104 Igramo na Orffova glasbila Silva Smrec ˘nik silva.smrecnik@t-1.si Abstract Children are born with innate musical ability. It is the task of us educators to create an encouraging environment where children can develop their capabilities. In the article I wish to present the introduc- tion of music education in kindergarten, with an emphasis on playing Orff’s instruments. I also try to address certain questions and dilem- mas connected to introducing a permanent musical corner in the department, which in my opinion is the cornerstone for assembling and shaping the Orff group. I wish to evaluate the significance of the individual approach and methods of works with children, which en- able an active preparation for performing in public. Key words: music education, kindergarten, group, Orff instruments, public performance. Povzetek Otroci imajo prirojene glasbene sposobnosti. Naloga nas vzgojiteljev je, da pripravimo razvojno spodbudno okolje, da otroci lahko razvi- jajo svoje zmožnosti. V prispevku želim predstaviti uvajanje glasbene vzgoje v vrtcu, s poudarkom igranja na Orffova glasbila. Poskušam odgovoriti tudi na določena vprašanja in dileme, ki so povezane z uvajanjem stalnega glasbenega kotička v oddelku, za katerega men- im, da je temelj za oblikovanje in sestavo Orffove skupine. Ovredno- titi želim pomen individualnega pristopa in metod dela z otroki, ki omogočajo aktivno pripravo na javno nastopanje. Ključne besede: glasbena vzgoja, vrtec, krožek, Orffova glasbila, na sto p Uvod Pred približno dvajsetimi leti smo v vrtcu T ončke Čečeve začeli sistematično uvajati različne krožke, ki spadajo v okvir obo- gatitvenih dejavnosti izvedbenega kurikula vrtca. Vzgojitelji- ca lahko s krožkom razvije sposobnosti na svojem strokovno močnejšem področju, otroci pa dobijo možnost izbire intere- snih dejavnosti. Program glasbenega krožka vsako leto prilaga- jam starostni skupini otrok in sledim tudi njihovim željam. Pri otrocih skušam prepoznati glasbene sposobnosti in jih razvijati ter v okolju širiti glasbeno kulturo. Otroci iz glasbenega krožka prenašajo znanje in veselje do igranja na glasbila tudi na druge otroke v oddelku. Zac ˘etki Moji začetki glasbenega udejstvovanja z Orffovimi glasbili v glasbenem krožku segajo v leto 2000. Takrat me je deklica Pina presenetila z igranjem na ksilofon. Po posluhu je zaigrala pe- 105 Iz prakse v prakso smico Kuža Pazi avtorja Janeza Bitenca. S svojim igranjem je navdušila še nekaj otrok v skupini. Njihova vztrajnost in velika želja po glasbenem ustvarjanju me je spodbudila, da sem zače- la nadgrajevati svoje glasbeno znanje na seminarjih s področja glasbene vzgoje predšolskih otrok in razmišljati, kaj bi lahko še ponudila otrokom, ki kažejo veliko zanimanje za igranje. Glasbeni kotic ˘ek v igralnici Sedaj je vsako leto, ko dobim nov oddelek otrok, pred menoj izziv, kako navdušiti in pritegniti čim več otrok h glasbenim de- javnostim. Najprej pritegne pozornost otrok glasbeni kotiček, ki ga namerno organiziram v svoji igralnici takoj na začetku šolskega leta. V njem so improvizirana, ritmična in melodična glasbila. Predšolski otroci se hitro navdušijo nad glasbili. Preiz- kušajo jih, o njih sprašujejo, želijo se naučiti igranja. Ker lahko glasbo uvedemo v vsa področja dejavnosti, sem uve- ljavila glasbeni kotiček kot stalni kotiček, ki je v igralnici vse leto. Ko sem s to idejo seznanila druge vzgojiteljice, se je takoj pojavi- la dilema glede hrupa. V začetku ga je bilo res preveč. Hrup smo