razumemo
kot flambirane omlete. Vsekakor so sladke omlete najbolj
znane. Pripravljamo jih iz biskvitnega ali spenjenega testa.
Vse omlete so po obliki okrogle, kar pomeni, da jih
pečemo v ponvi. Biskvitne omlete najpogosteje pečemo v
pečici, lahko pa tudi na štedilniku, vendar je pečenje na
štedilniku značilnejše za slane omlete.
Omlete pripravljamo tudi por-
cijsko - najpogosteje za eno, dve
ali več oseb, odvisno od tega,
kako veliko ponev imamo in
tudi kako želimo ponuditi jed.
Najpogostejše sladke omlete
so: marmeladna, pohorska,
Stephanie, omleta presenečenja
ter flambirana omleta.
Biskvitno testo za vse lahko
pripravimo enako, in sicer tako,
da stepemo trd sneg treh belja-
kov, vanj počasi vtepemo 6 de-
kagramov sladkorja z vanilije-
vim sladkorjem, dodamo raz-
mešane tri rumenjake in 2 do 3
dag presejane moke. Vse skupaj
narahlo premešamo. Ponev do-
bro premažemo z maslom, jo
pomokamo in vanjo damo testo.
Testo v ponvi poravnamo, v sre-
dini pa naredimo rahlo vdolbi-
nico, ki nam omogoča, da se po
peki lažje prepogne. Pečemo pri
temperaturi 180 C 5 do 8 minut
oziroma tako dolgo, da lepo po-
rumeni. Se vročo omleto izsipa-
mo, lahko takoj namažemo z
marmelado in ponudimo. Za
marmeladno je značilno, da jo
pred serviranjem po vrhu potre-
semo s sladkorjem v prahu, s
tanko kovinsko palico, ki jo se-
grevamo nad gorilnikom, nare-
dimo čez sladkor mrežico.
Rahlo zažgana mrežica da mar-
meladni omleti izredno lep vi-
dez.
Pohorsko omleto si pripravi-
mo tako, da spečemo testo po
enakem postopku kot pri mar-
meladni omleti, še vročo pre-
pognjeno pečeno biskvitno testo
pa premažemo s toplimi brusni-
cami. Rob omlete okrasimo s
tolčeno sladko smetano. Okus
lahko še izboljšamo, če jo preli-
jemo z enim izmed likerjev ali
na krožnik potresemo sladkane
brusnice ali prelijemo z omako
iz brusnic.
Omleto Stehanie pripravimo
tako, da si pripravimo biskvitno
testo za omlete, še toplo pečeno
testo izsipamo in prepognemo,
nadevamo pa jo s kuhanim in
aromatiziranim sadjem. Sadje
lahko aromatiziramo z limono,
rumom, maraskino in podobni-
mi dodatki. Pred serviranjem jo
potresemo s sladkorjem ali jo po
želji prelijemo s čokoladno gla-
zuro.
Omleto presenečenja pripravi-
mo tako, da pečeno biskvitno
testo prepognemo in do
mlačnega ohladimo, nato damo
v sredino kepico ali dve sladole-
da, biskvitno testo pa tudi odzu-
naj prekrijemo s sladoledom.
Sladoled nalagamo v obliki pi-
ramide. Čez sladoled s pomočjo
dresirne vrečke z nazobčanim
tulcem narahlo nabrizgamo še
trd sneg beljakov, ki smo mu po
želji dodali sladkor. Narahlo po-
tresemo- s kristalnim sladkor-
jem. Tik pred serviranjem om-
leto prelijemo z vročim rumom
ali konjakom in jo pred gostovi-
mi očmi prižgemo. Le nekaj se-
kund se bo razvijal rahel modri-
kast plamen, ki da omleti pose-
ben čar, okus in videz. Če ste za
osnovni biskvit vzeli enake
količine kot pri drugih omletah,
ta omleta kljub vsemu nasiti dve
do tri osebe.
Naslednjič bomo govorili o
slanih omletah.
Na temo omak smo prejeli se-
dem receptov, nagrado kozme-
tičnega studia Olimpik pa prej-
me Marta
Rižnar.
•o Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 118. NAD
Nekateri vidiki spolnosti
3. NAD. - Spolne motnje - oblike,
vzroki in zdravljenje
Večinoma so težave v spolnosti pogojene z duševnimi
vzroki, le pri enem od sto mlajših moških (do 30 let) z
motnjami v spolni potenci najdemo organske vzroke.
Pri starejših moških igra starost pomembnejšo vlogo.
Število ljudi, ki išče pomoč
zaradi spolnih motenj, stalno
narašča. Razlogi za to so po
mnenju nekaterih zaradi svo-
bodnejšega pogleda na spol-
nost, zaradi česar ljudje lahko
sedaj lažje govorijo o svojih -
do sedaj zamolčanih - tegobah
v spolnosti. Drugi trdijo, da je
impotence pri moških več, od-
kar so postale ženske v zakonu
in življenju bolj samostojne,
odkar uporabljajo kontracep-
cijska sredstva in odkar je pos-
talo samoumevno, da imajo
ženske pravico do spolnega
uživanja. Končno opozarjajo
nekateri tudi na negativne
učinke različnih medijev, ki
preveč idealizirajo moškost in
spolno storilnost, pa tudi vpliv
poljudnostrokovne literature o
spolnosti, ki često neustrezno
tolmači multipli orgazem pri
ženskah, "razliko" med vagi-
nalnim in klitoričnim orgaz-
mom, "neizmerno uživanje"
pri orgazmih in podobno.
Vse to in še marsikaj druge-
ga, sklepa večina strokovnja-
kov, zahteva od povprečnega
moškega preveč novih napo-
rov. V njem se zato vedno
močneje pojavlja strah pred
spolnim neuspehom, strah, za
katerega vemo, da je najhujša
ovira zadovoljive spolnosti.
Impotenca je potemtakem ne-
kakšen odgovor, neuspel pro-
test moških.
Poseben problem pri
moških, ki iščejo pomoč pri
svojih težavah, pa je spolna
zasičenost moških. Kamorkoli
se moški obrne, naleti na žen-
sko goloto in tako gole prsi le-
potic iz revij in filmov komaj-
da še pritegnejo pozornost
moških. Moto reklam z žen-
skami je vedno kaj novega,
vedno več in vedno drzneje -
to pa moške popolnoma psiho-
loško zasiti in od njih zahteva
že preveč vznemirljive
domišljije.
Isto velja za zakon: "Vedno
kaj novega v spolnosti in vaš
zakon bo srečen," je pogost na-
svet. Delno je res, da ni
hujšega kot enoličnost v zako-
nu. Marsikdo preiskusi vse in
potem ugotovi, da pravzaprav
v sami spolnosti v ožjem smis-
lu besede ni vedno mogoče od-
kriti kaj novega. Ko si ogledaš
več pornografskih filmov,
vidiš, da se vse ponavlja in da
postaneš kot gledalec nasičen
in nezainteresiran. Moževega
interesa do žene ni mogoče
ohraniti z "vedno več v postel-
ji", saj ne obstaja sama zase in
je rezultat ves dan trajajoče
nežnosti in ljubezni. Taka
spolnost, ki temelji na medse-
bojni ljubezni, pomeni nekaj
povsem drugega kot golo za-
dovoljevanje nagonov in rado-
vednosti - in je prav zaradi
tega manj podvržena
nasičenosti.
Izmed drugih duševnih vzro-
kov impotence lahko našteje-
mo še naslednje ^pretirana na-
vezanost na mater, pretresi v
zvezi s spolnostjo v zgodnji
mladosti (zlorabe), prikrita
homoseksualnost, napačna
spolna vzgoja in napačen raz-
voj osebnosti sploh (posebno
če obvladuje moškega želja po
izkazovanju).
Naslednjič pa o ženskem
protestu - frigidnosti.
mag. Bojan Šinko
Zahvala
Namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Poljanska so
prispevali sredstva za izgradnjo bolnišnice:
Marija Poljanšek................................................5.000,00 SIT
Novinarji Radio - Tednik Ptuj...........................10.000,00 SIT
Branko in Jožica Poljanšek.............................10.000,00 SIT
Družina Hovig in Frigland...............................10.000,00 SIT
Stanovalci Trubarjeve 7..................................17.000,00 SIT
RTV Slovenije-Regionalni center Maribor.......20.000,00 SIT
OŠ Olge Meglič...............................................20.000,00 SIT
Delavci bolnišnice Ptuj se zaprispevana finančna sred-
stva iskreno zahvaljujemo.
Krvodajalci
15, aprila: Miran Gajser, Kaju-
hova 11, Kidričevo; Jože
Jančec, B. Kraigherja 14, Ki-
dričevo; Miran Zemljarič,
Spuhlja 140; Andrej Peršuh,
Kungota pri Ptuju 142; Marija
Krušič, Spuhlja 132; Milan
Slavinec, Orešje 140; Marija
Haložan, Obrež 46; Irena Ga-
lun, Majšperk 81; Franc Bera-
nič, Lovrenc na Dr. polju 1;
Anton Žuran, Gradišča 143;
Jerica Babulč, Sestrže 34;
Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lac-
ko 34, Ptuj; Milica Markotič,
Kajuhova 1, Ptuj; Miran Muhič,
Gabrnik 14; Ignac Kozel,
Skorba 41/a; Katica Novako-
vič, Rimska p!. 23, Ptuj; Marija
Emeršič, Golobova 5, Ptuj; Si-
mona Lasbaher, Dogoška 77,
Maribor; Janko Zelenik, Nova
vas pri Markovcih; Marija Pre-
log, Markovci 52; Marija
Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj;
Irena Šprah, Krčevina pri Vur-
bergu; Stanko Vršič,
Zamušani 38; Milena Toplak,
Dragovič 47; Rudi Bogdan,
Lackova 5, Kidričevo; Verena
Berlič, Trstenjakova 9, Ptuj;
Damjan Bračič, Zabovci 15/a;
Srečko Kosec, Rimska
ploščad 15, Ptuj; Jelka Voda,
Trubarjeva 13, Ptuj; Natalija
Kokot, Majšperk 32; Ida
Emeršič, Gradišča 79; Magda
Gol, Ul. Žetalskega Jožeta,
Ptuj: Simona Klasinc, Trsten-
jakova ul.9, Ptuj; Marjanca
Kajzer, Cirkovce 60/a; Tončka
Trop, CMD15, Ptuj; Milan Jaz-
bec, B. Kraigherja 10, Ki-
dričevo; Ivan Crešnik, Anželo-
va 20, Ptuj.
17. aprila: Anica Perko, Zlato-
ličje 124/a; Vladimir Vozlič,
Zamušani 4/a; Ernestina
Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj;
Milan Muršič, Zagojiči 19; Ma-
rija Žuran, Cirkulane 32; Dra-
go Robnik, Markovci 67/a;
Marija Polanec, Krčevina pri
Vurbergu; Jože Bratuša, For-
min 43; Jože Belšak,
Moškanjci 7; Drago Sedmak,
Kvedrova 4, Ptuj; Dušan Le-
sjak, Zelenikova 2, Ptuj; Vero-
nika Kodrič, Stojnci 31; Marja-
na Sok, Formšn 1/a; Marica
Kodrič, Nova vas 23; Martin
Vozlič, Zamušani 4; Jože Vau-
potič, Muretinci 39/a; Mirko
Kodrič, Nova vas 81; Marjan
Peteršič, Dornava 85/b; Alojz
Strelec, Bukovci 62/a; Anita
Zaje, Stritarjeva pot 9, Ptuj;
Franc Zorli, Gorišnica 80; An-
ton Bukšek, Žetale 51; Dušan
Tetičkovič, Slovenskogoriška
c. 1, Ptuj; Branko Ivančič,
Hrastovec 73; Drago Buko-
vec, Metelkova 24, Maribor;
Tomislav Pulko, Hajdoše
10/c; Silvester Lorber, Stari
Log 60, Pragersko; Silvester
Kiseljak, Prepoije 21.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / t V VRTU * * V VRTU $ * V VRTU * $ V VRTU $ $ V VRTU age
Maja vse se veseli...
Po dolgotrajnem hladnem in sušnem vremenskem obdobju prve polovice
letošnje pomladi se v prihajajočem maju, najlepšem mesecu v letu, ven-
darle lahko nadejamo prijetnejšega, toplejšega in sončnega vremena.
Posledice pozeb bodo različne, nad njimi pa ne kaže preveč negodovati.
Narava opravlja svoje, njenim pojavom se ne moremo upirati niti jih urav-
navati, moramo se ji prilagajati, njeno ravnanje pa nam mora služiti v po-
duk.
Proučimo v svojem vrtu in okolju, v katerem
živimo, kje smo pri njegovem snovanju in ure-
janju ter kasneje pri vzdrževanju ravnali na-
pak, da so posledice naravnih ujm večje. Ali
nismo morda glede na lego ali vrsto zemlje in
druge rastne pogoje v vrtu pri zasaditvi izbrali
ne dovolj odpornih vrst in sort rastlin ter nepri-
lagojenih za dane razmere? Ali setev in sajen-
je v vrtu opravimo v za to primernem času, ali
se oskrbimo pravočasno z primernimi varoval-
nimi sredstvi in pripravami? Narava nas tokrat
ponovno opominja, kako se ji je potrebno pri-
lagajati.
V SADNEM VRTU se bodo med najzgod-
nejšimi škodljivci pričele pojavljati listne uši.
Te so najpogostejši in nevaren rastlinski
škodljivec, ki s sesanjem sokov iz listov, pop-
kov, cvetov in mladik zavre njihovo rast in raz-
voj do odmiranja. Listne uši pa so hkrati tudi
nevarni prenašalci virusnih bolezni, proti kate-
rim pa zaenkrat še ne razpolagamo z nobe-
nim učinkovitim sredstvom.
Poznanih je mnogo vrst listnih uši. Ene na-
padajo samo eno vrsto rastlin in se na drugih
sploh ne pojavijo, nekatere ki so zadovoljne z
vsako rastlino. Za vse je značilno, da so se
sposobne razmnoževati spolno in nespolno in
daje med letom več generacij.
