List 45.
Gospodarske stvari.
Nekaj o reji goved z ozirom na mlekarstvo.
V novejšem času daje dostikrat mlekarstvo gospodarju glavni dohodek iz kmetije, zlasti ako je mogoče mleko prodajati takoj sveže, to je, frišno, ali je pa oddajati kaki veči mlekarski zadrugi, ki se bavi z razpečavanjem mleka. Skrb kmetovalčeva, ki se peča z mlekarstvom, je potem si prizadevati, da dobi iz svojega hleva kolikor le mogoče dobrega mleka.
Oglejmo si pot,  po katerem on to zamore doseči.
Ne le z dobro krmo (pičo) zamoremo doseči, da krava dobro molze, kajti ne vse krave pretvorijo z enakim vspehom krmo v mleko. Pri eni in tisti krmi da ta krava več, druga zopet manj mleka. To je nasledek različnih lastnosti, različnih govejih plemen ali pasem. Znano nam je pa, da celo krave enega in tistega rodii različno molzejo. Vse to nas dovede do vprašanja, kako prav za prav mleko nastane. Poprej so mislili, da se mleko kar naravnost dela iz krvi, ki pride v mlečne žleze, sedaj pa vemo, da se mleko naredi iz razpadlih mlečnih žlez. Mleko se torej ne naredi kar naravnost iz krvi, ampak kri naredi mlečne žleze, ki potem še le razpadejo in se pomešajo z vodo, ki se iz krvi izpoti. Take razpadene mlečne žleze pa obstoje iz tolščobe (smetane), strovine in mlečnega sladkorja.
Množica mleka, ki ga krava da, je v najtesnejši zvezi z razvitjem mlečne žleze. Krava, ki naj je dobra molznica, mora imeti krepko razvito mlečno žlezo, koja se zamore hitro pretvorjati. Mi vemo, da krave nekaterih plemen posebno veliko mleka dajejo, kakor na pr. holandske. Vse živali teh plemenov so tankega, drobnega okostja imajo dolg život, dolg in tanek rep, široko narazen stoječa rebra, in širok zadnji del, iz česar je sklepati na dobro razvita spolovila; tudi koža je tanka in mehka.
Oblika vimena je posebne važnosti. Vime naj zavzema velik prostor ter naj se razprostira bolj proti ozadji, med zadnjima nogama, kakor proti tlam. Vime ne sme biti trdo in špehasto, ampak rahlo. Prevlečeno naj je vime s posebno drobno kožo, ki je s fino dlako le prav malo obraščena ali pa,  kar je še bolje,
popolnem gola. Pusta ali volni podobna dlaka na vimenu je slabo znamenje. V tesni zvezi z mlečno žlezo so tudi žile ob trebuhu, ki peljejo v vime.
Pri ocenjevanji krave molznice je gledati na njene stariše, kjer je pa vpliv bika najmanj tolik, kot od krave, kajti le biki, ki so sinovi dobro molznih krav, delali bodo teleta, ki bodo zadostovala. Žalibog, v tej zadevi glede bikov naši gospodarji prav nič ne store.
Izreja telet je z ozirom na njihovo prihodnjo mlečnost velevažna. Zavoljo krepkega razvijanja života naj je krma v prvem letu obilna in tečna. V drugem letu se ve da naj je krma manj tečna, zato da se živinče ne redi na škodo mlečnih žlez. Iz tega vzroka je mladi govedi dovelj prilike dati k pregibanju v prostem zraku, posebno dobro vpliva v tem smislu paša. Mlado junico zgodaj k biku pripustiti, to je, v iy2 do 2. leta je tudi priporočljivo, ker izkušnja uči, da pozno pripuščane junice nikdar dobre molznice ne postanejo. Se ve da mora pa biti junica za časa prepuščanja uže dovelj razvita iti krepka, na kar je vedno čakati.
Starost krav tudi vpliva na njih dobroto, kajti do četrtega ali petega teleta gre množica mleka kvišku, potem pa ravno tako odjenjava. Pri dobrih rodovih nahajamo vendar-le dostikrat krave, ki še pri 10. teletu veliko mleka dajejo. Stare krave postanejo pa lahneje in so tudi za mesnico manje vrednosti.
Na podlagi dolgoletnih izkušenj in zapisovanj računamo, da krava na leto petkrat toliko mleka da, kakor je sama težka. Tako, na pr. krava, ki tehta 800 funtov, da na leto 4000 funtov mleka ali 1936 litrov. Mi moramo tedaj ono kravo v hlevu najboljšo molznico imenovati, ki na vsacih 100 funtov svoje teže največ mleka da. Zato ni zrnirom tista krava najboljša molznica, ki ravno največ mleka da, zraven je pa težka in posebno veliko krme porabi.
Za kmetovalca je velike važnosti, vedeti, koliko mleka krava v letu da. Da to izve, treba je molzti za poskušnjo. Molža na poskušnjo obstoji v tem, da enkrat na teden z merimo mleko krave, ki ga tisti dan da. Če konec leta seštejemo množico mleka, ki smo jo pri eni in tisti kravi 52krat v letu na gotovi dan v vsacem tednu našli, vemo prilično, koliko je krava celo leto nam mleka dala. Krave, ki dajo na lej^pfrrj^ kot 13—1500 litrov, je iz hleva odstraniti, k^J^fJ^
čajo več krme. Prevelik razloček v molži med posameznimi tedni naj je kmetovalcu vzrok za premišljevanje, da ve odstraniti napake, ki se so vrinile v hlev bodi-si zarad strežbe, krme ali pa kaj druzega. Mleko je zmes sledečih tvarin, ki so v kravjem mleku tako-le pomešane:
Vode je                   86     do 90       odstotkov
sirove tvarine           2'/2   n     6 V«          »
tolščobe                    2V.J   „    472          „
mlečnega sladkorja   2 7*2   „     5              ,.
neorganskih snovi      l/i0   »      Vs          w
Množina in sostava mleka je od raznih razmer odvisna. Nekatera plemena ali krave dajo več, druga manj mleka; to pleme ima bolj sladko, ono bolj tolsto mleko; krma in zdravje krave vpliva na kolikost in kakovost mleka.
Da dobimo od naših krav veliko mleka, ni dovelj izrediti dobre molznice, ampak glavna reč je dobra, primerna in zadosto krma. O krmenji krav molznic hočemo ob priliki kaj več pisati.
354