GEOGRAFSKI OBZORNIK RASTJE NA KILIMANDŽARU Franc Lovrenčak UDK 581.9(236.73) RASTJE NA KIL IMANDŽARU Franc Lovrenčak, dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja spreminjanje rastja od vznožja do vrha najvišje afriške gore, Kilimandžara. Med vzhodnoafriškimi vulkanskimi gorovji po svoji višini (skoraj 6000 m) izstopa Kilimandžaro (2). To vulkansko gorovje se razprostira na severo- vzhodu Tanzanije. Spada med najvišja osamljena gorovja na Zemlji. Širi se od severozahoda proti jugovzhodu v dolžini 60 km in je na najširšem delu široko 40 km. Dviga se okoli 4800 m nad valovito planoto, ki se nahaja v povprečju 1000 m visoko. Spada med strato vulkane. Iznad obsežnega lavi- nega pokrova se dvigajo trije ugasli vulkanski vrho- UDC 581.9(236.73) VEGETATION ON KILIMANJARO Franc Lovrenčak, dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents variability of vegetation from the foot to the top of Kilimanjaro, the highest mountain in Africa. vi: Kibo (5895 m), Mavvenzi (5149 m) in Shira (3943 m). Zaradi osamljenosti in lege v smeri severo- zahod - jugovzhod je gorovje izpostavljeno vlaž- nim jugozahodnim pasatom, zato so jugozahodna pobočja bolj namočena kot severovzhodna na za- vetrni strani. Taka izpostavljenost vetrovom in nadmorska višina, ki tudi pogojujeta višino padavin in spreminjaje temperatur, odločilno vplivata na razporeditev rastlinskih pasov. Ti se razprostirajo Slika 1: Pregleden vegetacijski prerez Kilimandžara. padavine dež, sneg v mm 100 250 530-1300 1000-2000 500-1800 500 nadmorska višina v m SNEG IN LED Mavvenzi S V mandžarsko51^ SKALE IN MELIŠČA ZELIŠČNO RASTJE GRMOVNO RASTJE TROPSKI GORSKI GOZD KULTURNE RASTLINE (bananovec, kakavovec) SAVANA 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Drevesna savana v Serengetiju (3). Dežnikaste akacije in travniško rastje je značilno za dele Vzhod- ne Afrike s suhim in vlažnim letnim časom. V savani živijo številne rastlinojede in mesojede živali. Oh sava- nskih jezerih se zadržujep mnogi ptiči, ki naficp zavetje v krošnjah dreves. (Foto: Drago Kladnik.) Slika 3: Gorski vlažni tropski gozd v višini okoli 2000 m na jugovzhodnem pobočju Kilimandžara. V njem rase jo zimzeleni listavci, npr. Podocarpus milaninaus, Macaranga kilimandscharica itd. ter drevesaste rese (Erica arborea). Po drevesih se vzpenjap ovijalke. Tla poraščajo mnoge zeliščne vrste, mahovi in praproti. (Foto: Franc Lovrenčak.) 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK od vznožja do povprečno 5100 m, kjer se nahaja meja večnega snega in ledu. Glede na razlike v sesta- vi in videzu rastja izstopa pet glavnih rastlinskih pasov. Vsakega označuje značilno rastlinstvo in ži- valstvo kot odraz prepletenega delovanja nadmor- ske višine, padavin in temperatur (slika 1). Prvi pas zajema vznožne dele gorovja. Planoto gradijo gnajsi, čez katere se je v mnogih ognjeniških izbruhih razlivala lava in ustvarila to gorovje. Del Tanzanije, kjer se dviga Kilimandžaro, ima savan- sko podnebje. Sem ne prodro več vlažne zračne gmote z Indijskega oceana, tako da imajo ti predeli le 500 do 750 mm padavin letno. Zato vznožne dele porašča savansko rastje (slika 2), ki sega do okoli 1100 m. Sestavljajo ga razne vrste trav, gr- mov in posameznih dreves. Podobna je "sadov- njaku", ker so drevesa tako visoka in tako razpore- jena kot v sadovnjaku. Nad pasom savane se do 1800 m širi pas kul- turnih rastlin, v katerem se zaradi dviga nad planoto že zvišajo padavine (orografske padavine) in