Na pojav listnih uši moramo biti zelo pozorni
in jih pričeti uničevati, čim se pojavijo. Nikoli
ne pričnemo zatiranja z najučinkovitejšimi
strupenimi kemičnimi pripravki, pač pa se vsaj
vrtičkarji lahko poslužujemo mehaničnih
načinov zatiranja. Prve manjše zalege lahko
med prsti zmečkamo ali pa napadene dele
rastline odrežemo in uši uničimo tako, da jih
poparimo ali sežgemo. Pospešujemo in
vzpodbujamo razvoj naravnih sovražnikov list-
nih uši, kot so pikapolonice, tenčičarice, ro-
parske pršice, pa tudi v mešanih posevkih ali
podsevkih pod sadnimi rastlinami je mogoče
najti naravne omejevalce tega nevarnega
škodljivca. Naslednja stopnja je preprečevan-
je napada ali uničenje uši z raznimi zeliščnimi
čaji in brozgami, tako da rastline z njimi zaliva-
mo ali škropimo. Uši z delov rastlin lahko tudi
izpiramo z brozgo iz pepela ali kamninske
moke ali pa kar s curki vode.
Ko odpovedo preprostejši in za okolje
neškodljivi načini preprečevanja ali zatiranja
listnih uši in ko se te tako razmnožijo, da
ogrožajo obstoj rastline, se poslužimo strupe-
nih kemičnih pripravkov. Malo strupen za člo-
veka in toplokrvne živali je pirimor WP 50 v
0,06% koncentraciji ali kemyatox s komaj šti-
ridnevno karenčno dobo, najučinkovitejši pa
je metasystox v 0,1 % koncentraciji, katerega
lastnost je, da zastrupi rastlinski sok, s katerim
se listne uši prehranjujejo.
V OKRASNEM VRTU končujeno sajenje in
presajanje okrasnih drevnin in grmovnic, ra-
zen vzgojenih v vsebnikih ali z rastlinsko gru-
do. Pri sadikah z golimi koreninami obrežemo
veje do ene tretjine njihove dolžine, da bi do-
segli ravnovesje med koreninami in nadzem-
nimi organi rastline. Rastlin v vsebnikih ne
obrezujemo. Sadike ob sajenju in dokler se ne
vrastejo, skrbno zalivamo, v sušnih obdobjih
pa je zalivanje mlade rastline potrebno vso ve-
getacijsko dobo. Posajene rastline v prvem
letu rasti okopavamo, da preprečimo zaskor-
jenost in zbitost tal, da je boljša zračnost tal in
prehrana korenin ter da sproti uničujemo ple-
vel. Zastiranje okrog dreves ali grmov za vrste
in sorte okrasnih drevnin, ki jih voluharji radi
objedajo, ni priporočljivo.
Rezanje cvetov in privlačnega listja oziroma
poganjkov za cvetlične aranžmaje je vsekakor
del užitka, ki nam ga ponujajo okrasne grmov-
nice in drevnine. To za rastlino ni škodljivo,
ker z rezjo vzpodbujamo novo rast, vendarle
pa naj ima izrezovanje mladik okrasne rastline
prvenstveno namen vzgoje in oblikovanja
okrasnega grma ali krošnje. Pri nobeni vrsti
okrasnih drevnin ni dopustno trganje cvetja in
lomljenje mladik ali vej, to rastlino opustoši in
povzroči rane, ki se težje zaraščajo.
V	ZELENJAVNEM VRTU maja sadimo sadi-
ke kolerabice, cvetače in zelja za poletno
rabo, že v juniju pa bo čas za sajenje teh vrst
vrtnin za pobiranje pred zimo.
V	maju sadimo predvsem sorte solat, ki niso
občutljive na dolg dan in nam poleti ne bodo
prenaglo pognale v cvet. Braziljanka, ljubljan-
ska in dalmatinska ledenka, unicum in great
lakes so sorte glavnatih solat, ki v naših vre-
menskih razmerah zadovoljivo uspevajo tudi
čez poletne mesece.
Za poletno in zgodnjo jesensko rabo v
začetku maja že sejemo endivijo. Priporočljivi
sorti sta dečja glava in rumena eskariolka.
Čas je za sajenje fižola. Za potrebe po
stročjem fižolu posadimo sočasno nizke in vi-
soke sorte. Nizke sorte razvijejo stročje dva
do tri tedne prej kot visoke, tako bomo dobili
pridelek postopoma.
Čebulo in česen škropimo pred plesnijo z
bakrenim antracolom v 0,3-odstotni koncen-
traciji. Škropivu je zaradi boljše močljivosti po-
trebno dodati pinovit ali eneqa od čistilnih
sredstev za kuhinjsko posodo. Škropimo, pre-
den pride do okužbe s plesnijo, škropljenje pa
vsakih 10 do 14 ponovimo.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 30. APRIL 1997
ŠPORT - 21
jUDO / pogovor s predsednikom šd jk gorišnica
petrom cvetkom
V bodoče SCI boliii rezultati
y judo klubu Gorišnica so zadovoljni z rezultati svojih tek-
movalcev. Osvojili so namreč 58 medalj na raznih med-
narodnih turnirjih, kjer je bila udeležba številčna in temu
primerno kakovostna. Prav tako so bili njihovi judoisti
uspešni na državnih prvenstvih in vedno so se v Gorišnico
vračali z medaljami, prav tako tudi Jože Marin in Damjan
petek s tekem za svetovni pokal. Prav ta dva pa sedaj dobro
vadita in se pripravljata za največja tekmovanja v upanju, da
bi vsaj eden prinesel medaljo s Sredozemskih iger.
•
In če tekmovalci in tekmovalke
prinašajo medalje in se v klubu
dobro dela, je zadovoljen tudi
predsednik kluba Peter Cvetko.
0 Minilo bo leto, odkar ste
prevzeli mesto predsednika SD
JK Gorišnica. Kako bi ocenili
to obdobje?
"Ko sem po nagovoru judoistov
prevzel mesto predsednika, si ni-
sem niti slučajno predstavljal, da
je toliko dela in skrbi. Po prevze-
mu dela smo se v klubu nekoliko
reorganizirali, kar se je izkazalo
za dobro. Če pa ocenjujem rezul-
tate, sem več kot zadovoljen. Me-
dalje Damjana Petka v novem-
bru lani in Jožeta Marina febru-
arja letos ter peto mesto Moji-
mirja Kovača na tekmah svetov-
nega pokala so krona našega
dela. S temi rezultati so ti trije
tekmovalci izpolnili norme za
velika tekmovanja, zraven tega
pa so pridobili tudi status med-
narodnega športnika."
O SD JK Gorišnica se redno
udeležuje tudi tekmovanj pri
mlajših. Kako imate organizira-
no delo z mladimi?
"Delo poteka po treh osnovnih
šolah: v Juršincih, kjer z njimi
vadi Jože Marin, v Gorišnici vadi
z njimi Mitja Kostevc, v Cirkula-
nah pa Valter Pliberšek. Imamo
veliko tekmovalcev, saj imamo
registriranih 142 tekmovalcev in
spadamo med številčnejše klube
v Sloveniji. Iz te množice bomo
lahko izluščili tudi kvaliteto.
Naši plani pa so seveda še
obsežnejši, saj bi delo z mladimi
radi še razširili. Poskušali se
bomo še dogovoriti z vodstvi
osnovnih šol."
# Seveda tako obsežno delo
zahteva veliko finančnih sred-
stev. Kako krpate sezono?
"Res je, da takšen pogon zahte-
va veliko dela in seveda denarja.
Šli smo na varianto, da v klub
pridobimo čim več mladih. Gle-
de financ pa moramo močno de-
lati. Nekaj denarja za naše potre-
be dobimo kot dotacijo od
občine Gorišnica, imamo pa tudi
donatorja in sponzorje, ki so raz-
deljeni v štiri kategorije. Poma-
gajo nam v okviru svojih
možnosti in bi se jim ob tej pri-
ložnosti tudi zahvalil za njihovo
pomoč. Generalnega sponzorja
še nimamo."
#	Vemo, da so ljudje v
Gorišnici izjemno ponosni na
judoiste. Kljub temu pa ostaja
grenak priokus glede financi-
ranja reprezentantov, ki nasto-
pajo na največjih tekmovanjih •
kot da so tisti klubi, ki dajejo
reprezentante, kaznovani?
"Seveda nastopi tekmovalcev
veliko stanejo. Želeli bi, da bi se
to sistematično uredilo. To naj
ne bi izvenelo kot tarnanje, ven-
dar smo tisti klubi, ki dajemo re-
prezentante, dodatno finančno
obremenjeni. Občina Gorišnica
ne spada med velike občine, ven-
dar nam pomaga, saj lahko mir-
no rečem, da je judo šport števil-
ka ena v naši občini. Zelja nam
je, da bi tako ostalo tudi v naprej,
saj bomo ob našem delu in
pomoči prinašali medalje z raz-
noraznih prvenstev. Že sedanjih
se ne bi nihče sramoval."
#	Kakšni so cilji vašega klu-
ba v bodoče?
"Letošnji cilj v ligaškem tek-
movanju je priti čim višje. Seve-
da bi bili najbolj veseli, če bi se
vmešali v borbo za naslov držav-
nega prvaka, kar pa bo vse prej
kot lahko! Se naprej bomo delali
zavzeto in sistematično. Želja
nam je, da bi si še bolj razširili
bazo. Izredno se nam je povečalo
članstvo. Ne morem pa tudi
mimo tega, da ne bi pohvalil dela
trenerjev in funkcionarjev, med
katerimi imata veliko zaslug za
razvoj klubska legenda Franc
Nasko in kondicijski trener Mi-
ran Petek."
Za nadaljni razvoj in rezultate
juda v Gorišnici se ni bati. Samo
množično in kvalitetno delo daje
rezultate. Če pa je delo tako zas-
tavljeno, kot v Gorišnici, bi si to
želeli še drugi. Pod občinsko zas-
tavo, podarjeno od župana, je že
veliko medalj in jih bo v pri-
hodnje še več. Judo v Gorišnici
dobiva nove in kvalitetne raz-
sežnosti.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Peter Cvetko, predsednik ŠD
JK Gorišnica
ŠPORTNI POGOVORI / namiznoteniska igralka
katarina golič
»Dosegle smo velik uspeh«
V namiznoteniškem klubu Petovia Ptuj so vsekakor zado-
voljni z uvrstitvami svojih ekip. Moški so prišli v prvo ligo,
ženske pa so se uvrstile v končnico tekmovanja za naslov
prvaka. Pri dekletih je veliko pripomogla k uvrstitvi med
prve štiri ekipe Katarina Golič, ki prihaja iz ZR Jugoslavije.
Prva in do sedaj edina poraza je doživela v drugem srečanju
proti KajuhU Slovanu, in sicer s Pavlovičevo in Dermastijo.
#	Kako bi ocenila svoje nas-
tope in uvrstitev Petovie?
0"Z uvrstitvijo na četrto mesto
smo lahko zadovoljne. Tretje
mesto bi bil izjemen uspeh, ven-
dar so bile v treh srečanjih od
nas boljše igralke Sampionke iz
Vrtojbe. Z malo več športne
sreče bi se lahko me veselile."
#	Ker nisi odigrala vseh
srečanj za Petovio, se je govori-
lo, da se izogibaš nekaterim
tekmicam. Kako komentiraš te
izjave?
"Sem študentka na FTK v No-
vem Sadu. Imela sem izpite^bila
pa sem tudi poškodovana. Če je
le šlo, sem zaigrala. Zadovoljna
pa sem tudi s pokalom, ki sem ga
dobila kot najboljša igralka."
0 Kaj bi bilo potrebno storiti,
da bi lahko Ptujčanke posegle
še višje?
"Mislim, da bi morali imeti
igralko, ki bi zanesljivo dobila
točko ali dve, potem bi se že dalo
tudi kaj več iztržiti. Domače
igralke so še mlade in njihov čas
šele prihaja, tako da se bo na Ptu-
ju v prihodnje igral še zelo kvali-
teten ženski namizni tenis."
#	Kje si trenirala, ko te ni
bilo na Ptuju?
"V ZR Jugoslaviji sem igrala za
Industrijo mesa iz Čoke. Treni-
rala sem doma pri očetu, ki je
tudi selektor za pionirke, zraven
tega pa je še sestra igralka, tako
da s te strani ni bilo težav. Na
Ptuju sem trenirala in igrala, ko
sem pač bila tukaj."
#	Po dobrih igrah verjetno
tudi ponudb ne manjka. Kakšni
so tvoji načrti za naprej?
"Moram reči, da so me na Ptuju
izredno dobro sprejeli in sem se
dobro počutila. Po končanem
tekmovanju se bom posvetila
študiju. Ko bom naredila izpite,
pa se bom odločila. Res je, da
imam nekaj ponudb, vendar je
med možnostmi tudi Petovio.
Vse je odvisno od tega, kako se
bomo dogovorili. Pretehtati pa je
potrebno vsako ponudbo."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Katarina Golič
POLENSAK/ mlado in delavno športno društvo
Športno življenje se prebuja
Na prvem občnem zbora ŠD Polenšak so
člani ugotavljali, da v preteklosti ni bilo na
področju športa v njihovem kraju prav nič
storjenega. Zaradi tega si bodo morali še
posebej prizadevati in izboljšati pogoje za
šport. Do lanskega leta v kraju niso imeli
nobenega športnega igrišča ali kakšne us-
trezne dvorane, kjer bi lahko organizirali
športne igre ali drage aktivnosti.
Precej polemik in hude krvi je bilo tudi v zvezi
z novim asfaltiranim igriščem, ki so ga lani ure-
dili v središču Polenšaka ob turističnem domu.
Mnogi so namreč trdili, da kazi okolje, in so žele-
li ta kraj uporabljati za parkirni prostor za avto-
mobile, traktorje in delovne stroje ali za javne
prireditve. Teh pa v kraju nimajo veliko.
„ Kot je poudaril predsednik društva Vlado
Segula, so še posebej veseli, da so skupaj z občino
Dornava uspeli urediti igrišče. V prihodnjih me-
secih bodo s tamkajšnjim turističnim in gasil-
skim društvom uredili njegovo okolico. Igrišče
bodo ogradili z ustrezno mrežo in tako zaščitili
pred mogoče neljubimi poškodbami na bližnji
osnovnošolski ali stanovanjskih zgradbah.