odpravili tako, da smo se z otroki dogovorili za jasna pravila, ki so jih otroci upoštevali. S temi pravili sedaj otroke seznanim ta- koj na začetku šolskega leta, zato s hrupom ni več posebnih težav . Opažam, da se v glasbeni kotiček najprej vključujejo bolj ko- munikativni in samozavestni otroci, vendar poskušam k sode- lovanju privabiti tudi otroke, ki sprva le od daleč opazujejo svo- je samozavestnejše vrstnike. Otroci, ki so nad igranjem glasbil najbolj navdušeni, se kasneje odločijo tudi za obiskovanje glas- benega krožka. V glasbenem kotičku se vse leto odvijajo različne glasbene de- javnosti, poslušanje glasbe, petje, glasbenodidaktične igre in igranje na glasbila. Pri načrtovanju in izvajanju glasbenih vse- bin vedno sledim ciljem glasbene vzgoje s področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce (1999). Bistveni cilji so: – doživljanje, spoznavanje in uživanje v glasbi, – doživljanje glasbe kot del družabnega in kulturnega življenja, – negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencia- lov, – odkrivanje in negovanje glasbenih sposobnosti in nadarje- nosti, – doživljanje in spoznavanje komunikacije z glasbenimi deli, – razvijanje sposobnosti izražanja doživetij v glasbenem je ziku. Cilje glasbene vzgoje uresničujem v okviru štirih različnih glas- benih področij: glasbeno izvajanje, poslušanje glasbe, ustvarja- nje v glasbi in ob glasbi ter glasbene sposobnosti in spretnosti. Glasbeni krožek V želji, da čim bolj zadovoljimo želje otrok po različnih inte- resnih udejstvovanjih, smo se v vrtcu Tončke Čečeve odločili, da jim v okviru obogatitvenih dejavnosti, ki so sestavni del iz- vedbenega kurikula v dopoldanskem času, ponudimo možnost obiskovanja glasbenega krožka. Otroci v glasbenem krožku so stari od štirih do šest let. Kot mladi radovedneži radi eksperi- mentirajo z zvokom na različnih glasbilih, radi pojejo in plešejo. V glasbenem krožku posvečam nekaj več pozornosti ansambel- ski igri. Preden otroci poustvarjajo določene glasbene vsebine, jim omogočim dovolj časa za eksperimentiranje z glasbili. To je pomembno zato, ker si s tem pridobivajo nove glasbene iz- kušnje. Seveda je za to glasnejše eksperimentiranje pomemben prostor, v katerem lahko otroci nemoteno ustvarjajo. V enoti, kjer delam, imamo za krožke poseben kabinet. Ob glasbenodidaktičnih igrah otroci spoznajo Orffova glasbi- la in se naučijo pravilne tehnike igranja. Sledi izbira pesmi, ki jih želijo otroci igrati na glasbila. Otroke povabim k poslušanju dveh skladbic, nato izberem tisto pesem, ki se najbolj dotakne večine otrok. Ob spremljavi lastnih in ritmičnih glasbil se otro- ci naučijo zapeti pesmico. Sledi učenje igranja melodije najprej na lastnem telesu. Pri tem se naše noge spremenijo v ploščice Spomin na zac ˘etek Glasbeni kotic ˘ek v igralnici Igramo na Orffova glasbila 106 melodičnih glasbil. Na koncu sledi za otroke zelo privlačno igranje na melodična glasbila. Pri tem upoštevamo individual- ne glasbene sposobnosti posameznikov, zato je treba veliko in- dividualnega dela, pa tudi dela v tandemu ali manjši skupini. Otrokom omogočim individualno igranje že zjutraj: sama za to žrtvujem svoj prosti čas, pred svojim uradnim začetkom služ- be, v mirnem okolju kabineta. Pridobljeno znanje nato enkrat tedensko, v času krožka, povežemo v celoto. Ugotovila sem, da so otroci zjutraj bolj zbrani in dovzetni za novo znanje kot na primer v času mirnejših dejavnosti, ki sledijo po kosilu. Igranje na glasbilo je za otroka miselni napor, zato