to do 1800 mm letno na zgornji meji pasu. Več vode in rodovitna vulkanska prst sta pritegnila človeka h gostejši naselitvi. Naravno rastje savane nižje in gozda višje so ljudje izkrčili. Na obdelovalnih površi- nah gojijo največ koruzo, kavovec in bananovec. Tretji pas pripada gozdu. Za razliko od vlažne- ga tropskega gozda, ki porašča nižine, ga označuje- mo kot gorski vlažni tropski gozd. Sklenjen gozd sega do okoli 2800 m. V višinah, zlasti med 2500 in 3000 m, nastaja plast oblakov. Zato je v tem pasu še več padavin, okoli 2000 mm letno na južnih in jugozahodnih pobočjih in pod 1000 mm na zahodni in severni strani. Zaradi oblačnosti je večja vlažnost in meglenost. V jasnem vremenu so noči hladne, dnevne temperature kolebajo med 15 in 20°C. Take podnebne razmere pogojujejo rast goz- da. Sestavljajo ga visoka listnata drevesa (nad 40 m), pripadajoča različnim vrstam, preprežena z ovijalkami in porasla z epifiti. Med njimi je zlasti značilen bradovec (Usnea) ter mahovi in praproti. Najbolj razširjeno drevo v spodnjem gozdnem pasu je Macaranga kilimandscharica, ki ima srčaste liste in gladko, sivo lubje (1). Z njo raseta še Taberna- emontana holstii, ki ima velike, slečevim podobne liste, in Agauria salicifolia (1) s cvetovi, podobnimi cvetom rese, pa še mnoge druge drevesne vrste (sli- ka 3). Zeliščni sloj pod gostimi drevesnimi krošnjami ni obilen, pritegne pa pozornost. V njem rasejo orhi- deje (Polystachyus), vijolice (Viola eminii), nedotike (npr. Impatiens kilimanjari, ki je endemit, ne rase nikjer drugod) ter lisičjaki (Lycopodium) in drežice (Selaginella), (1). Na bolj suhih zahodnih in severnih pobočjih v gozdu rasejo brin (Juniperus procera), dve oljki (Olea africana, 10 m visoka, in Olea kilimandschari- ca, 30 m visoka), belo cvetno drevo Nuxia conges- ta, visoki Podocarpus milanjianus s lisinim podonimi listi in še druge drevesne vrste. V zgornjem pasu gozda na okoli 2500 m se drevesna sestava spremeni. V drevesnem sloju pre- vladajo Podocarpus, Ilex milis, ki ima bele dišeče cvetove, in 40 m visoka Ocotea usambarensis. S temi listavci se meša 3 m visoko drevo Philippia excelsa, ki je iz družine vresovk (Ericacea). Na zgor- nji gozdni meji rasejo v drevesnem sloju Podocar- pus mannii, Hagenia abyssinica in druga drevesa, na gosto porasla z ovijalkami, bradovccm in mahovi. Nad zgornjo gozdno mejo segajo še drevesni otoki, ki jih sestavljajo drevesa iz gozdnega pasu (Philippia excesla, Agauria salicifolia) še do višine okoli 3100 m. V višini 3100 m se začne naslednji rastlinski pas, ki zajema grmovno rastje. Višina padavin se začne zmanjševati, saj je kondenzacijska plast nižje. Na 2800 m jih pade 1000 m letno in le 530 mm na 4000 m (1), kjer je gornja meja tega pasu. Tudi temperature so zaradi velike nadmorske višine niž- je. Podnevi, pri jasnem vremenu so temperature na 4000 m nad 15°C, če je oblačno le okoli 0°C. Pono- či se ohladi do - 10°C (1). Zato se vedno bolj uve- ljavlja grmovno rastje že ob gozdni meji na 2800 m, drevje pa sega še do 3100, kjer je dreves- na meja; višje prevladajo grmi. V spodnjem delu tega pasu sta med grmi zna- čilni drevesna resa (Erica arbórea) in Philippia exce- lsa, ki zraseta tudi 6 m visoko; obe vrsti imata iglas- te liste. Z njima rasejo še krčnica (Hypericum revo- lutum), ki ima svetlo rumene cvetove, cipresi podo- bna Anthospermum usambarensis, rumeno cvetoč, okoli 2 m visok Adenocarpus mannii in zelo vpadlji- va belo cvetoča Protea kilimandscahrica