Tudi za letošnjo sezono ima športno društvo
Polenšak v načrtu veliko športnih prireditev. Za
njihovo izvedbo morajo kupiti tudi ustrezno
športno opremo. V poletnih mesecih bodo imeli
več turnirjev v košarki, namiznem tenisu in ma-
lem nogometu, v mesecu športa pa bodo pripravi-
li rekreacijsko kolesarjenje. Se posebej velike
načrte pa imajo za zimsko sezono, saj imajo ugod-
ne pogoje za smučarsko progo.
Finančno podporo jim je obljubil tudi župan
dornavske občine.
MS
SREDISCE OB DRAVI / OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN
lEvmtttt mm® vml$iwm
Telovadno društvo Partizan ima v Središču dolgo tradicijo,
saj je neposredni naslednik Sokola, ki je bil ustanovljen leta
1911. S to letnico se diči tudi njihov prenovljeni društveni
prapor, ki so ga postavili na ogled na občnem zbora v soboto,
19. aprila. Člani društva se ukvarjajo z rekreativno vadbo
košarke, namiznega tenisa, aerobike, v bodoče pa naj bi se
ukvarjali še z badmintonom in fitnesom. Kljub temu se je
zbora udeležilo bolj skromno število članov. Z glasbo so jim
dobrodošlico voščili osnovnošolci, člani domače tamburaške
skupine. Zbora se je udeležil tudi predsednik sveta krajevne
skupnosti Martin Habjanič.
Telovadno društvo Partizan se
financira iz proračuna in več kot
polovico svojih prihodkov pora-
bi za najemnino telovadne dvo-
rane. V pogovoru se je izkazalo,
da odnosi in tudi formalnosti z
osnovno šolo niso zadovoljivo
urejene, zato bo potrebno čim-
prej podpisati najemno pogodbo
ter določiti pogoje, saj rekreativ-
ci niso najbolj zadovoljni z ureje-
nostjo dvorane. To bo gotovo
ena prioritetnih nalog novega
Predsednika društva Miha Hor-
vata, v pomoč pa mu bosta na-
mestnica predsednika Lidija
Lukman in tajnica društva Jasna
Aleksič. Prisotni so bili kar pre-
cej samokritični in so dejali, da
l_e bilo aktivnost društva premalo
čutiti v kraju in da je potrebno v
bodoče še več napraviti za
^nožičnost in motiviranje ljudi,
^di se, da je v minulem obdobju
Organizacija društva nekoliko
SePala, ne pa tudi sama rekreaci-
ji V prihodnje nameravajo na-
daljevati z že uveljavljenimi obli-
*ami rekreacije, radi pa bi k vad-
pritegnili cele družine in
Predšolske otroke.
Aktivnosti na prostem bodo
Počeli s kresovanjem, ob 1. maju
p se bodo spet podali s kolesi na
•!eruzalem. V juniju in juliju
bodo nadaljevali z namiznim te-
nisom, prirediti pa nameravajo
tudi turnir v ulični košarki in
malem nogometu. Jeseni bodo
organizirali plavanje in izlet v
Čateške Toplice. Sodelovali
bodo v akcijah drugih društev v
kraju, ob turističnih dnevih, ki
jih bo organiziralo turistično
društvo, in na vaških igrah. Lani
je potekal skozi Središče reli ve-
teranov - starih vozil in navdušil
Središčane, tako da so se
odločili, da bodo letos sodelovali
tudi sami. Že uveljavljene turnir-
je, ki jih organizirajo ob krajev-
nem prazniku, nameravajo pri-
praviti tudi v božičnem času,
tako da bodo aktivnosti razpore-
jene skozi vse leto.
vk
MALI NOGOMET
Koniana
zimska liga
V športni dvorani v Radencih
se je končala zimska malono-
gometna medobčinska liga, v
kateri je svoje moči merilo
šestnajst ekip z območja občin
Lenart, Sveti Jurij in Gornja
Radgona. Kljub dokajšnji ize-
načenosti moštev na vrhu raz-
predelnice je na koncu slavila
ekipa Camel Most iz Gornje
Radgone pred Vidmom in eki-
po Sahare, prav tako iz Gornje
Radgone. Izmed ekip z
območja lenarške občine se je
najbolje uvrstila Zgornja Ščav-
nica - na solidno šesto mesto,
čeprav se je v sezoni vztrajno
držala vrha razpredelnice.
Vendar so ji proti koncu lige
očitno pošle moči.
Že kmalu pa se bo pričelo
ligaško tekmovanje na pros-
tem, se pravi na travi ali asfal-
tu, kjer pa lahko od ekip iz le-
narške občine pričakujemo še
boljše rezultate od teh,
doseženih v dvorani.
Končna lestvica po odigra-
nih petnajstih krogih lige:
1.	CAMEL MOST 15 113 1 65:23 36
2.	VIDEM 15 104 1 59:25 34
3.	SAHARA 15 111 3 58:33 34
4.	ČREŠNJEVCi 15 9 1 5 40:21 28
5.	GRAB0N0Š 15 8 3 4 68:40 27
6.	ZG. ŠČAVNICA 15 8 3 4 40:36 27
7.	IH0VA 15 8 2 5 36:32 26
8.	CAMEL J0Y 15 8 1 6 40:31 25
9.	VOLUHARJI 15 8 1 6 38:32 25
10.	0ČESLAVCI 15 7 2 6 35:32 23
11.	VIOLE 15 6 3 6 46:33 21
12.	POLICE 15 3 3 9 25:53 12
13.	GOS. PERKO 15 3 1 1123:46 10
14.	NASIP 15 2 2 1124:54 8
15.	LOMANOŠE 15 1 1 1315:53 4
16.	JAGODA 15 1 1 1316:83 4
ALEŠ LIPKO
PTUJ / ženski odbojkarski klub marsel
ŽOK Marsel deveti v J/oven///
Odbojkarsko tekmovanje v Sloveniji je končano. Prvaki in
vsi tisti, ki so dosegli svoje cilje, so se veselili, dragi malo
manj.
Veselo je bilo tudi pri ženskem
odbojkarskem klubu Marsel iz
Ptuja. Tekmovanje so končale s
prvim mestom v 1. B ligi ter s
tem osvojile deveto mesto v Slo-
veniji. To je potrditev smernic
vodstva kluba, ki želi žensko od-
bojko organizirati v dober in sta-
bilen klub. O minuli sezoni smo
se pogovarjal^ z menedžerjem
ŽOK Marsel Štefanom Vrbnja-
kom.
-	Kako bi ocenili minulo sezo-
no?
"V našem klubu smo sezono, ki
se je pravkar končala, ocenili za
uspešno. Vse je potekalo po
načrtih. Z malo več sreče -
manjkala sta samo dva niza - bi
lahko v drugem delu prvenstva
zaigrali v prvoligaški konkuren-
ci. V nadaljevanju prvenstva v 1.
B ligi smo brez poraza z 12 zma-
gami, brez porazov in 24 točkami
ter razliko v nizih 36:3 zasedli
prvo mesto pred nekdanjo prvo-
ligaško ekipo Zgornje Savinjske.
Po našem mnenju bi bil preskok
v prvo ligo prehiter, saj tudi or-
ganizacijsko nismo bili na to do-
volj dobro pripravljeni."
-	Kakšna je vaša ocena kvali-
tete igralskega kadra? Bodo
kakšne okrepitve?
"Mnenja sem, da imamo zelo
dober igralski kader. S prihodom
Gosakove v drugem delu tekmo-
vanja smo našo kvaliteto še dvig-
nili. Ostale igralke so dale večji
delež, kot smo v klubu pričako-
vali. Vsekakor se bomo okrepili,
saj pogovori že potekajo, vendar
naj to ostane zaenkrat še skriv-
nost."
- Veliko pozornosti namenjate
tudi vzgoji lastnega kadra.
Kako ste ali boste organizirali
delo z njimi?
"Delo pri mlajših kategorijah
dobro teče. Imamo šolo odbojke
za učenke sedmih in osmih raz-
redov osnovnih šol. V septembru
pričnemo pravi ciklus za kadet-
sko in mladinsko ekipo. Z njimi
bo delal profesor Bojan Novak.
Pričakujemo, da bomo člansko
ekipo po nekem času dopolnjeva-
li s kvalitetnimi, v našem klubu
vzgojenimi igralkami."
-	Kakšne načrte imate za nas-
lednjo tekmovalno sezono?
"Cilj je čisto jasen: uvrstitev na
prvo ali drugo mesto v 1. B DOL
in s tem uvrstitev v prvo sloven-
sko žensko odbojkarsko ligo."
-	Takšni načrti bodo zahtevali
tudi več finančnih sredstev.
Boste zmogli pokriti sezono in
se organizacijsko pripraviti na
vse to, kar čaka vaš klub v pri-
hodnosti?
"Denarja nikoli ni preveč. Koli-
kor ga imamo, ga racionalno
trošimo. Tudi z lastnikom pod-
jetja MARSEL Marjanom Se-
linškom smo se dogovorili za na-
daljnje sodelovanje. Seveda je tu-
kaj še veliko drugih sponzorjev.
Delo v klubu bomo organiziralo
tako, da bo podvrženo našim cil-
jem. Praktično ga bo potrebno
samo dodelati. Že sedaj je vsak
vedel za svoje obveznosti in jih
izpolnjeval. Potrudili se bomo,
da bo delo in tekmovanje poteka-
lo nemoteno."
-	Ali boste tudi prihodnje
prvenstvo igrali v športni dvo-
rani Mladika, kjer gledalci s
težavo spremljajo srečanja,
težave pa nastanejo, ko se jih
zbere večje število?
"Tudi o tem smo razmišljali, da
bi se preselili v športno dvorano
Center, kjer so boljše razmere.
To se bomo pogovorili v vodstvu
kluba in temu primerno ukrepa-
li. Tudi sami vemo, da je v dvora-
ni Center ugodneje spremljati
srečanja, a ne pozabljamo, da
smo v Mladiki dosegli največji
rezultat v zgodovini kluba."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Štefan Vrbnjak, menedžer
ŽOK Marsel
22 - ZA RAZVEDRILO
30. APRIL 1997 - TEDNIK
PTUJ / ODPRTA IGRIŠČA OB SOLSKEM CENTRU
Odslej na sodobnem igrišču
Minuli teden je minister za
šolstvo in šport dr. Slavko Gaber
skupaj z državnim sekretarjem
Jankom Strelom odprl igrišča ob
Šolskem centru Ptuj. Srednješol-
sci so se ob odprtju pomerili v
košarki in teku, simbolično pa so
odtekli tudi štirje predstavniki
različnih generacij z maraton-
cem Mirkom Vindišem na čelu.
200-metrski atletski stadion in
košarkarska igrišča, površine za
skok v višino in daljavo bodo
tako odslej dijaki in osnov-
nošolci lahko uporabljali, čeprav
celotni igriški kompleks še ni
povsem dokončan. Zgradili bodo
še teniški igrišči, tribuno, slačil-
nico, lopo za orodje in še kaj. V
investicijo je bilo doslej vloženih
60 milijonov, za dokončanje pa
naj bi po napovedih porabili še
75 milijonov tolarjev. Dosedanja
dela je izvedlo podjetje Tampon
s podizvajalci.
MZ
Prvi teki na novi stezi ob Šolskem centru.
Ob odprtju steze so se zbrali številni, med njimi tudi
minister Gaber.
KOMENTIRAMO
Uspeh za srednje šole, neizkorišiena priložnost za Ptuj
Mali šolski atletski stadion ob
Šolskem centru na Ptuju bo ob
koncu gradnje stal 135 milijo-
nov tolarjev, od katerih je
večino dalo državno mi-
nistrstvo za šolstvo in šport,
mesto pa prispevalo 10 milijo-
nov iz sklada stavbnih zemljišč.
S tem si je pridobilo pravico
souporabe stadiona za potrebe,
osnovnošolcev. Vsekakor je
pohvale vredno dejstvo, da bo
več kot 3000 srednješolcev in
nekaj osnovnošolcev lahko pri
svojem rednem pouku telovadi-
lo na sodobni stezi, prekriti z
umetno maso. Kljub novemu
šolskemu stadionu pa Ptuj tudi
poslej ne bo mogel organizirati
nobenega atletskega tekmovan-
ja, niti za osnovnošolce in
srednješolce ne. Ptujski mestni
stadion je namreč prekrit z
lešem in zato neprimeren za tek-
movanja, še neprimernejši pa je
postal zaradi bližine nove ceste.
Ptujski športniki in občina so za-
mudili edinstveno priložnost, ko bi
se lahko povezali z ministrstvom
za šolstvo in šport in primaknili to-
liko denarja, da bi zgradili skupen
stadion primernih dimenzij, ki bi
omogočil športnikom in mestu, se-
veda pa tudi Šolam, normalne po-
goje za vadbo, organizacijo tekmo-
vanj in vrnitev kraljice športa na
tisto mesto, ki si jo zasluži. Atleti-
ka namreč na Ptuju tega izbranega
položaja že dolgo ne uživa več.
Morda je odveč iskati krivca, ki
je dopustil, da se je Ptuju edinstve-
na priložnost za ureditev Športnih
razmer izmuznila. Premalo ak-
tivna športna sfera in pomanjkanje
vizije razvoja mesta sta pač prispe-
vala svoje. "Če bi Ptujčani pred
dvema letoma vedeli, kaj hočejo, bi
tudi ministrstvo prisluhnilo," je de-
jal državni sekretar za šport Janko
Strel. Morda bi, morda ne bi, do-
dajmo. Res pa je, da se je tudi na
zadnjem zasedanju mestnega sve-
ta, kjer so svetniki odločali o pro-
računu, pokazalo, da vizije razvo-
ja športa zaenkrat nima nobena
politična stranka, pa tudi športna
sfera ne. Vprašanje pa je tudi, kdaj
bo občina zmogla sama zgraditi
novi stadion ali vsaj temeljito pre-
delati sedanjega. Za to bo namreč
potrebovala približno toliko
sredstev, kot jih je država vložila v
šolska igrišča ob Šolskem centru.
Ali še več.
Dejstvo je, da imajo ptujski
športniki že sedaj zelo slabe pogoje
za vadbo in delo, razmere v športu
pa se bodo v tem letu še zapletle.