lahko v tej dejav- nosti zbrano sodeluje le krajši čas. Ker zahteva glasba miselno koncentracijo, mora vzgojiteljica načrtovati glasbene dejavnosti takrat, ko je tudi sama lahko zbrana ves čas njihovega trajanja. Nedokončane aktivnosti ali pogoste napake zmedejo otroke, zato se je treba izogibati temu. Tudi pri ansambelski igri sledim ciljem (Denac, 2001): – razvijanje drobne motorike (natančnost, skladnost, zaneslji- vost), – posnemanje pravilne izvajalske tehnike, – uvajanje v skupno muziciranje in – razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha. Nastop otrok Javni nastop pomeni za vsakega otroka svojevrstno izkušnjo. Je nekakšna nagrada za vsakega posameznika in je nujno potre- ben za oblikovanje pozitivne samopodobe. Pri izvedbi progra- ma vsak otrok sodeluje čim bolj enakovredno, saj mu dodelim vlogo, s katero se lahko najbolj izkaže. Zavedam se, da se prvi nastop vtisne v otrokov spomin kot izkušnja, ki ga spremlja pri vseh kasnejših javnih nastopih. Otroci se zato najprej predsta- vijo vrstnikom in staršem v vrtcu. Želim, da s svojim igranjem razveselijo starše in navdušijo mlajše prijatelje, tako da bodo vesele otroške melodije odmevale v našem vrtcu tudi v priho- dnje. Nato otroke pripravim tudi za nastopanje na odru. V edeti morajo, kako priti na oder in pristopiti h glasbilom, poskrbe- ti, da se na odru počutijo sproščene in da se znajo soočiti z občinstvom. Starši z vstajanjem in mahanjem pogosto nehote preusmerjajo pozornost otrok. V času, ko čakamo na nastop, je treba poskrbeti za sproščujočo dejavnost in dobro vzdušje med otroki. Pravočasno je treba poskrbeti tudi za fiziološke potrebe, otroci morajo pravočasno na stranišče, na razpolago morajo imeti vodo za žejo. Za to po navadi poskrbi izkušena vzgojite- ljica, ki me spremlja, jaz pa poskrbim za tehnične podrobnosti. Otroci glasbenega krožka so popestrili marsikatero prireditev v vrtcu in opozorili nase v širši okolici. Med drugi smo nastopali na: – vsakoletnih prireditvah, ki jih organizira mestna četrt Hudi- nja v Celju, – na obletnicah vrtca Tončke Čečeve, – na javnih prireditvah vrtca Otroški mozaik v Narodnem domu v Celju, – na vsakoletni regijski reviji pevskih in glasbenih skupin vrt- cev Pojem in igram. Z nastopom smo popestrili tudi regijski posvet ravnateljev vrt- cev, osnovnih in srednjih šol, ki ga je sklicalo Ministrstvo za šolstvo in šport ter XXV . strokovno srečanje delavcev Zavoda RS za šolstvo, ki je potekalo v Celju. Najbolj pa smo ponosni na nastope na državnih srečanjih Orffovih skupin. Za konec Moj prispevek naj sklenejo otroci z odgovori na vprašanje: »Zakaj radi igrate na Orffova glasbila?« Vid: Rad igram, ker lepo zvenijo. Eva: Veliko novega sem se naučila. Špela: Vesela sem, ker sem se naučila lepo igrati. Aleksej: Jaz pa se zabavam. Lara: Všeč mi je, ko nam starši zaploskajo in rečejo, da smo super igrali. Rebeka: Rada nastopam. Otroci se veselijo glasbenih dejavnosti. Druži jih veselje do glasbe in radi hodijo h krožku. Z igranjem na glasbilih se otroci naučijo sodelovati s skupino, biti ustvarjalni, samozavestni in z veseljem odkrivati čudoviti svet glasbe. Vse to pa velja tudi zame, njihovo vzgojiteljico. Neobremenjeni otroci uživajo v nastopanju. Literatura 1. Bahovec D ., E. (1999). Kurikulum za vr tce. Ljubljana: Mi - nistrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. 2. Denac, O. (2001). V: Marjanovič Umek, L. Otrok v vrt- cu – Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja. Igramo na Orffova glasbila