itd (1). V zeliščnem sloju rasejo mnoge trave, ki varu- 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: V višini nad 3000 m se nad pasom gozda po pobočjih KiHmandžara širi pas grmovnega rastja. Med grmi prevladujep vrcsnice (Ericaceae), drevesasta resa (Erica arbórea) in Philippia excelsa. V zgornjem delu grmovnega pasu uspeva endemična lobelija (Lobelia deckenii), ki zrase do 3 m visoko. Levo zadaj je zasneženi vrh Kiba. (Foto: Franc Lovrenčak.) Slika S: Na Kilimandžaru se v višini nad 4000 m (nad pasom grmov) širi pas zeliščnega rast ji. Sestav!jap ga razne vrste smilja: Ifclichrysum newii, II. cymosum, II. splendidum itd., trave, rože tast a Ilaplocarpha rueppe- Hii in druge. Pred sušo in mrazom jih varuje gosta poraslost z dlačicami, zato so sivo bele barve. Desno že močno razpadel vulkanski stožec Mawenzija. (Foto: Franc Lovrenčak.) 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK jejo prst pred erozijo in zadržujejo vlago. Zasto- pane so razne vrste iz rodov šopulje (Agrostis), bil- nice (Festuca), smiljice (Koeleria) itd. Razen trav uspevajo še mnoge druge zeliščne vrste, zlasti smilji (npr. IIelichrysum kilimanjari, ki ima rumeno rjave cvetove), detelje (npr. Trifolium cryptopodium), rdeče, oranžno in rumeno cvetoča Kniphofia thom- sonii in mnoge druge. V zgornjem delu grmovnega pasu postajajo grmi zaradi težjih rastnih razmer nižji in med njimi se vedno bolj uveljavlja zeliščno rastje. Tu rase ena najbolj tipičnih rastlin Kilimandžara, endemična lobelija (Lobelia deckenii), visoka do 3 m. Ima vi- sok valjast cvetni klas, ki rase iz listne rozete (slika 4> Na vlažnih rastiščih ob vodnih izvirih, na dnu in pobočjih potočnih grap, ki preprezajo pobočja od okoli 3500 m navzgor, se razraščajo šopaste trave. Največja in najbolj razširjena je Pcntaschitis minor. Poleg teh šopastih trav so za videz pokrajine zelo značilni visoki drevesasti grinti. Tu raseta dve visoki vrsti, endemični kilimandžarski grint (Scnccio kili- manjari), ki doseže 5 m višine in ima olesenelo steb- lo ter Senecio cottonii, ki ima debele zelene puhaste liste, tudi visok 4 do 5 m. Na suhih skalnatih slemenih in pobočjih rase rumenocvetni Euryops dacrydioides in več vrst smi- lja. Te rastline so že prilagojene veliki suši in kažejo prehod v naslednji pas. Od 4000 m do okoli 4500 m se razprostira pas zeliščnega rastja. Tu je le okoi 250 mm padavin letno in temperature kolebajo od 40°C na soncu do pod 0°C ponoči. Zaradi redkega zraka je močno sončevo sevanje. V takih rastnih pogojih prežive le zelo prilagojene rastline. Značilna je nizka blazinas- ta rast, razvejan koreninski sistem; liste, stebelca in cvetove na gosto poraščajo sivo bele dlačice. V tem pasu rase le okoli 55 rastlinskih vrst, v primerjavi z več 100 v drugih pasovih. Rastlinska odeja ni skle- njena in v višjih nadmorskih višinah je vedno več golih gruščnatih tal in vulkanskega kamenja. Največ je vrst iz rodu smilja: IIelichrysum nevvii, H. cymo- sum itd. Z njimi rasejo še ščetinasto listnate šopaste trave (slika 5). Nad 4500 m -skoraj ni več nobene rastline, zato je kar upravičena oznaka tega predela "hladna ali visokogorska puščava". Najvišjo rastočo rastlino so našli na Kibu v višini 5670 m; to je bil smilj, ki ima bele cvetove (Heiichrysum nevvii). 1. Ilanby, J. 1987: Kilimanjaro national Park. Arus- ha. 2. Savage, M. 1989: Kilimanjaro, 1:50 000 Map and Guide. Nairobi. 3. Zatkalik, F., 1980: Narodny park Screngeti. Geo- graphica nr. 21. Bratislava. 20