Ne le, da je občina namenila
športnim dejavnostim manj denar-
ja kot lani, pač pa je z Mlekarno
podpisala tudi sporazum, v kate-
rem se je zavezala, da bo Mlekarni
zagotovila 800 kvadratnih metrov
zemljišča za izgradnjo nove hladil-
nice. Zemljišče bo lahko vzela
samo športu - gre za del pomožnega
nogometnega igrišča. Po drugi
strani je stalen problem tudi
športna dvorana ob Šolskem cen-
tru, ki jo je nekoč zgradilo mesto za
potrebe športa, sedaj pa lahko za-
radi povečanega števila dijakov in
programov športni klubi uporablja-
jo to dvorano le v poznih večernih
urah. V tej luči je absurdno izzve-
nel predlog državnega sekretarja
Janka Strela, naj občina primakne
nekaj denarja k izgradnji telo-
vadnice ob novi gimnaziji, da bo
tako dobila še eno večjo športno
dvorano. Morda bi bila to rešitev,
vendar bi mesto s tem še enkrat gra-
dilo podobno športno dvorano, kot
jo je že. Izjave tipa "Otroci so naši,
ptujski, tudi mesto jim mora omo-
gočiti pogoje za učenje," so seveda
lepo zveneče, vendar so občine po
zakonu zadolžene za financiranje
osnovnega šolstva, za srednje šole
pa skrbi država z državnim pro-
računom. In Ptujčani vanj prav
tako prispevamo.
Milena Zupanič
KARATE -DO KLUB PTUJ
Karatelstkam štiri medalje
Dve zlati, srebrna in bronasta kolajna niso naključje, ampak
sijajen uspeh ptujskih karateistk na pokalni tekmi Karate
zveze Slovenije, ki je potekalo v nedeljo, 20. aprila, v športni
dvorani Žalec.
Lidija Cafuta je med starejšimi
mladinkami v kategoriji nad 55
kg za prvo mesto premagala svo-
jo najmočnejšo konkurentko na
tekmi Marjano Jularič iz Ljubl-
jane, ki je lanskoletna svetovna
prvakinja med kadetinjami. Li-
dija zelo uspešno tekmuje tudi
med članicami, zato bo na Ev-
ropskem članskem prvenstvu na
Tenerifih od 1. do 5. maja zasto-
pala slovensko žensko ekipo sku-
paj z Ljubljančankama Kramar-
jevo in Vilarjevo.
Elvira Karahasanovič si je prav
tako med mlajšimi mladinkami
nad 55 kg priborila zlato kolajno,
saj je vse tri nasprotnice prema-
gala na ničli.
Klavdija Beber je med sta-
rejšimi mladinskami do 55 kg
zasedla drugo mesto, čeprav je
pravo bojevitost pokazala šele v
finalni borbi, a je za las izgubila
z Brigito Brezovec iz Ljutomera.
Tudi Bojana Skrila je zadovol-
jila s svojim nastopom. Kljub po-
razu za vstop v finalno borbo je
dodobra obdelala svojo nasprot-
nico ter zasedla tretje mesto.
Andrej Cafuta
ŠAHOVSKE NOVICE
Priprave ženske reprezentance
Selektor slovenske ženske reprezentance Danilo Polajžer je
pred odhodom na evropsko moštveno prvenstvo, ki ob od 6. do
15. maja v Puli, povabil na priprave na Ptuj članice reprezentan-
ce. Reprezentantkam Aniti Ličina, Kiti Grosar, Narcisi Mihevc
in Jani Krivec se bo pridružila še domačinka Helena Rižner, ki se
bo kot predstavnica Slovenije od 9. do 18. avgusta udeležila ev-
ropskega mladinskega šahovskega prvenstva v kategoriji do 18 let
v Tallinu (Estonija). Priprave reprezentance, ki bodo v društve-
nih prostorih od 1. do 4. maja, bo vodil član Šahovskega društva
Ptuj velemojster Adrijan Mihalčišin, svetovno znani šahovski
trener. V sklopu priprav bodo reprezentantke odigrale prija-
teljska dvoboja s kombinirano ekipo domačega društva.
SIMULTANKA VELEMOJSTRA BELJAVSKECA
Velemojster Aleksander Beljavski, slovenski šahovski prvak za
leto 1996 in športnik Ptuja, se bo udeležil spominskega turnirja
na dolgoletnega znanega mariborskega šahovskega delavca in or-
ganizatorja Jožeta Fišerja. Mednarodni turnir v pospešenem šahu
bo v Mariboru od 4. do 8. junija. V tem času bo velemojster Alek-
sander Beljavski na Ptuju odigral šahovsko simultanko proti 20
do 25 nasprotnikom v Mestni hiši ter se na ta način predstavil
Ptujčanom.
MEDNARODNI TURNIR OB OBČINSKEM
PRAZNIKU
V sklopu prireditev ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj
bo Šahovsko društvo Ptuj od 20. do 29. julija priredilo medna-
rodni velemojstrski šahovski turnir. Na njem bodo predvidoma
sodelovali: Razuvajev (Rusija), Stohl (Slovaška), Petrosjan (Ar-
menija), Željandinov (Ukrajina) ter člani domačega šahovskega
društva Mihaljčišin, Polajžer, Brglez, Krumpačnik, Roškar in
Anita Ličina.
Janko Bohak
Dobitnice medalj (od leve): Lidija Cafuta (zlato), Elvira Kara-
hasanovič (zlato), Klavdija Beber (srebro), trener Andrej Ca-
futa in Bojana Skrila (bron).	Foto: Langerholc
NOGOMET
2. LIGA
Rezultati 23. kroga: Železničar -
ERA Šmartno 0:0, Mavrica Črnuče
- Drava 0:3, Piran - SET Vevče 0:4,
Šentjur - Zagorje 3:1, Jadran Šepič -
Dravograd 0:0, Goriške opekarne -
Triglav Naklo 0:0, Rudar Trbovlje -
Nafta 20, prost je bil BS Tehnik.
1.	SET VEVČE 23 146 3 47:14 48
2.	DRAVA 22 127 3 34:17 43
3.	DRAVOGRAD 22 134 5 30:16 43
4.	ŠENTJUR 22 11 5 6 31:23 38
5.	NAFTA 23 108 5 28:25 38
6.	RUDAR TRB. 23 105 8 30:26 35
7.	ŽELEZNIČAR 23 9 4 1030:26 31
8.	GORIŠKE 0PE. 23 8 6 9 25:23 30
9.	ZAGORJE 22 7 8 7 25:28 29
10.	ERAŠMART. 23 8 4 1130:34 28
11.	BS TEHNIK 22 7 4 1124:26 25
12.	TRIG. NAKLO 23 5 9 9 22:26 24
13.	MAVRICA Č. 22 6 6 1017:31 24
14.	JADR. ŠEPIČ 22 6 4 1220:36 22
15.	PIRAN 22 5 3 1414:40 18
Pari 24. kroga: SET Vevče - Rudar
Trbovlje, Nafta - Železničar, ERA
Šmartno - Goriškev opekarne, BS
Tehnik - Mavrica Črnuče, Drava -
Jadran Šepič, Dravograd - Šentjur,
Zagorje - Piran, prosta ekipa
Triglav Naklo.
MAVRICA ČRNUČE:
DRAVA 0:3 (0:1)
Strelci: 0:1 T. Vršič (5), 0:2 Vogri-
nec (55), 0:3 M. Emeršič (86).
Drava: Sraga, Volk, Fanedl, A.
Vršič, Karanovič, T. Vršič, Bloudek
(Mlakar), Zec, Milan Emeršič, Vogri-
nec (Pucko), Vesenjak (Plošnik).
Nogometaši ptujske Drave so
povsem zasluženo zmagali na gosto-
vanju v Črnučah in se prebili na
drugo mesto na prvenstveni razpre-
delnici. Ves prvi polčas so kontroli-
rali igro in imeli terensko premoč.
Vsekakor je bilo pomembno, da je
že v peti minuti Dravo v vodstvo
popeljal Tomaž Vršič. Domači so
poizkušali z nasprotnimi napadi,
vendar so se njihove akcije zaradi
dobre igre Drave končale tam, kjer
ni bilo nevarnosti za vratarja Drave.
Igralci Črnuč niso mogli spremljati
hitre in preproste igre Drave.
Tudi v drugem polčasu so
maloštevilni gledalci lahko videli
dobro igro ptujskih nogometašev. V
55. minuti je Damjan Vogrinec po-
peljal Dravo v vodstvo z 2:0 in tako
je bilo praktično vsem jasno, da bo
Drava osvojila pomembne točke.
Zadeli so še dve prečki in imeli še
nekaj priložnosti za dosego zadetka.
V 86. minuti pa je piko na dobro
predstavo ptujske Drave postavil še
Milan Emeršič, ki je dosegel še tret-
ji zadetek. Od domačih je ostala le
bleda senca ekipe, ki je v jesenskem
delu prvenstva na Ptuju remizirala.
V	naslednjem krogu, ki pa bo že
danes popoldne na mestnem stadio-
nu na Ptuju, bodo ptujski nogome-
taši gostili ekipo Jadran Šepič iz
Kozine.
Danilo Klajnšek
3. LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 18. kroga: Dra-
vinja - Črenšovci 1:2, Aluminij -
Turnišče 0:0, Pohorje - Goričanka
4:2, Kungota Broker - Paloma 1:0,
Steklar - Kovinar 2:3, Odranci -
MM Brunšvik 6:0, Bakovci - Unior
5:3.
1.	ALUMINIJ 18 124 2 42:12 40
2.	POHORJE 18 124 2 38:12 40
3.	BAKOVCI 18 105 3 43:15 35
4.	ČRENŠOVCI 18 11 0 7 30:20 33
5.	PALOMA 18 9 3 6 24:20 30
6.	KOVINAR 18 8 3 7 24:28 27
7.	TURNIŠČE 18 6 7 5 25:28 25
8.	UNIOR 18 6 6 6 21:19 24
9.	GORIČANKA 18 4 7 7 21:23 19
10.	DRAVINJA 18 5 4 9 23:38 19
11.	K. BROKER 18 3 6 9 14:34 15
12.	STEKLAR 18 4 3 1120:43 15
13.	ODRANCI 18 4 2 1225:34 14
14.	MMBRUNŠ. 18 3 4 1122:46 13
ALUMINIJ -
TURNIŠČE 0:0
Aluminij: L. Smigoc, Grbavec, Kris-
tofič, Zemljič, Emeršič, Fridl (J. Smi-
goc), Lončarič (Hertiš), Boškovič, R.
Hojnik, Rozman in Ivančič.
V	Kidričevem je po srečanju s sla-
bimi Turniščani vodeči Aluminij
samo remiziral, a kljub temu ostal
vodeče moštvo, vendar so se z njim
po točkah izenačili igralci Pohorja
iz Ruš. Nogometaši Aluminija so
močno potisnili goste na njihov0
polovico, si ustvarili veliko prj,
ložnosti, med drugim je R. Hojnik
zadel prečnik, le žoga nikakor nj
hotela za hrbet dobrega gostujočega
vratarja Zvera. V nadaljevanju
srečanja identična situacija, le da je
bilo še več priložnosti za zadetek
Domači igralci so kar tekmovali
kdo bo več zgrešil. S slabšo igro kot
v jesenskem delu prvenstva so igral,
ci Aluminija izgubili pet velikih
točk prednosti pred prvim zasledo-
valcem. Sedaj se začne znova!
Danilo Klajnšek
Razpored za v soboto, 3. maja:
Odranpi - Dravinja, MM Brunšvik -
Steklar, Kovinar - Bakovci, Unior.
Kungota Broker, Paloma - Pohorje,
Goričanka - Aluminij, Turnišče -
Črenšovci; v nedeljo, 4. maja: Tur-
nišče - Črenšovci.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 18. kroga: Dor-
nava - Stojnci 0:1, Središče - Boč
0:1, Pragersko - Bistrica 4:0, Hajdi-
na - Gerečja vas 1:1, Videm .
Gorišnica 2:0, Slovenja vas - Skorba
7:0.
1.	DORNAVA 18 121 5 44:21 3?
2.	HAJDINA 18 11 3 4 34:10 36
3.	VIDEM 18 102 6 41:22 32
4.	GEREČJA VAS 18 9 4 5 33:25 31
5.	STOJNCI 18 9 3 6 23:36 30
6.	SLOV. VAS 18 9 2 7 37:26 29
7.	BOČ	18 8 4 6 25:20 28
8.	SREDIŠČE 18 8 2 8 29:29 26
9.	PRAGER. -1 18 6 1 1123:32 18
10.	G0RIŠN. -1 18 5 1 1225:42 15
11.	SKORBA 18 4 3 1124:47 15
12.	BISTRICA 18 3 2 1315:43 11
Razpored tekem 19. kroga - v so-
boto, 3. maja: Bistrica - Središče,
Boč - Stojnci; v nedeljo, 4. maja:
Skorba - Videm, Slovenja vas - Dor-
nava, Gorišnica - Hajdina, Gerečja
vas - Pragersko.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 16. kroga: Pago
Leskovec - Podvinci 3:1, Polskava -
Ormož 2:1, Apače - Mladinec 2:2,
Grajena - Tržeč 4:1, Hajdoše - Bu-
kovci 4:2, Markovci - Rogoznica El-
teh 1:3.
1.	ORMOŽ 16 121 3 55:22 3/
2.	R0G0Z. ELTEH16 11 3 2 40:14 36
3.	PAGO LESKO. 16 8 5 3 36:27 29
4.	GRAJENA 16 8 2 6 30:29 26
5.	APAČE 16 8 2 6 28:28 26
6.	TRŽEČ	16 7 2 7 35:22 23
7.	MARKOVCI 16 7 2 7 30:27 23
8.	PODVINCI 16 6 5 5 23:25 23
9.	MLADINEC 16 4 6 6 23:28 18
10.	BUKOVCI 16 3 4 9 29:50 13
11.	HAJDOŠE 16 2 2 1217:44 8
12.	POLSKAVA 16 1 4 1116:46 7
Razpored teem 17. kroga: v sobo-
to, 3. maja: Rogozn. Elteh -
Hajdoše, Ormož - Podvinci; v
nedeljo, 4. maja: Tržeč - Apače,
Mladinec - Polskava, Markovci -
Pago Leskov, Bukovci - Grajena.
2. SLOV. MLADIN-
SKA LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 15. kroga: Pra-
gersko - Dravinja 3:2, Krško - Bel-
tinci 2:1, Beltrans - Steklar 0:1,
Starše - Era Šmartno 2:0, Slovenj
Gradec - Nafta 3:1, Kovinar Štore •
Aluminij (tekma v sredo, 14. maja),
Beltinci - Slov. Gradec (12. k.) 3:3.
Razpored za v soboto, 3. maja:
Dravinja - Kovinar Štore, Aluminij
- Slov. Gradec, Nafta - Starše, Era
Šmartno - Beltrans, Steklar - Krško,
Beltinci - Pragersko.
MLADINSKA LIGA
MNZ PTUJ-VZHOD
Rezultati tekem 14. kroga: Dor-
nava - Stojnci 7:1, Ormož - Videm
2:3, Središče - Skorba ni bilo gos-
tov, Rog. Elteh - Bukovci 2:1.
Razpored tekem 15. kroga: sobo-
ta, 3. maja: Skorba - Ormož, Buko-
vci - Središče, Videm - Dornava,
Stojnci - Gorišnica.
MLADINSKA LIGA
MNZ PTUJ - ZAHOD
Rezultati tekem 10. kroga: Bistri-
ca - Gerečja vas 2:0, Boč - Slovenj3
vas 1:1, Unior - Šentjur 0:2, Polska-
va - Hajdina 0:7.
Razpored tekem 11. kroga: sobo-
ta, 3. maja: Šentjur - Boč, Polskava -
Bistrica, Hajdina - Unior, Slov. vas-
Gerečja vas.
Branko Lešnik
TEDNIK - 30. APRIL 1997
ZANIMIVOSTI IN ŠPORT - 23
Športne novite
/|HALI NOGOMET #
Slovenija - Španija
3:10
V meddržavnem srečanju ma-
lonogometnih reprezentanc Slo-
venije in svetovnih podprvakov,
ekipe Španije, v športni dvorani
v Slovenski Bistrici so igralci z
Iberskega polotoka zanesljivo
ugnali naš reprezentanco z 3:10.
Kot rezerva je v tem srečanju so-
deloval tudi vratar ptujske ekipe
Poetovio Mila. Strelca za Slove-
nijo sta bila Jože Gačnik dva in
Kurnik eden zadetek.
Danilo Klajnšek
NOGOMET •
Ptuj - Celje 3:1
Strelci: 1:0 Jambriško (18), 2:0
Glažar (26), 2:1 Tešnjak (35), 3:1
Jambriško (46)
PTUJ: Šoštar, Levačič, Lenar-
tič, Štefanec, Korenjak, Starki,
Prstec, Vindiš, Klarič, Glažar,
Senčar, Štumberger, Jambriško,
Plajnšek in Zlender.
V	tradicionalnem prijatelj-
skem nogometnem srečanju so
se pomerili stari dobri športni
prijatelji iz atletike, ki so nasto-
pili kot tekmovalci, sodniki in
funkcionarji. Obe ekipe sta bili
okrepljeni z gosti. Domači so
slavili zasluženo zmago, vendar
ravno atleti niso bili uspešni.
Oče in sin iz znane celjske
družine Kocuvan ter Mirko Vin-
diš, Miki Prstec in drugi se niso
uspeli vpisati med strelce.
Danilo Klajnšek
ROKOMET # Pol fi-
nale v Veliki Nedelji
V	sredo, 16. aprila, je bil v Veli-
ki Nedelji polfinalni turnir OS v
rokometu. Nastopale so ekipe
OŠ Angela Besednjaka iz Mari-
bora, OŠ Trbovlje, OŠ Savo
Kladnik, Sevnica, in OŠ Velika
Nedelja. Rezultati: A. Besednjak
- S. Kladnik 17:22, Trbovlje -
Velika Nedelja 17:24; za 3. mes-
to: Trbovlje - A. Besednjak
23:16; za prvo mesto: Velika Ne-
delja - S. Kladnik 24:17. V finalu
8. maja bodo tako igrali Veliko-
nedeljčani.
Najboljši vratar je bil David
Bezjak, najboljši igralec pa Gre-
gor Cvetko (oba OŠ Velika Ne-
delja). Gregor Cvetko si je pri-
lužil tudi priznanje kot najboljši
strelec, saj je v dveh tekmah do-
segel kar 27 zadetkov.
R. Horvat & B. Bednjički
GIMNASTIKA •
Uspešni na držav-
nem prvenstvu
V nedeljo, 20. aprila, je bilo v
Ljubljani 6. državno prvenstvo v
skokih z male prožne ponjave -
kanvasa. Udeležili so se ga tudi
deklice in dečki Gimnastičnega
društva Ptuj. Rezultati: Mlajše
deklice Janja Markotič, Julija
Kline, Karmen Selič, Špela
Težak, Mateja Zorko so dosegle
odlično drugo mesto. Starejše
deklice Mojca Mayr, Jasna Cafu-
ta, Ingrid Pernat, Lili Zelenjak,
Petra Janžekovič in Nadja Pe-
trovič so za borih 8 točk (en sam
padec) izgubile drugo mesto -
bile so pete. Soliden je bil mlajši
deček Žiga Tement, starejši
dečki David Erjavec, Dani Bolta
in Boštjan Koprek pa so se uvr-
stili na dobro tretje mesto. Nji-
hov vaditelj je Marjan Vidovič.
Prejeli smo
IZJAVA ZA
JAVNOST
Dne 20. 4. 1997 je bilo srečanje
med predstavniki Neodvisnih
Sindikatov	Slovenije
Območnega sveta Ptuj in Slo-
venske Nacionalne Stranke -
Mestnega odbora Ptuj. Pogovor
je tekel o socialni krizi na ptuj-
skem področju in o krčenju pro-
računskega deleža za socialo v
ptujski občini. Zaradi tega pozi-
vamo pristojne organe Mestne
občine Ptuj, da namenijo ustrez-
na sredstva za socialo ter da se
Mestna občina Ptuj aktivneje
vključi v ohranjevanje, raševanje
in odpiranje novih delovnih
mest, kot tudi v razvoj malega
gospodarstva. Predstavnikom
SNS je bila predstavljena pro-
blematika o izgubi kontakta
med organi Mestne občine Ptuj
in sindikati kot predstavniki
najširše skupine občanov. Pred-
stavniki SNS so obljubili sindi-
katom pomoč pri vzpostavljanju
normalnega stanja z organi
Mestne občine Ptuj in sindikati.
Predsednik OS NSS Ptuj:
Marjan Himelrajh
STRELSTVO
Porok, Peteršiieva in Štuhee najboljši
V Ljubljani so najboljši slovenski strelci na preglednem
tekmovanju z malokalibarskim orožjem odprli sezono na
prostem Z malokalibarsko pištolo proste izbire je med
člani zmagal državni reprezentant in najboljši ptujski član
Janez Stuhec z izvrstnim izidom 545 krogov, drugi je bil Si-
mon Veternik, Velenje, 540, in tretji Peter Tkalec iz
Rečice, 538 kr. V isti disciplini je med mladinci preprečlji-
vo zmagal najboljši mladinec Slovenije za leto 96 Sašo Po-
rok s 462. kr. pred mladincem Rečice Pavlom Knezom 454
kr.
Izidor Pulko je v članski kon-
kurenci nastrelil 474 krogov in
si priboril srednjo uvrstitev.
V streljanju s malokalibarsko
športno pištolo je med mladin-
kami zmagala ptujska mladinka
Alenka Peteršič s 476. kr.
Kandidati za svetovno
prvenstvo in mediteranske igre
so opravili še pozivni turnir z
zračnim orožjem. Članica Majda
Raušl je nastrelila 359 krogov;
po prvi seriji je vodila, po drugi
bila tretja in na koncu zasedla
šesto uvrstitev.
Pokrovitelj ptujskih strelcev je
bila STAR Ptuj.
SI
REGIJSKO PRVENSTVO
PIONIRJEV
V Slovenski Bistrici je bilo re-
gijsko prvenstvo pionirjev v
streljanju z zračno puško. Ekip-
no so zmagali pionirji SD I. po-
horski bataljon Ruše, izredna
ekipa SD Dornava je bila druga
in SD Ptuj tretji. Posamezno sta
se od strelcev Dornave najbolje
odrezala David Stric, ki je bil
četrti, in Jernej Peteršič, ki je bil
sedmi.
Ekipno normo za državno
prvenstvo so si priborile prve tri
ekipe.
SI
SD PTUJ - PETUA SESTA
V DRUGI LIGI
Tekmovanje v drugi državni
ligi z zračno standardno pištolo
je končano in po enajstih kolih
so zmagali strelci ljubljanske
Olimpije.
Ptujska Petlja je v svojih vrstah
imela največ strelcev. Trener
Jože Malek je iz kola v kolo nas-
topal z drugo postavo. Strelci
Petlje so bili najmlajša ekipa
tekmovanja. Največ nastopov je
imel Slavko Ivanovič, osem, Ro-
bert Šimenko sedem, Alenka Pe-
teršič šest, Milan Stražišar pet,
streljali so še Izidor Pulko, Pavel
Fabrici, Marjan Gril in Mitja
Potočnik.
Pokrovitelj SD Ptuj - Petlja
trgovsko podjetje Petlja iz Ptuja
je v prostorih podjetja pripravil
sprejem za tekmovalce. Direktor
Ivan Rojs je izrazil zadovoljstvo
nad uspehi strelcev.
SI
1.	OUMPIJAII	11	10	0	1	17689 kr.	31
2.	HEROJ MAR0H SEV.	11	9	0	2	17745	29
3.	DUŠAN P0ŽENELII	11	8	0	3	17778	27
4.	KRUN0 BREŽICE	11	8	0	3	17497	27
5.	DOMŽALE	11	7	0	4	17685	25
6.	PTUJ PETLJA	11	6	0	5	17353	23
7.	BIRING TRZIN	11	5	0	6	17355	21
8.	K0PAČEVINAII	11	5	0	6	17267	21
9.	MROŽU	11	4	0	7	16167	19
10.29.0KT0. GROSUPLJE	11	3	0	8	17098	17
11.	BRANKO IVANUŠU	11	1	0	10	16944	13
12.	POSTOJNA	11	0	0	11	16417	11
Javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj objavlja na podlagi
Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih
naročil (Ur. 1. RS, št. 28/93,19/94)
javni razpis
ZA SOFINANCIRANJE OTROŠKIH IN MLADIN-
SKIH PROJEKTOV V MESTNI OBČINI PTUJ ZA
LETO 1997
1.	Naročnik : javni zavod CENTER INTERESNIH DEJAVNOS-
TI PTUJ.
2.	Namen tega javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti, društev,
neformalnih skupin in posameznikov, katerih dejavnost je usmerje-
na k otrokom in mladini med 3. in 27. letom v Mestni občini Ptuj.
3.	Razpisno dokumentacijo (razpisne obrazce in pojasnila) ter vse
dodatne informacije dobijo ponudniki osebno na CID Ptuj, Vošnja-
kova ul. 5, vsak delovni dan med 8. in 10. uro ali po tel./faksu:
062/779-218. Kontaktna oseba: Jurij Šarman.
4.	Razpisana sredstva za sofinanciranje znašajo 3.302.000,00 SIT.
5.	Merila oz. pogoji ter kriteriji javnega razpisa so navedeni v razpi-
sni dokumentaciji.
6.	Rok izvedbe: izvajalec mora projekte, prijavljene na ta razpis, iz-
vesti v letu 1997.
7.	Način oddaje ponudb: Ponudbe morajo biti poslane v zaprti
ovojnici z označbo: "Ne odpiraj - Ponudba za otroški oz. mladinski
projekt!" z jasno navedbo ponudnika (naziv, naslov, žig). Če je doku-
mentacija v več ovojnicah, mora biti vsaka vojnica tako opremljena
in zaporedno označena. Ponudbe morajo biti oddane na naslov: Jav-
ni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova ul. 5., 2250
Ptuj, do 12. ure dne 15. 5. 1997 ali poslane priporočeno po pošti do
vključno 15. 5.1997.
8.	Javno odpiranje ponudb bo 19. 5. 1997 ob 9. uri v Mestni hiši,
soba št. 2/1, Mestni trg 1, Ptuj. Prisotni predstavniki ponudnikov
morajo predložiti pooblastila za zastopanje pri odpiranju ponudb.
9.	Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v petnajstih
dneh od odpiranja ponudb.
Center interesnih dejavnosti Ptuj
Nagradno turistično vprašanje
V	turističnih in drugih pod-	program prireditev ob drugem
jetjih, ki se v Ptuju in okolici	prazniku mestne občine Ptuj
ukvarjajo s turizmom, se v	oziroma ob odprtju novega
tem obdobju bolj ali manj	mostu za pešce čez Dravo v
ukvarjajo s pripravami na	Ptuju. Veliko pozornost pa bo
glavno turistično sezono. O	v letošnjem delovanju posveti-
pomembnejših investicijah v	lo skrbi za nove člane,
ptujskem turizmu v tem tre-	Stari most čez Dravo v Ptuju
nutku ne moremo govoriti,	je bil porušen leta 1959. Na-
razen o gradnji igrišča za golf,	grado za pravilen odgovor
ki je letošnja največja tovrst-	prejme Aleš Kramberger,
na investicija. Pa še pri tej si	Kraigherjeva 19, Ptuj.
nekateri zelo prizadevajo, da	Čestitamo!
je ne bi bilo.	Zahvaljujemo pa se tudi za
V	turističnih društvenih or-	prijazno sporočilo Rozaliji
ganizacijah ponavadi spomla-	Mlinarič iz Bukovcev 124, ki
di pričnejo priprave na tradi-	je zadnja prečkala most leta
cionalne poletne prireditve,	1945, preden so ga porušili
kmečke praznike in druge ve-	Nemci. Verjetno naše
selične prireditve, s katerimi si	vprašanje za nekatere ni bilo
služijo potreben denar za izva-	najbolj precizno: želeli smo
janje društvene dejavnosti,	zvedeti, od kdaj je Ptuj brez
Turistično društvo Ptuj je v	starega mostu. Tudi njeno pri-
prejšnjem tednu izvedlo kon-	zadevanje bomo nagradili z
stituivno sejo novega upravega	novim vodnikom Ptuja,
odbora in za boljše delo usta-	Novo turistično vprašanje je
novilo tri delovne komisije: za	povezano s skupno prilogo slo-
urejanje okolja, za delo s turis-	venskih pokrajinskih časopi-
tičnim podmladkom in za or-	sov Dolenjskega lista, Gorenj-
ganizacijo prireditev. Ker iz	skega glasa, Novega tednika,
proračuna mestne občine Ptuj	Primorskih novic, Tednika in
letos za svoje delo ne bo dobilo	Vestnika Slovenske počitnice
toliko sredstev, kot so načrto-	'97, ki ste jo prejeli s prejšnjo
vali, bodo delovanje prilagodi-	številko Tednika in v kateri le-
li obsegu sredstev. Ze v	tos vabimo tudi na naše
začetku maja se bo pričelo tra-	odmočje (čeprav v primerjavi z
dicionalno ocvetličenje stavb v	drugimi slovenskimi območji
mestnem jedru z več tisoč slo-	še premalo odločno). Sprašuje-
venkami oziroma petunijami.	mo vas, v kolikšni nakladi je
Na občinskih stavbah pa bodo	izšla ta priloga, ki vas vabi na
letos cvetele pelargonije. Tu-	počitnice od Prekmurja do
ristično društvo Ptuj se bo s	Primorske. Je to 60.000,
turističnim tednom vključilo v	100.000 ali 140.000 izvodov?
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
V	kolikšni nakladi je izšla priloga slovenskih po-
krajinskih časopisov Slovenske počitnice V7:
a) 60.000 b) 100.000	c) 140.000
Naslov:.........................................................................
KASASTVO / 3.TEKMOVALNI DAN V LJUTOMERU
Spet veliko osebnih rekordov
Konjeniški klub iz Ljutomera je minulo nedeljo organiziral
osem elitnih kasaških dirk. Na hipodromu je nastopilo 75
najboljših slovenskih kasačev, manjkali so samo nekateri
poškodovani konji in kasači, ki nastopajo v tujini. Kakšnih
1500 ljubiteljev kasaštva je znova prišlo na svoj račun, saj
so osebni rekordni kar deževali. Nasploh je bil to dina-
mičen tekmovalni dan, ki je potrdil ocene, da bo letošnja
tekmovalna sezona v kasaštvu nepredvidljiva do konca.
Pravo zmagoslavje je spet dosegla ljutomersko-lenarška
naveza, saj je 6-letni žrebec Koran Keystone v lastništvu
Tomaža Spindlerja iz KD Slovenske gorice na vajetih Lju-
tomerčana Marjana Tramška bleščeče zmagal in dosegel
najboljši čas dneva 1:19,4. To je bil hkrati njegov novi
osebni rekord
Izidi kasaških dirk v Ljutome-
ru: 1. dirka, avtostart za 3-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 50
tisoč SIT: 1. Raisa B (Gregorc,
Brdo) 1:21,6 (osebni rekord); 2.
Felix (Slana, Ljut.) 1:22,2 in 3.
Filda (Sršen, Ljut.) 1:22,9; 2.
dirka, avtostart za 3-4-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 120
tisoč SIT: 1. FUX AS (Slavič J.,
Ljut.) 1:21,6; 2. Labamba
(Spindler, Ljut.) 1:21,8 in 3.
C>ream of Victory (Hrovat,
Vrhnika) 1:22,9; 3. dirka, avtos-
tart za 3-12-letne kasače, 1600
m,zaslužek do 220 tisoč SIT: 1.
Fabian (Slana, Ljut.) 1:20,1
(osebni rekord); 2. Chajkovsky
(Jenko, Ljubljana) 1:20,5 (oseb-
ni rekord) in 3. Amigo (Heric,
Ljut.) 1:20,6 (oseb. rekord); 4.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 320
tisoč SIT: 1. Dalli Lobell
(Plečko, Maribor) 1:19,7 (osebni
rekord); 2. Ahaja (Sagaj, Ljut.)
1:20,1 in 3. Lady Holly (Mako-
vec, Ljut.) 1:20,5; 5. dirka, av-
tostart za 3-12-letne kasače, 1600
m, zaslužek do 420 tisoč SIT: 1.
Doris MS (Slavič, Ljut.) 1:21,0
(osebni rekord); 2. Armena (Ma-
rinšek, Brdo) 1:21,1 in 3. Aldea
(Šonaja, Ljut.) 1:21,3; 6. dirka,
avtostart za 3-12-letne kasače,
1600 m, zaslužek do 600 tisoč
SIT: 1. Koran Keystone (Špind-
ler-Tramšek, Slov.gorice) 1:19,4
(osebni rekord in najboljši čas
dneva); 2. Amita (Jureš, Ljut.)
1:19,5 (oseb. rekord) in 3. De-
mos MS (Slavič, Ljut.) 1:19,6; 7.
dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600m, zaslužek do 900
tisoč SIT: 1. Lavishy (Heric,
Ljut.) 1:20,7; 2. Proudy (Mako-
ter, Ljut.) 1:20,9 in 3. Fena'
(Seršen, Ljut.) 1:21,2; 8. dirka,
start s traka za domače in
uvožene kasače, 1600 m, uvoženi
konji so imeli posebni dodatek
20 m: 1. Ira MS (Slavič, Ljut.)
1:20,9; 2. Akri (Štrempfelj, Viso-
ko) 1:21,3 in 3. Lenta (Lov-
renčič, Maribor) 1:21,4.
Naslednja kasaška preizkušnja
bo v soboto, 3. maja, na hipodro-
mu Kamnica pri Mariboru.
M. Toš
MALI NOGOMET
/2. LIGA-VZHOD
Majolka -
Meteorplast
ŽD 1:1 (0:0)
Strelca: 0:1 Makoter (60),
1:1 Kokol (60)
Majolka: Pire, Kokol,
Bračič, Selak, Zemljak, Ovčar,
Mohorko, Trafela.
Obe ekipi sta v tem srečanju
imeli svoje račune, kljub temu
da sta nastopili močno os-
labljeni. Domači igralci so pri-
ložnosti iskali v hitrih na-
sprotnih napadih. Gostje so
bili čvrstejši in konkretnejši,
toda samo do osmih metrov od
tokrat dobrega domačega vra-
tarja Pirca. Igralci Majolke so
v prvem polčasu imeli prečnik
in desni vratnik, le žoga ni ho-
tela v mrežo izredno dobrega
gostujočega vratarja. V nadal-
jevanju srečanja so se vrstile
priložnosti pred vrati gostov,
toda njihov vratar Robi
Žuman je bil vedno na mestu.
Med Številnimi streli domačih
je v 56. minuti ubranil tudi ka-
zenski strel Kokolu. V zadnji
minuti je bilo zelo vroče. Gost-
je so preko Makoterja povedli,
domači pa iz akumuliranega
strela izenačili, kar je tudi naj-
bolj realna slika tega srečanja,
v katerem so bili oboji zado-
voljni s točko.
Danilo Klajnšek
24 - ZA RAZVEDRILO
30. APRIL 1997 - TEDNIK
LUJZEK
Dober den vsoki den! Živel 1.
maj! Marsikateri bo ob tem reka,
da pišem zastarele parole. No, ja,
saj je tudi praznovoje totega proz-
nika storo in izhoja iz cajtov, gdo
je delo tnelo še nekšno čost in vel-
javo in so delavci resnično cenje-
ni bili. Gnes pa, no ja, saj sami
vete in vidite. Heroji dela so tisti,
ki so največ delavcov na cesto
zmetali in največ družbenega pre-
moženja pokradli, pardon - last-
ninli.
Pa pustimo stvari pri miri.
Kolo zgodovine se pač suče enkrat
tak, drugič drugačik. Pa vseeno
želim vsem, ki si z delom služite
kruh ali pa čokate na delo, prijet-
ne dneve v začetki majnika, ki mu
provimo tudi mesec lubezni.
Če bo lepo vremen, boma z
Mico v totih prozničnih dneh de-
lovno praznuvala na njivi pri set-
vi cukerice in koruze. V gorici
sma že opravla prvo škropleje
proti pajki in drugim držovnim
škodljivcom. Sadno letino nam je,
kak zgleda, pozeba vsaj do polovi-
ce, če ne še celo več doj posmodi-
la. Je hujdič, človik dela, šprica
in Švica, te pa na kunci nega ni-
benega provega haska. Neje še
mina stroh od pozebe, že de nam
začela toča groziti. Najpret smo
meli spomladansko pozebo v
našem držovnem parlamenti, zaj
pa še v narovi. V parlamenti so
nam pomlodne stranke pozeble in
se raztrojile, v narovi pa nam je
orehe potuklo, gruške in jabolke
razredčilo, tu in tam pa je že tudi
v goricah kokšni grozdek stisnolo.
Pred seboj man pismo od Iveka
iz okolice Ptuja, ki mi piše:
"Zdravo, Lujzek, saj ne vem, bi te
naslova z gospodom ali s tova-
rišom. Podpiram tvojo kandida-
turo za predsednika držove ali
kokšno drugo držovno funkcijo.
Ovokrot si napisa, da si nor za-
dosti in pameten tudi. Z obojim se
strinjam in maš zato vse kvalifi-
kacije za politika. Saj veš, kak to
gre: tisti, ki so pametni, norce
brijejo, keri pa so prek krez les,
pa se pametni delajo. Samo pris-
luhni malo, kaj se menijo na ra-
diji ali pa televiziji. Lep
pozdrovček!"
Ivek, hvala za podporo. Dobiš
predvolilni gulaž. Kaj se tiče tova-
rišov in gospodov, pa ti rečem, da
sem za tovariše tovariš in za go-
spode - gospod. Saj veš, tovariši
so krali negda pecikle, gnes pa
gospodje cele fabrike! Srečno!
Vaš LUJZEK
TEDNIK - 30. APRIL 1997
ZA KRATEK CAS - 25
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, katera pevka je na
sliki. Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko.
Da so bile pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji. Power Dancers, je
ugotovil tudi Mladen Čuček, Sp.
Voličina 81.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 8. maja.
Britanska pevka SARAH
BRIGHTMAN je skupaj s sle-
pim tenoristom Andreom Bocel-
lijem postavila s popevko Time
to Say Goodbye dva rekorda
nemške glasbe. Prvi rekord je 13
tednov na vrhu nemške lestvice
Top 100 (gre za izenačitev rekor-
da s skupino U96 in komadom
Das Boat), drugi rekord pa se
nanaša na prodajo male ali single
plošče, saj je ta je presegla 2,5-
milijonsko naklado in je s tem
postala kar petkrat platinasta.
SARAH pa ne počiva na lovori-
kah, saj je z argentinskim teno-
ristom Josejem Curajem v duetu
zapela popevko JUST SHOW
ME HOW TO LOVE YOU
Simpatična SARAH
bo 5. maja izdala novo zgoščenko
Timeless, ki se odpravlja na po-
dobno uspešno pot kot zadnja
zgoščenka Fly.
ittrk
Irska pevka SINEAD 0'C0N-
NOR je naredila pravi "boom" s
svojo priredbo Prinčeve uspešnice
Nothing Compares 2 U. SINEAD
je posnela akustični EP z naslov-
om GOSPEL OAK
Med ploščami poznamo LP plošče
ali albume, single ali male plošče
in EP plošče, ki so v bistvu male
plošče, vendar na njih najdete ne-
kaj različnih skladb enega izvajal-
ca.
Ameriška pevka MARY J. BLIGE,
ki je predstavnica RN'B in soul
glasbenega stila, je pod produ-
centstvom Baby Facea posnela
tretji album z naslovom Share my
World. MARY v novem komadu
LOVE IS ALL WE NEED
(***) deli RNFB vibracije!
Soul, RNB in rap glasba je v ZDA
tipična glasba temnopoltih prebi-
valcev. Tipični predstavniki soul
glasbe so tudi INTRIGUE, ki letos
že beležijo soul harmonijo If you
Ever Been in Love. INTRIGUE so
se še enkrat potrudili v pesmi
STAY ANOTHER DAY (***)
in za ljubitelje dobre soul glasbe je
gotovo zgoščenka Acoustic Soul.
Druga skrajnost ljubiteljev glasbe
v ZDA je country. Največ se govo-
ri, piše in posluša mlada izjemna
vokalistka LEANN RIMES, ki je
v dobrem letu posnela dva odlična
albuma: Blue in Unchained Melo-
dy (The Early Years) ter je trenut-
no vodilna country zvezda. Spre-
hod po Internetu pa me je pripeljal
tudi do aktualne country lestvice
in na njenem vrhu je GEORGE
STRAIT s pesmijo One Night at a
Time.
U 96 sem omenil v uvodu, saj je
njihov hit Das Boat bil kar 13 ted-
nov na 1. mestu v Nemčiji. U96 ni-
hajo v kvaliteti komadov in tudi
novi komad SEVEN WONDERS
ni nič posebnega, tako da
mu bodo do uspeha lahko pomaga-
li predvsem D.J.-ji z večkratnimi
predvajanji.
Britanski ročk band GUN je
kanček glasbene slave odnesel z
ročk priredbo pesmi Word up sku-
pine Cameo. GUN so izstrelili do-
bro ročk skladbo CRAZY YOU
(^^Mf) in mladi rockerji sedaj v
studiu snemajo drugi album.
Album ali zgoščenka meseca aprila
je po mojem mnenju ULTRA bri-
tanske zasedbe DEPECHE
MODE. Martin Gore, Dave Gra-
ham in Andrevv Fletcher so na
zgoščenko ULTRA uvrstili enajst
skladb, ki nihajo od dinamičnih
elektro skladb pa vse do klasičnih
elektro balad, tipičnih za to skupi-
no. Besedila so spet vredna razmis-
leka. Album ULTRA že nudi dva
hita: Barrel of a Gun in It's no
Good. Trio DEPECHE MODE je
zadnji album Songs of Faith and
Devotion izdal pred štirimi leti in
splačalo se je počakati na novo
mojstrovino z naslovom ULTRA!
Posebnega odmeva pa so v aprilu
bili deležni tudi ti novi albumi:
Elegantly Wasted - INXS, Dig
your own Hole - CHEMICAL
BROTHERS, Greatest Hits - HE-
ART, Secada - JON SECADA, 10 -
WET WET WET, This Fire -
PAULA COLE, Romeo & Juliet 2
(filmska glasba), Shelter -
BRAND NEW HEAVIES, Cow-
boy - ERASURE, Greatest Hits -
KISS.
David Breznik
rUrULAKNIH 10
1.1 Believe I can Fly
-	R.KELLY
2.	Please don't go
-	NO MERCY
3.	Stari ng at the Sun
-	U2
4.	A Red Letter Day
PET SHOP BOYS
5.	Star People
GEORGE MICHAEL
6.1 don't Want to
TONI BRAXTON
7.	Mama
-	SPICE GIRLS
8.	Time to Say Goodbye
- SARAH BRIGHTMAN&
ANDREA BOCELU
9.	Fresh - GINA G.
10.	If I never See you
Again WETWETWET
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
MOJA MAMA
Je srednje velikosti, malo
močnejša. Ima gladke lase s pra-
meni in modre oči. Njeno delo je
gospodinjstvo in vrtnarstvo.
Rada mi pomaga in razloži, če
kaj ne znam. Je zelo pravična.
Ona mi pomeni vse. Jo ubogam,
spoštujem in jo imam rada. Ved-
no me opere in opozori, da se
moram počesati.
Nataša Lah, 3. r.,
OS Trnovska vas
MAMA,
SE SPOMNIŠ?
Gotovo misliš, da je bilo zate
lažje, ko smo bili še majhni.
Toda me, Nataša, Danijela in
jaz, ne mislimo tako.
Se spomniš, ko smo hotele na
vrtu delati iz rožic parfum? Na-
brale smo cvetje, ga s kamnom
zamlele in polile z vodo.
Ali ko smo hotele narediti kre-
mo za obraz? Odlomile smo liste
neke zelene rastline, iz katere je
pritekel bel, gost mleček. S to
kremo smo se resnično namazale
obraz in roke. Čeprav se nam je
vse lepilo, smo mislile, da bo
koža lepo mehka.
Na naših vrtnih zabavah je bilo
tudi "luštno". Gugale smo se na
gugalnici in se igrale v šotoru.
Tu pa tam smo vam pripravile
kakšen majhen koncert. Naj-
večkrat se je ustavilo že po prvi
kitici pesmice Mi se imamo radi.
A je bilo kljub temu zabavno.
Toda od vsega najslajši je bil sla-
doled, ki so nam ga plačali ata,
stric Marjan in stric Franc.
Leta so minila in še vedno sem
v srcu ostala otrok. Tvoj otrok,
ki te spoštuje in ljubi. To ljube-
2en, ki si mi- jo dala v vseh teh le-
tih, Ti bom vedno vračala.
Hvala ti za ta lepa otroška leta,
ki si mi jih omogočila tudi Ti in
smo jih preživeli skupaj - kot
družina Horvat!
Tvoja Sandra!
Sandra Horvat, 10. r.,
Frankfurt
POŽIREK ČISTE
VODE
. Vsi vemo, da je voda vir živl-
lenja, da je tudi človeško telo ses-
tavljeno iz približno 70% vode, z
vodo se umivamo, v njej kuha-
^ skratka vse naše življenje se
Suče okoli vode. Ko sva se z
°četom zadnjič pogovarjala o
njej, mi je povedal tole zanimi-
vo, poučno, predvsem pa re-
snično zgodbo.
Bilo je leta 1962 ali 63, saj to
niti ni tako pomembno. Sredi
Slovenje vasi je tekel potoček,
vaščani so ga imenovali kar Po-
tok, kristalno čist, ne kdove
kako globok, pa tudi ne preširok.
V vodi, ki so jo vaščani, ki še
niso imeli studencev, uporabljali
za pitje, se je kar trlo potočnih
postrvi, klenov, ščuk, tu je prebi-
val tudi rak jelševec, vse vaške
race in gosi so v njem našle svoje
zadovoljstvo, pa tudi otroci so se
naučili prvih plavalnih "kora-
kov" v njem, čeprav je bila tudi
poleti hladna.
Potem pa so prišli mogočni
stroji, zakopali po gmajni, noč in
dan vozili zemljo in gramoz in
izkopali dobrih 10 metrov glo-
bok kanal. Da bodo v Zlatoličju
naredili elektrarno, so povedali
vaščanom, da je to zelo po-
membno za državo in podobne
neumnosti. Nihče si ni upal niti
"pisniti", kajti "roka države" je
imela neizmerno moč. V zameno
za podpise vaških "velemož" pa
so jim obljubili vodovod, da bo
voda pritekla izpod pipe kar v
hiši, da gospodinjam ne bo več
treba k studencu po vodo, da je
vodovod "super stvar" in podob-
no. Kot Butalci so se vaščani ve-
selili vodovoda, ki je bil okoli
leta 1965 res zgrajen. Toda glej
ga, zlomka, sčasoma je prelepi
Potok usahnil, izginile so jelše,
postrvi, raki, čudovita plava iris,
ki je uspevala ob potoku, je
prišla v pozabo. Ob tem potoku
je marsikateri oče svojemu otro-
ku iz repe naredil prvi "mlin", ga
pozimi naučil drsati, poleti pa
loviti ribe...
Vsega tega danes ni več. Iz vo-
dovodnih pip nam teče voda, ki
nas s pesticidi in podobnimi ke-
mikalijami počasi, toda vztrajno
zastruplja.
Tudi jaz bi želel v Potoku ulo-
viti postrv, ob njegovem obrežju
nabrati Spominčic za svojo
mamo, se poleti osvežiti v kris-
talno čisti vodi, kot je to počel
moj ata.
Prosim vas, odrasli, ne
uničujete nam življenja!
Aljoša Kmetec, 5. b,
OS Hajdina
MOJI C0PATKI
Moji copatki poredni so,
saj radi se skrivajo pod posteljo,
v omari in pod mizo.
Moji copatki včasih pridni so,
saj tam, kjer pustim jih,
tudi ostanejo.
Rok Marinič, 3. r.,
OS Sela
MOJA PSIČKA CERA
Imam psičko Cero, ki stanuje
pri babici v Kidričevem. Kadar
gremo v Haloze, skoči iz avta in
začne lajati. Na travniku lovi vse
ose, čebele in voha za kuščarji.
Včasih ga ulovi in prinese poka-
zat. Mama se dere in jo nažene.
Včasih me Cera prisili, da se z
njo igram. Zvečer jo vrnemo ba-
bici. Cena žalostna gleda za
nami.
Tina Spendl, 2. a,
OS Kidričevo
DEŽELA NA SONČNI
STRANI ALP JE
MOJA MALA
DOMOVINA
Draga Britta!
Razveselila sem se tvojega pi-
sma. Veseli me, da si uspešna v
športu in dosegaš lepe rezultate
v šoli. Se bolj sem vesela tega, da
sta z Robertom končno postala
prijatelja. Tudi jaz sem v delov-
nem zagonu, saj kot veš, zakl-
jučujem zadnji razred osnovne
šole. Čaka me še preverjanje
znanja, vpis v srednjo šolo - nato
pa počitnice. Upam, da najin do-
govor o tem, da boš preživela del
počitnic pri meni, še velja. V ju-
liju se torej vidiva - na sončni
strani Alp.
Spoznala boš mojo deželo, ki
leži pod mogočnim triglavskim
očakom, majhno državico s pri-
jaznimi, prijetnimi in ustrežlji-
vimi ljudmi. S starši se bova od-
pravili v gore, okopali se bova v
Bohinjskem jezeru. (Ne pozabi
na kopalke!) Z bratrancem sem
se dogovorila, da naju bo za ne-
kaj dni odpeljal na morje, sur-
fanje, pa še kaj. Čudovite so tudi
naše kraške jame, ki so meni zelo
všeč. Želim, da se tudi ti z vla-
kom zapelješ v zemeljske globi-
ne Postojnske jame. Nič
strašnega, nasprotno, veliko le-
pega in zanimivega. V bližini je
tudi Predjamski grad - tudi to je
vredno ogleda. Saj, marsikaj je
pri nas takega, kar je vredno og-
leda, vendar ne bo časa za vse.
Prav gotvo pa si bova vzeli čas za
zabavo in prijetne klepete o Ro-
bertu in o ...
Veselim se tvojega obiska, ve-
selim se tudi, da boš spoznala
mojo domovino, mojo lepo malo
Slovenijo.
PS.
Ne pozabi na fotoaparat - saj
poznaš tisto: Spomin zbledi, fo-
tografija ostane.
Meta Grdiša, 8. c,
OŠ Olge Meglič, Ptuj
MOJA VAS
Biš je moja vas,
kjer hiša naša stoji,
in molila bom,
da te izgubila ne bom.
Nataša Lah, 3. r.,
OS Trnovska vas
ŠOLA NI ŠALA
Šola ni šala,
to sem prebrala,
ko sem bila še mala.
Zdaj, ko sem velika,
vse drugo me mika.
V redovalnici pa slaba slika!
Šola ni šala,
to sem spoznala,
ko v redovalnici
prva je enak pristala.
Oh, ta kemija,
na tla me zbija!
Predmeti vsi ostali
so španska vas postali.
Zato zdaj vem:
ljubezen je problem.
Zdaj pa, fanr moj dragi,
počakaj do pomladi,
da slika se popravi
in vse se v red postavi.
In še zadnjič:
šola ni šala,
to dobro sem spoznala,
saj rada bi kaj znala
in nekoč nekaj postala.
Romana Jelen, 7.r.
OS Leskovec
OPOJNOST
Sedel je ob drevesu in poslušal
neskončno lepo pesem jeseni.
Glavo je nagnil k deblu in pos-
lušal šepetanje jesenskih listov.
Veje so ga božale po obrazu in
užival je v opojni tišini. Vonj po
jeseni ga je omamljal. Trava je
poplesavala v lahnem vetru.
Lepšega plesa še ni videl. Bilo je,
kot bi utrgal košček raja samo
zase. Občudoval je listje in zdelo
se mu je, da gleda ta svet. Kot je-
sensko listje tudi mi izgubimo
svežino in se spremenimo. Listje
enkrat umre prav tako kot mi. In
drevo potem tako zelo žalostno
gleda v svet. Škoda.
Iz misli ga je predramila
mravljica, ki ga je žgečkljala po
podplatu. Smeh je stresel njego-
vo telo. In smejal se je in smejal
... Lahen hlad ga je spomnil, da
se bliža noč. Na nebu so že bile
vidne prve zvezde, ki so mu
mežikale. Moral je domov. Tu bi
lahko ostal za vedno. Noč ga ne
prestraši. Noč je le temen, spo-
kojen dan...
Barbara Zafošnik, 7. a,
OS Kidričevo
MOJI ZOBJE -
TARČA HUDOBNEGA
KARIESA
Že kot otroku mi je mama ve-
likokrat pripovedovala zgodbice
o zobeh. Prve so govorile o bak-
terijah, ki napadajo zobe, druge
spet o miškah, ki odnašajo izpul-
jene zobke, in tretje o zoboz-
dravniku. Po resnici povedano
sem se zobozdravnika zelo bal in
kar srh me je spreletaval, ko sem
včasih moral sesti na tisti njegov
dvižni stol.
Nekega večera smo dobili goste
in mama je postregla s pecivom.
To je bilo moje najljubše in takoj
sem se ga lotil. Po treh kosih pa
sem začutil bolečine v trebuhu
in vsi so mi svetovali, naj grem
spat. Misleč le na trebuh, pa sem
pozabil na zobe in odšel, ne da bi
si jih umil.
Takrat pa se je začela mora, ki
si jo bom zapomnil vse svoje
življenje. Iz kosov peciva, ki so
ostali za zobmi, so začeli nastaja-
ti pravi pravcati vrtalni stroji.
Hrana, ki sem jo zaužil pri kosi-
lu in se je zataknila med zobe, pa
se je spremenila v gručo
majhnih delavcev. Takoj so pri-
jeli za stroje in moja usta so se
spremenila v pravo gradbišče. V
zobe so mi vstavljali dinamit in
razstreljevali, kot da bi bili v
kamnolomu. V vsakem zobu so
si naredili bivališče in jih za
povrh še prepleskali s črno bar-
vo. Na začetku je bil prepleskan
le del, a kmalu zatem je postal
zob že pošteno zapečen. Ker pa
jim je zmanjkalo materiala, so
morali akcijo prekiniti in
odločili so se, da se bodo naspali
ter zjutraj nadaljevali.
Zjutraj, ko sem se zbudil, sem
si najprej želel umiti zobe. Sno-
vi, ki so bile stisnjene v zobni
pasti, so se spremenile v prave
vojake, ki so nosili bele beretke.
Prišli so na gradbišče, kjer so
sinoči bakterije garale, in jih
presenetili v spancu. Vse so po-
lovili, a škoda na enem zobu je
bila nepopravljiva. Izpodkopali
so ga in ga pripravili za pogreb.
Ker me je tisti dan ta zob hudo
bolel, sem odšel k zobozdravni-
ku in ta ga je odrešil trpljenja.
Povedal mi je, kakšno škodo so
naredile bakterije, katerih vodja
je zloglasni karies, na mojem
zobu in mi zabičal, da bom ostal
brez vseh zob, če si jih ne bom
umival. Misel na to, kakšen bi
bil brez zob, me je hudo pre-
strašila, zato so jih zdaj vedno
umivam in skrbim zanje.
David Sok, 7. a,
OS Gorišnica
RAZMIŠLJANJE 0
POMLADI
Ko sem se zjutraj zbudila, je
bilo vse tiho. Razmišljala sem,
zakaj je tako. Slišala sem, da
pomlad že trka na okno. Odprla
sem okno. Pogledala sem ven.
Tudi sonce me je obiskalo za do-
bro voljo. Prisluhnila sem
ptičkam, kako žvrgolijo. Gugali
so se na brstečih vejah. Rekla
sem si, da pomlad diši. In začuti-
la sem jo. Res je dišala. Pomlad
je zacvetela, pomlad je zažubore-
la. Šla sem ven na sprehod. Kako
je bilo lepo! Nisem se mogla na-
dihati svežega zraka. Travnik je
na novo pozelenel. Tudi potoček
veselo žubori. Pomlad je topla,
sem zaznala. Je lepa in sončna.
Če bi bil veter ali dež, bi bilo
drugače. Zdaj sem vesela in
srečna. Rada imam pomlad.
Medeja Vnuk, 2. r.,
OS Cirkovce
26 - POSLOVNA SPOROČILA
30. APRIL 1997- TEDNI|(
TEDNIK - 30. APRIL 1997
OGLASI iN OBJAVE - 27
PTUJ / OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Odkrili prenovljeno spominsko plošio
V	lepem in prazničnem
nedeljskem jutru, 27. aprila, se
je pred gasilskim domom v
Ptuju na osrednji proslavi ob
dnevu upora proti okupatorju
in obletnici ustanovitve osvo-
bodilne fronte slovenskega na-
roda zbralo več kot 200 borcev,
udeležencev NOB, njihovih
svojcev in drugih občanov.
Redki so bili predstavniki
javnega in političnega življen-
ja, zato so bili toliko bolj veseli
udeležbe dr. Miroslava Lucija,
podpredsednka državnega zbo-
ra in župana mestne občine
Ptuj.
V	imenu organizatorjev je
zbrane pozdravil Ivo Rau,
predsednik območnega odbora
Združenja borcev in udeležen-
cev narodnoosvobodilnega boja
v Ptuju, in v kratkem obudil ne-
kaj grenkih spominov borcev iz
preteklosti in sedanjosti.
Slavnostni govornik, podžupan
mestne občine Ptuj Ervin Ho-
jkcr, pa je med drugim spomnil
na del slovenske zgodovine, ki je
sicer le delček mozaika evropske
zgodovine, a zato nič manj po-
memben in nanj ne bi smeli po-
zabljati, saj je v mnogočem
odločilno vplival na slovensko
samobitnost in predvsem samos-
tojnost tako pred 56 kot pred 6
leti. V imenu mestne občine Ptuj
se je borcem zahvalil za njihov
prispevek pri tem in vsem sku-
paj zaželel prijetno praznovanje.
Območni odbor Združenja
borcev in udeležencev na-
rodnoosvobodilnega boja Ptuj je
med številnimi, nekaterimi žal
že pozabljenimi obeležji na
ptujskem območju poskrbel za
obnovo spominske plošče na
Potrčevi 63 v Ptuju, na hiši, kjer
je narodni heroj Jože Lacko ok-
tobra 1941 ustanovil prvi
okrožni odbor Osvobodilne
fronte na ptujskem območju. Na
ustanovnem sestanku v takrat-
nem Korenovem stanovanju sta
sodelovala tudi člana Sokola inž.
Srečko Cvahte in učitelj Ferdo
Sentjurc. Prenovljeno spo-
minsko ploščo je odkrila delega-
cija, v kateri so bili Mirko Kos-
tanj evec, Franc Korpar in Feliks
Bagar.
Proslavo so kulturno obogatili
s pesmijo članov moškega ko-
mornega zbora Ptuj pod
vodstvom Franca Lačna ter reci-
tacijami Ive Krajnčeve, članice
Teatra 3 Delavskega prosvetnega
društva Svoboda Ptuj.
Na slovesnosti so sodelovali
tudi člani kluba brigadirjev Ptuj,
ki so se zatem odpravili na prvi
pohod Po poteh upora v Kicar.
Spotoma so obiskali nekatere
postojanke Slovenjegoriške čete,
ustavili so se pri rojstni hiši To-
neta Znidariča, pri domu Slo-
venjegoriške čete, pri domačiji
Jožeta Lacka in pri prvi posto-
janki Slovenjegoriške čete v Ki-
carju, pohod pa so sklenili pri
gasilskem domu v Kicarju.
M. Ozmec
V počastitev praznika so se člani kluba brigadirjev odpravili na prvi pohod po poteh
upora v Kicar.	Foto: M. Ozmec
Slavnostni govor je imel podžupan mestne občine Ptuj
Ervin Hojker; v ozadju na levi predsednik ptujske
borčevske organizacije Ivo Rau.
ORMOŽ / OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Slavnostni koncert ob
državnem prazniku
Osrednja ormoška prireditev ob državnem prazniku dnevu
upora proti okupatorju je bil petkov slavnostni koncert, ki
ga je pripravil občinski odbor Zveze združenj borcev NOB
Ormož. Pokroviteljstvo koncerta je prevzela Občina Ormož,
zbranim pa je govoril tudi župan Vili Trofenik.
Ob prazniku so člani ZZB
NOV položili venec pred spome-
nik padlim v NOB in podelili
priznanja trem ženskam, ki so se
izkazale z zavzeto dejavnostjo v
svojih krajevnih skupnostih in
kulturnih društvih ter na drugih
področjih, aktivno pa so sodelo-
vale tudi v NOB. Organizatorji
so se namenoma odločili priz-
nanja podeliti prav ženskam in s
tem opozoriti na enakopravnost
žena. Priznanja so prejele
Nežika Strnad iz Velike Nedel-
je, Marija Trop iz Ivanjkovec in
Milena Zidarič iz Središča ob
Dravi.
Vili Trofenik je v nagovoru
med drugim dejal, da je odnos
vsakega posameznika do tega
praznika stvar osebne presoje.
Dan upora proti okupatorju je
vredno spoštovati in negovati in
iz njega črpati moči, da se
utegnemo tudi v prihodnje upre-
ti, če bo potrebno.
Na slavnostenm koncertu sta
nastopila ženski in moški pevski
zbor Nove Kreditne banke iz
Maribora pod vodstvom zboro-
vodij Irene Rigo in Mirana An-
tauerja. Izvajali so narodne,
umetne in partizanske pesmi.
vk
Na slavnostnem koncertu sta nastopila ženski in
moški pevski zbor Nove Kreditne banke Maribor.
SLOVENSKA BISTRICA /
PRIREDITEV OB PRAZNIKU
Prvega maja
na Boču
Tudi letos - tokrat že petnajstič -
organizira Zveza svobodnih sindi-
katov Slovenije občin Slovenska
Bistrica, Slovenske Konjice in
Šmarje pri Jelšah skupaj s Pla-
ninskim društvom Poljčane, pla-
ninskim domom na Boču in neka-
terimi posamezniki prvomajsko
srečanje na Boču, kjer naj bi se po
predvidevanjih zbralo več tisoč
ljudi. Prireditev se bo pričela ob
11. uri, zato organizatorji na-
prošajo vse, ki nameravajo priti s
svojimi avtomobili, naj 1. maja
pridejo na Boč do U. ure.
Pripravljajo pester kulturni pro-
gram. Med drugimi bodo sodelo-
vali člani Pihalnega orkestra iz
Slovenske Bistrice, duo Jože Ratej
in David Duh iz Slovenske Bistrice
ter še nekateri drugi. Po prižigu
simboličnega ognja bo prisotnim
govoril Jože Emih, predsednik
Sindikata kovinske in elektroin-
dustrije iz Impola.
Za gašenje žeje in potešitev lako-
te bo poskrbljeno, in ker organiza-
torji računajo z lepim vremenom,
so podobno kot prejšnja leta tudi
leto poskrbeli za številna športna
tekmovanja ter glasbo, ki bo ude-
ležence letošnje prvomajske prire-
ditve na Boču spremljala do trde
teme.
VT
ČRNA KRONIKA
Minuli konec tedna, v petek in
soboto, je v prometnih nesrečah
na slovenskih cestah umrlo se-
dem ljudi. Nobena od teh nesreč
se ni zgodila na območju seve-
rovzhodne Slovenije. Tudi pro-
metnih nesreč z manj tragičnimi
posledicami na našem območju
ni bilo. Upajmo, da bo tako tudi
čez prvomajske praznike!
PRED AVTO IZZA
AVTOBUSA
V	četrtek, 24. aprila, okoli 15.
ure je 15-letni S.L. iz Lenarta na
avtobusnem postajališču v bližini
Jakobskega Dola izza stoječega
avtobusa nenadoma stekel čez
cesto. Pri tem je vanj trčil osebni
avto, ki ga je vozila 23-letna Vida
P. iz Šentilja. Fantje padel po tleh
in se pri tem hudo ranil.
SAMOVŽIG
MINERALNEGA GNOJILA
V	ponedeljek, 21. aprila, okoli
2. ure zjutraj je izbruhnil požar na
gospodarskem poslopju Jožefa
P. v Sejancih, občina Ormož.
Lastnik je imel v enem od prosto-
rov naloženih precej vreč mine-
ralnega gnojila. Po ugotovitvah
komisije se je gnojilo zaradi
kemičnih procesov vžgalo in
eksplodiralo. Zgorelo je ostrešje
poslopja in tam spravljen les.
Eksplozija je poškodovala tudi
priročno skladišče in garaže.
Škodo so ocenili na okoli sedem
milijonov tolarjev.
Z AVTOM NA
NASPROTNI VOZNI PAS
Po regionalni cesti od Slo-
venske Bistrice proti Poljčanam
je v nedeljo, 27. aprila, okoli petih
zjutraj vozil osebni avto Aleš J.
Pri Zgornji Brežnici je nenadoma
zapeljal na nasprotni vozni pas in
trčil z osebnim avtomobilom, ki
ga je nasproti vozil Primož B. V
trčenju se je Aleš J. hudo ranil,
Primož B. in obe sopotnici v nje-
govem avtomobilu pa so bili lažje
ranjeni.
PREVAŽALI
DRŽAVLJANE SRI LANKE
Policijska patrulja je v četrtek,
24. aprila, popoldne pri naselju
Loperšice ustavila tri osebne
avtomobile, ki so jih vozili 37-letni
Safet K. iz Medvod, 33-letni Re-
nato P. iz 48-letni Boris D., oba iz
Ljubljane. Ugotovili so, da so v
avtomobilih v prevažali devet
državljanov Šri Lanke, ki so se
pretihotapili čez hrvaško-slo-
vensko mejo. Vseh devet potni-
kov so napotili sodniku za
prekrške, njihove prevoznike pa
so ovadili pristojnemu državne-
mu tožilstvu.
FF
Kulturni
križem kražem
PTUJ • V razstavišču pod
gradom bo v ponedeljek,
5. maja, ob 16. uri likovna
delavnica nizozemskega
centra za duševno priza-
dete, v torek, 6. maja, pa
bo ob 18. uri terapevtska
predstava v gledališču.
PTUJ • V refektoriju mino-
ritskega samostana bo 5.
maja ob 2(X uri koncert fla-
vtistke Eve Škrinjarič in pia-
nista Nikolausa Zafranasa.
Na programu so dela skla-
dateljev: Handla, Beethov-
na, Jianuja, Iberta in Sta-
mitza.
VIDEM • V petek, 9. maja,
bodo v osnovni šoli nasto-
pile izbrane otroške folklor-
ne skupine z območja ZKO
Ptuj.
KINO PTUJ • Ta teden bo
ob 19. in 21. uri na sporedu
101 dalmatinec, naslednji
teden pa prav tako ob 19.
in 21. uri Mars napada.

RODILE SO - ČESTI.
TAMO: Marjetka Petek,
Z vab 40, Ivanjkovci .
dečka; Katica Belec,
Lešnica 62, Ormož .
dečka; Mira Hren, Padeški
Vrh 11, Zreče - Dejana;
Irena Svenšek, Njiverce
vas 5, Kidričevo - deklico;
Marta Peršuh, Stanečka
vas 4, Majšperk - deklico;
Valerija Grobelšek, Preša
6, Majšperk - Loro; Renata
Plohi, Stojnci 57/a, Marko-
vci - deklico; Cilika Zavec,
Bratislavci 41, Polenšak -
Florijana; Božiča Kralj,
Šinkovica Saša 61, Bednja
- Marka; Majda Letonja,
Breg 15, Majšperk - Alena;
Vesna Keres, Znidaričevo
nabr. 8, Ptuj - Žana; Mira
Fajt, Prešernova 38, Ptuj -
Mihaelo.
POROKE: Boris Širovnik,
Dežno pri Podlehniku 4,
in Polonca Mere, Gorca
2/a; Mihael Krajnc, Sp.
Hajdina, Jurčičeva ul. 13,
in Milena Zafošnik, Apače
277; Branko Finžgar in
Danica Hercog, Brezovec
41; Marjan Zupanič in Lil-
jana Štalcer, Njiverce, Nji-
verce vas 27.
UMRLI SO: Marija Turk,
roj. Beranič, Stražgonjca
55, * 1906, + 20. aprila
1997; Neža Mohorko, roj.
Krošl, Zupečja vas 26, *
1921, t 17. aprila 1997;
Marija Florjanič, roj. Rajh,
Lasigovci 9, * 1904, + 21.
aprila 1997; Nadica Kosi,
Dobrava 29, * 1966, t 21.
aprila 1997; Elizabeta Mla-
kar, roj. Krivec, Stanošina
10, * 1911, t 21.aprila
1997; Rudolf Vidovič, Sla-
tina 79,* 1920,+ 21. aprila
1997; Janez Plajnšek,
Lovrenc na Dravskem pol-
ju 98, * 1936, + 21. aprila
1997; Marija Paveo, roj.
Hrač, Gerečja vas 53, *
1909, + 22. aprila 1997;
Marija Bubnjar, Gradišče
30, * 1938, + 20. aprila
1997; Maks Dobaja, Gra-
denšak 10, * 1914, + 22.
aprila 1997; Alojzija Mo-
horko, Pavlovski Vrh 43,
roj. 1914, + 19. aprila 1997;
Neža Hrženjak, roj. Šero-
na, Na obrežju 12/a, Ptuj,
*	1911, + 22. aprila 1997;
Katarina Kozel, Mala Var-
nica 19, * 1936, + 22. apri-
la 1997; Terezija Kopše,
roj. Hohnec, Dobrina 17,
*	1912, + 23. aprila 1997;
Franc Lah, Nova vas pri
Markovcih 14, * 1939, +
23. aprila 1997.
Ob prvem maju, prazniku dela, čestitam vsem občankam in
občanom Mestne občine Ptuj in vam želim prijetno praznovanje!
Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj