Poštnina plača«* v gotovini
KATOLIŠKI
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
S]e»d. i« abb»a. post. « II Sruppo
Cena: Posamezna ^t. L 15 Naročnina: Mesečna L 66 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 40
Gorica - 4. oktobra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
OD« C&C	=--
Iriaikim Slcucnccm
V prejšnji številki smo objavili posvetilo, s katerim so tržaški slovenski romarji izročili sv. očetu svoj dar — kip trpečega Kristusa. Prav tako je bil objavljen pozdravni telegram, ki so ga tržaški verniki, zbrani 17. sept. na Opčinah pri fatimski Materi božji, poslali sv. očetu. Na oba dokaza svoje vdanosti so prejeli iz Vatikana odgovor, ki ga z veseljem objavljamo:
Pismo iz državnega tajništva Njegove Svetosti. Št. 237017.
Vatikan 21. sept. 1950
Sv. očetu je bila izročena spomenica na pergamentu, s katero so mu Slovenci tržaške škofije, ki so se udeležili rimskega romanja, izrazili svojo sinovsko vdanost. Istočasno so mu poklonili kip, ki predstavlja trpečega Kristusa — umetniško delo Franceta Goršeta.
Vaša Prevzvišenost naj blago-
voli obvestiti slovenske romarje, da je sv. oče z resnično hvaležnostjo sprejel umetniški dar, kakor tudi izraze iskrenih in plemenitih čustev vdanosti. Zato jim podeljuje apostolski blagoslov z gorečo željo za mir, upanje in zmago dobrega.
Montini - sostituto.
Telegram iz državnega tajništva A'jegove Svetosti
Vatikan 21. sept. 1950
Njegova Svetost, sv. oče. papež Pij XII., je s posebno hvaležnostjo sprejel izraze sinovske ljubezni Slovencev, ki so ob spominu na rimsko,romanje obhajali prvo obletnico Marijinega romanja na Opčinah. Sv. oče prosi za vse večnega Marijinega varstva in iz srca podeljuje zaprošeni apostolski blagoslov.
Montini - sostituto.
Trenja med slov. emigranti v Ameriki
Sskupina slov. emigrantov iz Jugoslavije (najbrž ona, ki je že doma rovarila zoper SLS) nadaljuje to svoje delo tudi v emigraciji. Neki Mirko Geratič v Chicagu. ki pa s svojim imenom krije le nekoga drugega, razpošilja med slovenske emigrante iz Jugoslavije neko Slovensko izjavo v podpis. V tej izjavi zahteva Združeno republiko Slovenijo, prosto vsake zunanje nadoblasti in notranjega samodrštva, zahteva nadalje neko kantonalno zvezo te republike s Svobodnim tržaškim ozemljem ter avtonomno članstvo te Republike Slovenije v neki Evropski zvezi jiroti komunizmu. katero bo ustanovil g. Geratič. Na koncu te izjave zahteva od vsakega podpisnika vse življenske podatke.
Dr. Miha Krek pa razpošilja k tej izjavi svoje razjasnitve, kjer ugotavlja, da ljudje, ki to izjavo propagirajo, nimajo nobene zveze
Konferenca nemških škofov
Kakor vsako leto so se zbrali tudi letos nemški škofje h konferenci v Fuldi. Med raznimi vprašanji so obravnavali tudi vprašanje nemških beguncev in preseljencev, ki se še vedno razlivajo v vzhodno in zahodno nemško cono. Sklenili so uvesti za ves nemški narod enoten katekizem, delati za razširitev katoliškega tiska ter ustanoviti skupno škofijsko tajništvo, ki naj bi skrbelo za vedno bolj naraščajoče potrebe nemških katoličanov. Konferenco je vodil kiilnski nadškof kard. Frings.
z »Narodnim odborom za Slovenijo«, niti z dr. Krekom, niti s »National Conunitte for a Free Europa« na katerega se hinavsko sklicujejo.
Mi, ki živimo v Italiji in ob mejah Jugoslavije in vidimo te stvari mnogo realnejše, nego sanjači, ki zlonamerno cepijo enotnost Slovencev v emigraciji, moramo pristati na besede dr. Kreka v omenjeni razjasnitvi: »Sedaj je važno samo delo za osvo-bojenje. Narod doma od emigracije pričakuje samo požrtvovalnega dela za rešitev izpod komuni
Ameriška zmaga na Koreji
38. vzporednik prekoračen
< Zmaga čet Združenih narodov na Koreji se je pretekli teden pokazala v vsem obsegu. Po vkorakanju v glavno mesto Seul je Mac Arthur slovesno ustoličil juž-nokorejskega predsednika Sing-man Rlieeja in njegovo vlado \ vladni palači, ki so jo morali pred komunističnim napadom tako naglo zapustiti. Ta znameniti dan je bil 29. sept. Mae Arthur je prispel nalašč zato iz Tokia. Pred ustoličenjem je imel kratek, a značilen nagovor. Najprej je povabil vse navzoče, naj se združijo z njim v zahvalni molitvi za zmago, nato je nadaljeval: »V imenu Združenih narodov mi je čast, da Vam izročam sedež vaše vlade. Upam, da bo božja Previdnost dala Vam in Vašim pomočnikom modrosti in moči, da boste mogli v duhu pravičnosti in z dobro voljo rešiti težka vprašanja, ki Vas čakajo. Moji častniki in jaz se pa umikamo k svojim vojaškim dolžnostim in prepuščamo civilno upravo Vam.«
Poleg glavnega iftesia so cele Združenih narodov osvobodile tudi vse ostalo ozemlje Južne Koreje ter se ustavile ob 38. vzporedniku, to je ob prejšnji razmejitveni črti med južno in severno korejsko republiko. Ob umiku so komunisti izgubili precej orož-
ja, moštva se je pa do sedaj razmeroma malo podalo. Okrog 1600 mož so zajeli. Sumi se, da so se ostali umaknili v severni del Koreje.
Ko so čete Združenih narodov dospele do 38. vzporednika, je nastalo vprašanje, ali bodo šle naprej ali se bodo tam ustavile. Odločitev bi morala dati skupščina OZN, ki ravno sedaj zaseda v Flushing Meadovs. Tu se kot po navadi niso mogli zediniti in so koncem tedna dosti časa izgubili s praznim razpravljanjem. Medtem je Mac Arthur v moči oblasti, ki jo je dobil že v začetku od OZN, napovedal ultimatum severnim Korejcem, da se v 24 urah morajo predati brezpogojno silam OZN. Medtem so južno korejske čete že prekoračile 38.
vzporednik in začele prodirati na ozemlje severne korejske republike. To postopanje Mac Arthurja je naravno, ker bi sicer sovražnik lepega dne lahko pripravil iz severne Koreje nov napad na jug. Toda vprašanje je, kaj poreče k temu sovjetska Rusija, ker severna Koreja meji na Mandžurijo, kjer imajo Rusi pristanišče Port Artur, ter na Sibirijo, kjer je še važnejše rusko pristanišče Vladivostok. Nekateri menijo, da bo Stalin miroval in prepustil Korejce njihovi usodi. V tem primeru bo OZN lahko izpeljala svoje načrte, da vposta-vi samo eno državo za vso Korejo , ki naj bo demokratična v zapadnein pomenu besede. Pripravljeni so tudi pomagati pri njeni obnovi.
Oborožitev Nemčije
Atlantska zveza je končala j znova zrastla vojaška moč Nem-svoje zasedanje in se izjavila za čije. Ker pa Amerikanci od te
skupno in e;totno evropakr, vej sko pod enotiniin poveljstvom. V to vojsko bi morali sprejeti tudi nemške čete v obsegu kakih 10 divizij. Ta misel je naletela na strastno nasprotovanje Francije, ki se ne more sprijazniti z mislijo, da bi v kakršni koli obliki
-misli nočejo odstopiti, so sc n?, konferenci toliko pobotali, da so Francozi v načelu pristali na pri-stopitev nemških čet v skupno evropsko vojsko, toda izvršitev tega sklepa so odgodili na poznejši čas, ko bodo evropski narodi psihološko bolj pripravljeni.
Varnostni ukrepi v raznih državah
Članice atlantskega pakta se vse pripravljajo na ustanovitev posebnih policijskih sil za borbo zoper pete kolone (komuniste) in padalce v primeru vojne. V lem smislu so izdelali zakonski'
osnutke v Franciji. Belgiji, Angliji* Nizozemski. Zdi se, da bo slične diktature. V svobodi bo tudi Italija počasi prišla na to.
narod sam odločal o svoji bodočnosti« in ne g. Geratič (?) v < ibicagu
čeprav so trenutno ministri to misel zavrnili, češ, da ni umestna. Komunisti so seveda divji zaradi
Sestoletnica smrti bl.Bertranda oglejskega patriarha
Dne 6. junija 1350. leta je bil napaden in umorjen pri Spilin-bergu v Furlaniji oglejski patriarh Bertrand. Skupina napadajočih vitezov ga je s sabljami posekala do smrti. Verno ljudstvo je svetega moža takoj začelo častiti kot blaženega.
V nedeljo dne 1. oktobra so v Vidmu slovesno obhajali šestolet-nico njegove smrti. Slovesno službo božjo je daroval milanski kardinal Schuster. Pri slavnostih je bilo navzočih več škofov.
Blaženi Bertrand je bil svet in goreč škof obšerriega oglejskega patriarhata. Poleg dušeskrbskega dela je za našo deželo tudi važen, ker je dne 1. aprila 1346. leta Nemškorutarjem potrdil njih znane pravice in svoboščine. Original te listine se nahaja v
Gorici. Ravnotako so se trgovci, ki so prihajali v Italijo, začeli posluževati pontebanske ceste in opuščati ono čez Predil. Da bi zopet poživil promet na predilski cesti je dne 21. maja 1345. ‘oprostil trošarine vse trgovce, bodisi iz prijateljskih ali sovražnih dežel, ki bodo potovali po predilski cesti v Italijo. V isti namen je zagrozil florentinskim trgovcem, da jim odvzame užitninske pravice, če ne bodo potovali čez Predil. To listino je izdal v Man-zanu dne 6. julija 1345.
Poleg teh ugodnosti na gospodarskem polju za našo deželo, pa je vsekakor važnejše njegovo vzorno versko delovanje. Mož je bil po rodu Francoz, vladal je od leta 1330. do 1350. po Kristusu.
teh ukrepov in so v Franciji javno izjavili, da bodo vsakega, ki se vpiše v novo domovinsko brambo, smatrali za narodnega izdajalca.
Komunistični nemiri v Avstriji
Koncem septembra so bili več dni težji nemiri v Avstriji in zlasti na Dunaju. Demonstrirali so delavci zaradi novih delovnih pogodb in cen kruhu. Prišlo je do spopadov med demonstranti in policijo. Vse kaže, da so bili nemiri v naprej pripravljeni in da so jih vodili komunisti s pomočjo sovjetskih zasedbenih sil.
Seje ministrov v Italiji
Pretekli teden so imeli italijanski ministri vrsto sej, na katerih so obravnavali vsakovrstna vprašanja italijanske notranje in zunanje politike. V glavnem so sprejeli sklepe, ki utrjujejo smer dosedanje italijanske politike.
Indonezija v OZN
Najmlajša republika na svetu Indonezija je vložila prošnjo za sprejem v Organizacijo združenih
narodov. Na prvem zasedanju splošne skupščine je bila soglasno sprejeta kot šestdeseta članica organizacije. Na sprejem pa čaka še deset drugih držav, med njimi tudi Italija.
Pakistanski delavci in sindikati
Nedavno ustanovljena splošna pakistanska delavska organizacija je soglasno sklenila, da pristopi k mednarodni zvezi svobodnih sindikatov.
Pakistanski delavski voditelj i aiz Ahmad, ki je dal pobudo za la pristop, je v svojem govoru izjavil med drugim, da skušajo komunisti »kovati svoje koristi iz bede« in razširiti totalitarno zatiranje, ki obstoja v Sovjetski zvezi.
Dalje pravi, da ker v komunističnem redu je delavstvo brez vsake svobode, najbolje zaščiti svoje koristi, če pristopi k organizaciji, ki se bo zavzela za njihove upravičene zahteve.
Mednarodna zveza svobodnih sindikatov je odposlala pred nekaj meseci v Azijo svoje predstavništvo, ki je stopilo v stik z azijskimi delavskimi organizacijami in razpravljalo z njimi o skupnih vprašanjih ter o načinu in sredstvih za čim uspešnejše sodelovanje med delavskimi organizacijami Zahoda in Vzhoda. Priporočila predstavništva preučujejo zdaj na sedežu Medarodne zveze svobodnih sindikatov r Bruslju.
DEVETNAJSTA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Mateju (Ml 22, 1-14)
Drugo tržaško romanje ir Rim
Tisti čas je Jezus velikim duhovnikom in farizejem govoril v prilikah:	Nebeško	kraljestvo
je podobno kralju, Id je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike, klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. Poslal je spet druge služabnike z naročilom:	.Povejte	povablje-
nim: Glejte, svoj obed sem pripravil: moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno: pridite na svatbo!’ Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili. Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal one ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom: ,Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili viedni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katerekoli najdete.’ In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je pa prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je: ,Prijatelj, kako si pa ti semkaj prišel, ko nimaš svatovskega oblačila?' On pa je molčal. Tedaj je kralj vele! strežnikom: ,Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v lemo: tam bo jok in škripanje s zobmi. Zakaj mnogo je poklicanih. ali malo izvoljenih.
V
Ubogi mož! Saj iti sam silil na svatbo. Povabljen je bil, sedaj ga pa brezobzirno podijo ven, ker nima dovolj lepe obleke. Res, ubogi mož!
Tak vtis dobimo, ko prebiramo ali poslušamo današnji evangelij. Nehote se nam vzbudi sočutje. Toda motimo se. Evangelist je za nas premalo napisal. Računa, da poznamo judovske navade ob gostijah. Kdor je bil povabljen na svatbo, je dobil na razpolago1 tudi svatovsko obleko. Če je torej kdo prišel v svatovsko dvorano nemarno oblečen, je pokazal skrajno neolikanost in lenobo. Čisto zaslužil je, da ga vržejo ven. — Naše sočutje je torej zgrešeno. Možu se ni zgodila nobena krivica.
Nekaj podobnega se dogaja, ko razmišljamo, da bi mogel Bog koga kaznovati z večnim pogubljenjem. To je vendar nemogoče, je prehudo, je krivično.. Bog ne more hiti tak.
Zopet se motimo! Enostransko gledamo in sodimo. Bog vabi vse ljudi k sreči, k veselju. Rad bi videl, da bi se vsi zbrali enkrat okrog njega — Očeta. To ni samo prazna želja. Bog da vse na razpolago, da nam,olajša pot. Samo enega Bog ne stori: nikogar ne vleče nasilno k sebi.
Vsak, kdor res hoče, se lahko zveliča. Že pri sv. krstu Bog daruje potni list: posvečujočo milost. Posveti nam dušo, olepša jo, naredi jo sebi podobno: skratka, naredi nas vredne svoje bližine.
Za zveličanje ni treba nič drugega kot varovati tisto lepoto, ki jo je Bog položil v našo dušo že pri sv. krstu. Z drugimi besedami: k Bogu se moramo vrniti s posvečujočo milostjo.
Kaj je posvečujoča milost, je težko povedati, pač pa vemo, kako silno važna je. V duši jo imajo vedno, kadar nismo v smrtnem grehu. Prvič nam jo Bog podeli pri sv. krstu, vrača nam jo pa pri sv. spovedi, če smo jo s smrtnim grehom izgubili.
Usodna za današnji čas je popolna brezbrižnost, za posvečujočo milost in za vse, kar je nadnaravnega. In vendar je to za vsakogar najbolj važna stvar. Brez nje se ne bo nihče rešil, niti otrok ne, ki je umrl brez greha, a ni bil krščen.
Če nas ne more ganiti božja
Motus in fine velocior — pravi nek latinski rek; to je po naše, da se vsaka zadeva proti koncu hitrejše razvija. Tako je tudi s slovesnostmi svetega leta. Romarskih skupin je vedno več vsak teden in vedno močnejše so po številu udeležencev. Pri običajnih sprejemih ne zadostuje več bazilika sv. Petra, ves trg jih je poln in sv. oče jih na trgu obiskuje in blagoslavlja predno se poda v baziliko do onih, ki so imeli srečo dobiti si prostor v cerkvi.
Romarji — pregnanci
V preteklih dneh so prišli na grob sv. Petra romati tudi zastopniki dveh narodov, ki ječita v modernem suženstvu komunizma. Bili so to Ukrajinci bizantinskega obreda s svojim škofom msgr. Bučko, ki mu je poverjena dušnopastirska skrb za te, po celi zapadni Evropi razseljene ovčice. —- Za njim so prišli izseljeni Čehi in Slovaki, ki so praznovali god sv. Venceslava ob njegovem oltarju v baziliki sv. Petra in ki so tam zapeli himno svojemu nebeškemu zavetniku, ki se končuje z besedami: Ne pusti, da bi se pogubili mi in naši otroci.
Blažena Marija De Mattias
V nedeljo 1. oktobra je bila prišteta med blažene Marija De Mattias, ustanoviteljica ženskega redu »Častilk sv. Krvi Kristusove«. Isti dan popoldne je prišel v baziliko počastiti novo blaženo sv. oče, in se je ta dan tudi vršil
Škofijsko vodstvo Marijinih družb in Apostolstva molitve sporoča, da se bo v nedeljo 15. oktobra vršil skupni shod obeh verskih organizacij v Dolini. Vabimo vse Marijine družbe na Tržaškem in vse bratovščine Apostolstva molitve, naj se udeležijo skupnega jesenskega shoda, ki ga imamo sedaj že tretje leto v Dolini. Z veliko udeležbo pri raznih skupnih praznikih v zadnjih letih ste dokazali, da so vam ti skupni shodi dragi in zato koristni. Marija je, ki nas prav vse vabi na delo za duše. Radi sprejmemo Njeno vabilo!
Spored tega jesenskega shoda bo isti kakor lansko leto. Po blagoslovu se bo vršil koncert Marijinih pesmi. Začetek bo ob štirih popoldne. Točna navodila
ljubezen, naj nas vsaj strah pred pogubljenjem prehudi iz pogubne brezbrižnosti.
NEDELJSKA MOLITEV
VSEMOGOČNI IN USMILJE-NI BOG, IZLOČI MILOSTNO VSE. KAR JE NASPROTNEGA, DA BOMO PO DUŠI IN TELESU ENAKO PROSTI IN BOMO TVOJO VOLJO S SVOBODNIM SRCEM SPOLNJEVALI.
Koledar za prihodnji teden
8. oktobra. NEDELJA. 19. pobin® kostna; Brigita, vdova.
9. PONEDELJEK. Janez Leonhard, »poznavalec. .
10. TOREK. Frančišek Borgija, spoznavalec.
11. SREDA. Materinstvo Device Marije. •
12. ČETRTEK. Maksimiljan, škof.
13. PETEK. Edvard, kralj.
14. SOBOTA. Kalist.
skupni sprejem neštevilne množice svetoletnih romarjev. Cerkev sv. Petra bi morala biti vsaj dvakrat tako velika, da bi obsegla to morje romarjev.
Zupani, občinski svetniki — romarji
Za 22. in 23. oktobra se napoveduje romanje županov in občinskih mož iz vse Italije. To romanjne bo pa edinstveno v zgodovini svetih let. Sprejeti bodo v posebni avdienci pri sv. očetu potem, ko bodo opravili svojo svetoletno pobožnost; pa tudi na sedežu županstva Rima na Capitolu, jim bodo rimski kolegi priredili slovesen sprejem.
Vitezi božjega groba
Ti so imeli svetoletno romanje pretekli teden. Zbrali so se iz vseh dežel in so v svojih slikovitih nošah pri obiskih štirih bazilik in pri skupnem sprejemu v Vatikanu vzbujali splošno pozornost.
Razstava cerkvene umetnosti v misijonskih deželah
Ta razstava vzbuja med poznavalci umetnosti precejšnje zanimanje. Do sedaj jo je obiskalo čez 80 tisoč romarjev, ki se zlasti mnogo časa pomudijo pred proizvodi narodov iz Afrike in Vzhodne Azije. Tudi se množijo povpraševanja za nakup raznih slik, rezbarij, kipov in tkanin, ki so tam izložene.
in spored bodo objavljena v naslednji številki našega lista. Vsem na svidenje pri Materi božji v Dolini! Vse za Marijo, vse po Mariji!
Za Škof. vodstvo AM:
.Dr. J. Gracar župni upr. pri Sv. Križu
Za Škof. vodstvo Mar. družb N. Silvani župnik na Opčinah
VABILO V RIM
za Goričane
Če si še kdo želi poromati v Rim za svetolctne odpustke in prejeti blagoslov svetga očeta, naj se takoj javi pri p. Alfonzu, na porti kapus einskega samostana.
Romanje se bo vršilo od 20. do 2(3. novembra. Avtobus bo peljal skozi Firence, La Verna in Orvieto. Nazaj pa skozi umbrijsko pokrajino, Assisi in Loreto.
Sporočamo vsem vernikom na Tržaškem, da se bo vršilo še eno skupno romanje v Rim. Spored je ta: V torek 31. okt. ob šestih zjutraj odhod in v soboto 4. novembra dopoldne povratek. Tako ostanemo v Rimu cele tri dni. Stroški za vso oskrbo in vožnjo so: 11.000 1 ir. Ker so prvi trije dnevi na Tržaškem cerkveni prazniki, je tako udeležba zelo olajšana. Prijavite se takoj pri svojem domačem duhovniku. Ko se prijaviš, oddaj denar in osebne podatke s točnim naslovom bivališča. Čas za prijavo je izid jučno samo do desetega oktobra.
Vljudno vabimo zlasti tiste
Enkrat je mlada žena v spremstvu moža in 10 letnega .gina vprašala cerkovnika: »Kdo je eni svetnik, ki je na desnici Marijini?« Odgovoril ji je: »Eni pravijo, da je sv. Joahim, oče Marijin, drugi, da je sv. Jeronim, tretji, da je prerok Izaija.« Seveda žena s takim odgovorom ni bila za* dovoljma. — Zato sem sklenil, da bom skušal dognati, koga ta svetnik predstavlja in pojasniti eelc podobo. Spisal sem o tem posebno knjižico. Pregledal sem galerije slik v Benet* kah in Milanu. Tu sem k sreči našel profesorico cerkvene umetnosti dr. Evo Tea. Ta podučuje na vseučilišču Srca Jezusovega in je globoko verna. Prosil sem jo, da bi šla na Sveto goro in pregledala izvirno sliko. Res je šla in mi nato dala sledečo izjavo in me pooblastila, da jo objavim;
»Dne 16. julija 1940. sem šla na Sveto goro in sem mogla dobro pre® gledati podobo svete Device, ki se gori časti. — Slika se mi zdi avten® tično delo 16. stoletja.
Zgodovinarji pripisujejo podobo Palma Starejšemu. To se mi zdi ve® rodostojno.
Podoba je bila v srednjem delu popravljena.
Je verjetno, da je oseba na levici, ki ima rdeče pokrivalo, prerok Izaija, ki je v dobi preporoda večkrat upo® dobljen na ta način. Res je, pa le izjemoma, tako naslikan tudi sv. Je® ronim, pa za tega svetnika je bolj v navadi doktorski klobuk.
Iz tega sledi, da ona razlaga, ki trdi, da je svetnik na levici sv. Jero® iiim, sicer ni zgrešena, da je pa bolj verjetna ona, ki trdi, da je ta svetnik prerok Izaija.
Milan 1. aug. 1940
Eva Tea
Razsodba tako učene osebe mi zadostuje. Ker je po tej razsodbi najbolj verjetno, da je ta svetnik prerok Izaija, bo imel moj spis trajno vrednost.
Sliko je napravil v Benetkah Pal® ma Starejši. Oglejski patriarh Gri® mani, ki je bival v Benetkah, jo je daroval novi božji poti na Sveti gori. Marija se je prikazala 1. 1539., 1. 1344. je bila že sezidana cerkev. Za®
Dne 23. sept. t. 1. je naslovil sv. oče na kat. duhovščino posebno poslanico, v kateri razvija misli, kakšen mora biti kat. duhovnik, da bo v resnici pravi namestnik Kristusov ter da bo mogel vršiti svojo sveto in vzvišeno službo ter voditi ljudi k Bogu. Obenem daje sv. oče razna navodila, kako je treba skrbeti za duhovniški naraščaj in njegovo vzgojo. Nadalje opozarja na razne nevarnosti sedanjega časa. Glede zadržanja duhovnikov na-pram komunizmu pravi sv. oče: »So nekateri, ki se napram hudobiji komunizma, ki hoče izruvati vero tistim, ki jim obljublja materialno blagostanje, kažejo
vernike, ki se niso mogli udeležiti prvega romanja. Kakor je vsem znano, bo 1. novembra izredni praznik največje Marijine slave v tem stoletju. Slovesno bo razglašena verska resnica o Marijinem vnebovzetju. Tedaj bodo v Rimu zastopani vsi katoliški narodi in tudi naš ne sme izostali! Zastopajmo ga tudi tržaški Slovenci! Z nami bodo takrat v Rimu tudi naši bratje s Koroške. Prosimo vse udeležence prvega romanja, naj opozorijo na lo drugo romanje svoje prijatelje in znance. — Navodila za to romanje dobite pri g. dr. Prešernu pri sv. Antonu Novem in pri g. župniku v Dolini.
0 podobi Matere božje na Sveti gori
Papeževa poslanica duhovnikom
kaj pa patriarh ni dal kake podobe Marije z Jezusom, kakor so navadno v Marijinih svetiščih, in je zbral to podobo? Ker so bili takrat ze vero nevarni časi.
Luter je 1. 1517, javno izstopil iz katoliške cerkve in se je potem lu= teranstvo začelo širiti tudi po naših deželah.
Lute.rani pa ne častijo matere božje.
Zato torej, da bi se vera v našem ljudstvu bolj utrdila, je patriarh poslal to sliko. Na tej podobi vse štiri osebe pričajo, da je Jezus Bog in človek. Izaija pa, priča o Mariji: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, to je: Bog z nami.«
Sveta gora je lahko ponosna na to sveto podobo, kajti nobena Ma® rijina božja pot nima tako krasne slike, ki bi nas učila toliko verskih resnic, kakor ta.
Končal sem svoj, spis o Marijini podobi 1. 1039:, ob štiristoletnici prikazanja. Dal sem ga prestaviti v italijanščino in dal tiskat 1000 izvo® dov, katere prodaja Katoliška knji® garna v Gorici, Succ. Fortunato in knjigarna Štoka v Trstu. Kljub temu, da sem dal tiskati tako malo izvo* dov, jih je še zdaj mnogo r.erazpro® danih.
Slovenske knjižice sem dal tiskati v' 3000 izvodih. L. 1940. jih je kve® st ura v Trstu zaplenila in med vojno so bili vsi uničeni. Tako so mi na® pravili škodo za več kot 3000 pred® vojnih lir. Kvestura v Trstu mi, je sporočila, da lahko napravim prošnjo za vojno odškodnino. Ko je bila prošnja napravljena, sem prosil za vsaj delno izplačilo odškodnine. So mi odgovorili, da mi za sedaj ne morejo nič pomagati, ker se knjige v Italiji smatrajo za luksus. Upam pa, da pride čas, ko spoznajo, da je to velika krivica, in mi splačajo. Kdor medtem kupi italijansko knji* žico, mi pomaga, da dobim denar, da uarn vnovič tiskati slovensko izdajo te knjižice, ker upant, da se bliža čas, ko bodo zopet slovesno prenesli to sveto podobo na Sveto goro.
Ivan Kenda, kurat v pokoju.
ho ječi in neodločni; toda ta apostolska stolica je z nedavnimi dokumenti pokazala jasno pot, ki jo je treha držati in od katere se nihče ne sme oddaljiti, ako noče zanemariti svoje dolžnosti.«
Toda tudi glede kapitalizma ima sv. oče jasne besede ter opominja duhovnike, naj se držijo socialnega nauka sv. cerkve, ki združuje in izpopolnjuje zahteve krščanske pravičnosti in krščanske ljubezni in ki pospešuje tako ureditev družbe, ki ne bo dušila posameznikov, ampak jih družila z vezmi bratovske vzajemnosti. — Ob koncu poslanice govori sv. oče, kako je treba skrbeti za siromašne duhovnike.
SVETO LETO
Shod Marijinih dražb in Apost. molitve v Dolini
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto II. - Štev. 4
KAKO POSTOPATI S TITOM?
SOURICE: »America« s National Catholic \veekly review * August 5. 1950
GIOSIPODARSITVIO
Ali imajo ZDA kako politiko proti Jugoslaviji? Zadnji dogodki so nam drastično pokazali, da .nismo, imeli do 25. junija nobene premišljene po* litike proti Koreji. Takrat je letel predsednik Truman resnega obraza i/ Indipendenee, da bi povedal zapre* paščenim svetovalcem na hitro skli* canem sestanku, kakšne odgovornosti smo prevzeli nase na Daljnem Vzho* du in kakšni bi morali biti sedaj naši ukrepi. Korejska, kriza je pospešila potrebo po trdni odločitvi o tem, ka* ko postopati s Titom. Pokazala pa je tudi zamotanost problema prave politike proti Jugoslaviji. Čeprav so Sovjeti Tita obsodili na likvidacijo, je ostal kljub temu sovražnik Arne* rike, demokracije in zapadnih idea* lov.
Ta sovražnost se je pokazala pred kratkim v korejski krizi. Titov Tallevraod, dr. Aleš Bebler, je edini glasoval proti, ko je Varnostni svet OZN sklenil dati pomoč, da »odbije oborožen napad in upostavi mir in varnost na tem delu sveta.« Dr. Aleš Baebler je rekel, da je vojna v Ko* reji nujna posledica razdelitve države na vplivna področja. V kritičnih tre* nutkih življenja OZN se je držal Titov predstavnik v Varnostnem svetu privlačne nevtralnosti in ni obsodil niti Sovjetov niti Zapada. Sledil je zgledu Titovega poslanika v Vashingtonu Vladimirja Popoviča. V uradnem glasilu CK KPJ je zapi* sa! 1. junija Popovič, bivši namestnik zunanjega ministra, da je ameriška zunanja politika bila in ostala inperia* listiena. Priznal je, da ni bila sov* jetska politika nič boljša. Ameriška politika je prav tako nevarna neod* visnosti gotovih narodov kakor poli* tika drugih imperialističnih sil.
Obnašanje g. Popoviča kot akredi* tiranega poslanika pri baje prijatelj* ski državi je neobičajno. Amerikanci bi najbrže morali biti hvaležni, da so Jugoslovani prenehali s sramotenjem. Še pred 3 leti je bil Zapad edina tar* ča jugoslovanske sovražnosti. Še 31. marca 1947. je rekel Tito, ko je go* voril pod stekleno streho pisanega ju* goslovamskega parlamenta, da ZDA in Anglija pripravljajo vojno na Balkanu. In, da bi vzel v zaščito Sovjetsko zvezo, je rekel z odhkova* nji preobloženi maršal; »Mi sodclu* jemo s Sovjetsko zvezo, ker je to edina država . ki ne ogroža naše neodvisnosti.« V govoru, ki ga je imel mesce prej pred uradniki v Beogradu, pa je na neki način poza* bil 'na Anglijo. Še februarja 1947. pa je vztrajal, da Amerika neti voj* no in da je ona največji sovražnik miru.
Danes je Tito v neprilikah. Z od* sekanim glasom kaže na Sov. zvezo kot deželo, ki ogroža jugoslovansko neodvisnost, ki je raztegnila nad Ju* goslavijo dušečo blokado, ki zbira na jugoslovanskih mejah svoje čete in ogroža njene meje. Seveda ima Tito povod za svojo skrb. Bolgarske patrole so bile poslane preko meje, da bi ujele kakega jugoslovanskega stražarja, ki bi jim mogel odkriti razporeditev Titove armade. Na mad* žarskosjugoslovanski meji je bilo v pasu 10 milj prisilno evakvirano vse civilno prebivalstvo. Sovjetska flota je manevrirala na Donavi in prepre* čevala promet z Beogradom in ogro* žala jugoslovanske ladje, ki so se nevede približale do meta topov. 400000 madžarskih, romunskih, bol* garskih in albanskih čet bo marširalo na ukaz iz Moskve. Ta satelitska vojska bo pojačala 9 rdečih divizij, ki so tako redno razporejene na ju* goslovanskih mejah. Verjetno je bila najbolj grozilna napoved radio Mo* skve dne 15. jul. 1950: »V Jugosla* viji igra Titovai fašistična klika vlo* go Svngmana Rhee*ja, ki uprizarja neprenehoma provokacije na mejah držav ljudskih demokracij.« Tito ne potrebuje tolmača, ki bi ga moral opozoriti, kaj se je zgodilo z državo Syngmana Rhee*ja. -.
Tudi posebna komisija OZN na Balkanu je prepričana, da je Tito v stiski. 18. julija je komisija enoglas*
Lep večer v Bazovici
Zadnjo septembersko nedeljo smo doživeli v Bazovici nad vse prijeten večer. Obiskali so nas go.riški dijaki in nam s čudovitim uspehom zaigrali »Kovačevega študenta«.
V spevoigri nastopa sedem oseb. Če jih začnemo tehtati, zaslužijo prav vsi lepo pohvalo, ker so vsi odlično igrali. Zlasti nas je presenetil igralec glavne vloge, ki je s tako lahkoto in mladostno prešernostjo prepeval glavne dele. Ta spevoigra je dobro poznana po vsej Sloveniji in seveda zlasti na Primorsken in Goriškem, kjer je nastala. Proti koncu so navdušeni gledalci kar med prizori ploskali.
Človek se zaziblje v tiste stare štu* dentoyske čase, ki so bili vse bolj veseli, kot so danes. Prijatelj mi je dejal tako: »Ti, ta igra ni več mo* derna! Če bi danes dal Kovač svoje*
no sklenila prositi generalnega se* kretarja Trvgve Lie*a, da opozori članice OZN na izzivalni članek Ko* minformskega časopisa istega datu* ma. Čeprav se peča resolucija komi* sije v glavnem z napadi članka na Grke, Angleže in Amerikance, ki naj bi baje pripravljali napad na Al* banijo in Bolgarijo, prihaja do sle* dečega zaključka:	»Zgodovina zad*
njih let kaže, da je šla pred agresiv* uostjo pogosto propaganda, ki je obtoževala izbrano žrtev agresivnih namer.« Kominform grmi z napadi na Tita in ga izrecno dolži, da gradi vojaška letališča za Amerikance. šef Titove propagande Milovan Dijlas je v svojem govoru na zboru jugoslo* canskega kongresa miru protestiral proti tem neosnovanim obtožbam in trdil, da hoče biti njegova vlada neutralna v sporu med Vzhodom in Zapadom. Ali bo Kominform na svo* jem sledečem zboru v Berlinu pri* pravljena sprejeti tezo Titove neu* tralnosti? Ali bo to storila Amerika? Dne 19. julija je izjavil predsednik Truman: »Napad na Korejo je jasno pokazal, da je komunizem zapustil prevratnost kot sredstvo za pod* jarmljenje svobodnih narodov in da se je v to svrho lotil oboroženega napada in vojne.«
Kako naj postopamo v tej kritični dobi za Tita in za Zapad s Titom?
(Dalje prihondjič)
ga sina študirat, bi ga moral iskati ne več v gostilni, ampak na politič* nem sestanku ali v prostorih sekcije. Po ljudskem treznem mnenju pa je le boljši polič vina, kakor nabijanje glave s »tujo učenostjo«.
Pred spevoigro je bilo več pevskih točk. Najlepše je bila sprejeta pesem dekliškega zbora: Mladenkam.
Ob odprtem odru je bazovski di* jak izročil Goričanom šopek cvetja.
Dvorana je bila nabito polna.
Tako sc je začelo v novi bazoviški dvorani gostovanje drugih odrov. Pozdravljamo prizadevanje goriške mladine in pričakujemo kaj podobne* ga od naših študentov v Trstu, ki imajo več prilike za skupne nastope. Iskreno želimo, da po petih letih gimnazijskega življenja tudi tržaški dijaki stopijo na podeželjske odre in tako nadaljujejo staro tradicijo slo* venskega dijaka, ki je vedno bil ponos naroda!
Kmečka opravila v oktobru
DAVKI: Od 10. do 18. plačaj pred* zadnji obrok letošnjih davkov.
V SHRAMBI: Kakšno sadje imaš prihranjeno za zimo? Si nasušila smokev, češpelj, breskev in napravi* la sušja iz jabolčnih zrezkov? Imaš v shrambi kaj jabolk, zimskih hrušk, orehov, lešnikov in grozdja? Otroci bodo po zimi zelo hvaležni za vsak tak dar. Če si svojim otrokom prava mati, ljubeči oče, potem pripravi ne* kaj zimske zaloge. Grozdje hrani obešeno, a naj se grozdi ne dotikajo, jabolke in hruške pa na lesah, sple* tenih iz vrbovja, sarabota in podob* nega. Umljivo je, da moraš odstrani* ti gnilo in nagnito. — Kako je s krompirjem? Letos domači krompir močno gnije, kar je posledica pero* nospore in suše. Loči zdravega od nagnitega. Že sedaj misli na semen* ski krompir, ker doma pridelan bo slab za seme. — Si primešal žitom in zrnju sploh prah »Geigv 33«, ki. ti obvarje zrnje pred žuški?
V HLEVU krmi živino čim več ča* sa s svežo krmo, ker letos je malo sena. Pazi pa, da ne krmiš mrzle rosne krme, še manj pa pobeljene od slane. Če paseš, ne goni živine na pašo prej, kot sonce roso ali slano posuši. Bati se je namreč napenjanja.
— Začneš pitati prašiče, Ne pitaj jih s surovim krompirjem, koruzo pa zdrobi in vsaj polij jo z vrelim kro* pom.
V KLETI je že večinoma zbran vinski pridelek in vino končuje bur* no vrenje ter prehaja v tiho. Ali je vino dobro prevrelo? Če še ni, po* išči vzrok! Ali je bila oziroma je v kleti primerna toplota, ki ne sme biti nižja od 15 in ne višja od 25” C. če ne bo vino dobro prevrelo, je le* tos zelo velika nevarnost, da se bo vleklo, da bo teklo kot olje. — Ki* peče vino večkrat premešaj, da na* ženeš k delovanju kvasnice, ki se bi lene vlegle na dno. — Če vidiš, "da vino ni popolnoma v redu, povprašaj sedaj strokovnjaka za mnenje, ker sedaj se marsikaj z lahkoto popravi.
— Imaš na sodih kipelne vehe? Brez teh se ti bo vino skisalo, saj vidiš, da leta okoli vehe na stotine malih mušic, ki prenašajo kisove glivice. — Ne hrani v vinski kleti ne krom* pirja ne žarke ali žaltave slanine (tu* di ne gnjati ali pršuta), ker posehno rnlado vino se kaj rado navzame slabih duhov.
NA VRTU sejemo še zimsko so* lato, lahko še v seješ motovilec. Ver* jetno je, da se bo letos dobro pro* dajalo motovilec, ker bo vsled suše malo rdečega radiča. — Vrtnina uspe*
va, če je prosta plevela:	porij	ga
iz peteršilja, endivijo in zeleno pa moraš opleti. — Prva slana bo popa* rila paradižnike. Tudi drobne sc da v kuhinji dobro porabiti, debelejši pa na soncu še pordečijo.
V SADOVNJAKU pobereš zadnja jabolka in zadnje zimske hruške, še kakšen oreh, kostanj, na drevesih pa še ostanejo kaki. Glavno je in tudi nujno potrebno, da pobereš z dreves vse plodove: tudi vse drobne in ze* lene, nagnite in suhe. Takoj pograbi izpod dreves vse odpadlo listje in najbolje storiš, če to listje sežgeš, posebno še, če so vmes gnili plodovi, če rabiš to listje za steljo, boš s tem razširil različne bolezni, ki napadajo liste in sad. Tudi izpod orehov po* grabi vse: mogoče najdeš še. kakšen dober oreh, ostalo pa vrzi vse sku* paj v ogenj. — Ali boš zasadil kak* šno mlado drevesce? Vsadi ga v je* seni in takoj sedaj skoplji potrebno jamo, da bo sonce zemljo še dobro presijalo. — Boš odstranil kakšno staro ali suho drevo in ga nadomestil z mladim? Stari štor skopaj sedaj, odstrani kolikor mogoče vse koreni* ne in skopaj čim večjo jamo, ki naj ostane preko zime odprta. Spomladi pripelji zdrave, nove zemlje od dru* god in v to zemljo vsadi mlado drevesce. Zato pa moraš seveda od* peljati ali raztrositi staro zemljo, ki jo dobiš pri kopanju jame.
NA NJIVI imaš še činkvantin, ajdo, repo, krmsko peso, korenje, ohrovt in zelje in še kaj drugega Od vsega tega dobiš precej krme, ki je dragocena. Naj nič ne propade. — Glavno pa je na njivi sejanje pse* niee. Ta mesec posej pšenico in ne odlašaj na november. Pri nas je naj* ugodnejši čas za pšenično setev v drugi polovici oktobra. — Zemljo globoko preoraj, obilno pognoji z umetnimi gnojili (superfosfat in žve* pleno,kisli amonijak), seme razkuži (na 100 kg semena 200 gramov prahu »Caffaro«) in če le mogoče rabi za setev sejalni stroj: porabiš manj se* mena in seme pride na njivi enako* merno razdeljeno.
NA SENOŽETI naj živina popase, kar pač zraste, da tako prihraniš na senu. Ali misliš na gnojenje senožc* ti? Najbolj® je Thomasova žlindra. Sedaj sc pobrigaj zato in povprašaj pri zadrugi, ali jo mislijo naročiti. Tbomasovo žlindro moramo raztrosi* ti v jeseni. — če te ne bo, bomo pač rabili superfosfat, ki pa je za senožeti le nadomestek Thomasove žlindre.
PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad 1
KULTURA
Dr. METOD TURNŠEK :
omšetitaplarime../*
(NOVELA)
Ciril je obe dekleti prijel pod roko in vodil gor k slapu. Slap je bučal, da so se komaj drug drugega sporazumevali. Mrzla Savica je prišla okrog tolmuna, ki je goltal vase penasto vodovje. Dekleti sta začudeni zrli gor v žleb v divje padajočo vodo. Kakor da se stena pregiblje in se bo vsak čas zrušila, se je Ružki začelo motiti v glavi. Sedli so rajši na klopieo, in dekleti sta začeli globoko vdihovati in vsrkavati svež arak in hlad. Ciril je E.lici ogrnil pleteno jopico. Eliea ga je pogledala z ljubeznivim smehljajem. Spomnila se je na skrivnost, ki jo je Ciril ob odhodu omenjal. Rahlo je prijela svojega fanta za roko ter ga nekoliko boječe vprašala:
»Pa tista skrivnost, Cirilko?«
Ciril je bil vesel, da je Elica sama prva začela s tistim, po čemer je Ciril toliko koprnel. Ružka se je brž okrenila in pozanimala:
»Kakšna skrivnost, Elica, Ciril?« »To bo prav za prav najin naj večji dogodek, Elica!
Za obe bo veliko presenečenje!..«
Elica in Ružka sta široko odprli oči. Strme sta zrli v Cirila, kaj neki meni. Ciril pa je počasi z desnico segel na levo stran gori nad srce, kjer je v zašitem žepu imel spravljeno skrivnost. Strgal je nit in izvlekel iz žepa v belo svilo zavito drobno stvar.
»Elica, zate je, ali sprejmeš?«
Obe dekleti sta z napeto radovednostjo ugibali, kaj bi bilo.
»Pokaži, kaj imaš!« sta vzkliknili obe hkrati.
»Sprejmeš, Eliea ?« je Ciril svoje rjave oči uprl v sinje Eličine.
»Ah, Cirilko, saj vendar veš, da sprejmem!« je Eliea hotela biti skoraj užaljena.
Tedaj je Ciril iz bele svilene krpice odvil zlat prstan s sinjim biserom. Elici je postalo gorko krog srca, obraz ji je zažarel v blaženi radosti. Ružka pa kar ni mogla verjeti, da je resnica.
»Tebi, svojemu dekletu, ljuba Eliea, ob tvoji polnoletnosti, da bi si najini srci v ljubezni vedno ostali povezani...«
Elica je bila ginjena. »In kaj naj ti dam jaz, Cirilko ?«
»Saj imam tvoje srce, Elica, ali ne?« je drhtel Cirilov glas.
»Da, Ciril! To bo najina zaroka!« je srečno skoraj zavrisnila Elica. Ciril je prijel za Eličino roko in ji skrbno začel natikati prstan. Ružka je presenečena vzkliknila:
»Ne ločitve, združenja zdaj so časi! Še sanjati bi se mi ne moglo, da se bo pri Savici, kjer sta se ločila Črtomir in Bogomila, moja sestra zaročila s Cirilom. Čemu nismo še povabili strica in tete ter očeta in mame?«
»Ne ljubim ceremonij, Ružka! Vesel in srečen pa sem, da si zraven ti za pričo!« Prstan je Elici dobro pristojal.
»In kako si vendar znal izbrati pravega, da je kot nalašč za na moj prst, je Elica občudovala prekrasen dar, z mehko desnico je ljubeče pobožala Cirilovo lice. »No, kako si znal to, ti fantič moj?«
»Fant mora dekletu znali izmeriti srce, roko in prst!« se je smehljaje, ves presrečen pohvalil Ciril.
»Elica, dobro si na Brezjah molila za svojega fanta!« se je radujoč s sestro in Cirilom pošalila Ružka.
Namesto Elice je Ružki vrnil Ciril:
»Le dobro moli tudi ti, da bomo ob letu tudi tebe nrav tu zaročili!«
Ružka se je od same žive radosti na peti zavrtela in plosknila z dlanmi:
»Bog živi naša zaročenca! Kako naj vajini sreči napijem?« Naglo je segla v torbico po prazen kozarec, se sklonila v čisto, deviško Savico ter zajela gorsko vodico;
»Ni vino, pa je voda s slovenskih planin!« Ciril je oporekal: »Ružka, ne bo veljala!« »Mora veljati! Res kot je ta prižuborela neskaljena preko čvrstih skal in mimo planinskih rož, tako naj tudi vama žubori vedno
S
1
p
5
o
D
Dolina
Napovedana nova maša v Dolini bo na Marijin praznik 8. decembra. Želeli smo prej v lepšem jesenskem času, a ni mogoče. Argentina je da* leč in tako imejmo naš veliki dolin« ski praznik 8. decembra. Kakšen, ki ni bral pred tedni našega prvega po* ročila, vse to kaj malo razume. — Pred trinajstimi leti je odpotoval s svojimi starši iz Doline v Argentino deček Lovriha Marij. Tam je. študi* ral, postal bogoslovec in sedaj v oik» tobru bo posvečen v duhovnika, las koj po posvečenju se bo vrnil v Evropo in bo tu v svoji rojstni vasi pel prvo slovesno sveto mašo. (Dos lina je imela svojega zadnjega novo* mašnika pred 85. leti). Vožnjo čez morje in nazaj plačajo svojemu no* vomašniku njegovi rojaki, ki so v ta namen že veliko žrtvovali. Go* spod novomašnik se jim vnaprej v vsakem pismu zahvaljuje in vedno pozdravlja vse vaščane. —- Z velikim veseljem pričakujemo tudi skupni shod Marijinih družb in AM, ki bo v nedeljo 15. okt. v Dolini, kot je objavljeno n» drugem mestu. Res je, da so si naši prazniki (Rim, Opčine, Dolina) zelo blizu, a pozneje ni sploš* no prosta nobena nedelja, oziroma so dnevi že občutno krajši. Kakor ste z najlepšimi vtisi odhajali iz Doline prejšnja leta, tako upamo, da vam bo ugajalo tudi letos. Prav lepo vab* ijeni tudi od naše strani, saj so taki skupni prazniki velika pomoč dobrim kristjanom, vsem drugim pa opomin da na* Tržaškem vendar ni vse neke določene barve. Ob priliki tega skupnega shoda bo tudi koncert ma* rijanskih pesmi. Odbornice Marijinih družb pa bodo imele po zaključku v cerkvi razgovor s škofijskim vodite* Ijcm v dvorani. Prijazno vabljeni!
Rupa
V petek dne 22. sept. je šel kot običajno na delo enaintridesetletni Albin Petejan, a nazaj ga ni bilo več. Obležal je na poti kot žrtev ne* sreče pri delu v bližini mesta Por* denone.
Globoko nas je presunila ta ne* nr.dna žalostna izguba! Pokojnika so pripeljali domov, kjer je bil pokopan preteklo nedeljo.
Kako je bil Albin priljubljen pri ljudeh in posebno pri. mladini, nam je pokazala jasno zares izredna množica spremljevalcev pri pogrebu. Belooblcčena dekleta in fantje ne sanvo iz Rupe in Peči, temveč iz vse okolice, so častno jemali slovo od ljubega prijatelja in tovariša. Za slovo mu je zapel še pevski cerkveni
zbor iz Rupe nekaj žalostink.
Albinu, Gospod, daj večni mir in pokoj!
Iz Rima
Kot ste svetoletni romarji iz Go* rice in Trsta lahko na lastne oči videli, jc svetogorska milostna podo* ba zopet kot je bila nekdaj. Mnogi taki, ki jo nosijo zvesto ohranjeno srcu, so ob njenem pogledu ginjeni vskliknili: »Saj je ravno taka kot je bila«. Ne le ravno taka je kot je bila, ampak ‘ista kot nekdaj! Za to gre hvala moderni umetniški tehniki. Ko smo se pogodili za njeno obno* vitev z najboljšim izvedencem vati* kanskih muzejev dr. Federici*jem smo se nemalo ustrašili za nas viso* kega proračuna L 200.000. Ko nam
je izročil dovršeno delo nekaj pred vašim romanjem, nam ni bilo žal. In vaši radostni vzkliki so nas v tem potrdili! Prav za prav bi bilo naravno, da bi bili potrkali na vaša srca za prispevek ob priliki vaše pobožnosti pred njo v salezijanski cerkvi, a tega nismo storili, dokler nas niste sami izzvali z vprašanji, kdo kaj pobira v ta namen. In kljub temu ste darovali samo ob tej prili= ki L 28.480. To nam je priča, da imate srce in roko za svojo Mater. Bog naj vam na Njeno priprošnjo stotero povrne! Kdo bi hotel prispe* vati še kaj v ta namen, naj pošlje svoj dar na vam dobro poznanega p. Fidelisa, slovenskega kapucina v Gorici, ali na katerega tržaških go* spodov, ki so se udeležili romanja. Še to vam sporočamo, da bo obljub* ljena devetdnevnica, zaključena s sv. mašo, za vse ki so kaj prispevali za njeno obnovitev od 20. do 29. okt. pred milostno podobo v kapeli šol* skih sester.
P. Hugo Breri, O.F.M.
C
o
E
V
N
SEMENIŠČE V TRSTU
Od nedelje 1. oktobra ima tudi tržaškoskoperska škofija svoje seme* nišče. Kardinal Piazza, ki je v soboto prišel iz Rima, ga je blagoslovil po* poldne ob ,3h in pol. Nepozabni slav* nosti sta poleg našega škofa prisostvo* vala še nadškof iz Tridenta in škof iz Bellu n a. Predstavniki vojaških in civilnih oblasti so se te slavnosti udeležili v polnem številu Poročajo, da je bilo prisotnih tudi približno tisoč vernikov. Če bi bilo vreme stanovitneje, bi prišteli lahko še kak tisoč.
Po blagoslovu je g. kardinal v le* pem nagovoru poudaril pomen nove* ga semenišča in sploh vzgoje v seme* niščih. Za njim so se vrstili razni govorniki, ki so poudarili isto misel, pohvalili požrtvovalno delo g. škofa pri gradnji semenišča, opozorili vse pričujoče na velike žrtve dobrih ver* nikov, ki so mesec za mesecom pri* našali svoj dar. Kot zadnji se je zahvalil tržaški škof. V svoji zahvali je poudaril misel: Pri gradnji so p> magali italijanski in slovenski verni* ki, zato pripada semenišče obojim.
Slavnost sta poživila pevski zbor sv. Justa, ki je zapel par lepih pesmi, in salezijanska godba.
Po končani akademiji so si povab* Ijenci ogledali novo zgradbo. Reči moramo: lepa je: v modernem slo* gu; odgovarja v vsakem oziru svoje* mu namenu. Edino cerkev ni še do* končana.
Verniki si lahko ogledajo hišo do vključno 8. okt. v urah 10* 12; 14 * 18.
Ker že omenjamo zgradbo, naj omenimo še, da so bili pri slavnost* nem kosilu v nedeljo v škofiji po* mešani med različnimi osebnostmi tudi predstavniki delavcev, ki so se* menišče gradili.
Zunanje delo je končano. Ostane sedaj še težje delo: zgradba notra* njega življenja. Želimo vsem tistim, ki bodo poklicani k temu delu, obilo božjega blagoslova. V sedanjih raz* merah hiše graditi je res težko delo, še težje pa je v sedanjih časih vzgo* jiti mladeniče, ki bodo radi sprejeli duhovniški stan in se zanj tudi žrtvovali.
Prijava mošta
Glasom postave morajo vsi, ki so pridelali -na lastni zemlji vino do 15. novembra prijaviti količino tega pri* delka na občinskem trošarinskem uradu (Ufficio Dazio Consumo). Pri* java je važna zaradi morebitne pro* daje. Kdor v tej dobi mošta ne pri* javi, zapade težkim globam.
Blok pri »Rdeči hiši"
Na bloku pri »Rdeči hiši« se še vedno vršijo razgovori med svojci. Za razgovor mora prosilec imeti do* voljenje krajevnega »ljudskega odbo* ra«, kateri pa noče ravno vsem ustreči. Tudi nekoliko blaga se lahko izroči svojcem.
Poroka
Dne 25. sept. se je poročil- gospod Štefan Černič iz Gabriji z gospodično Ado Gabrovec, učiteljico na Vrhu. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Izsekovanje vzdolž meje
Ob priliki zadnjih trgovskih raz* govorov v Ljubljani med predstavni* ki goriške trgovske zbornice in opol* nomočencem »slovenske vlade« Bori* som Pucom, je slednji ponudil Goriča* nom izsekavanje in prodajo gozdičja vzdolž celotnega obmejnega pasu v širini sto metrov. Goriški pred* stavniki so predlog sprejeli in obve* stili o tem videmsko trgovsko zbor* nico, ki ima na razpolago veliko gozdnih delavcev. Italijani si obetajo s tem dobička, Jugoslovani pa si mislijo, da bodo preprečili skoro vsakodnevne pobege!
Tito in srbski patriarh
Pred kratkim je obiskal patriarh srbske pravoslavne cerkve Vinkentij Piodanov sedanjega jugoslovanske* ga diktatorja Tita, kateri mu je vrnil obisk s tem, da ga je obiskal na sedežu patriarhije. Sprejema so se udeležili tudi gen. major Milan Zeželji in mi* nister Ljubodrag Djurič; od cerkve* ne strani so bili prisotni razen pa* triarha člani sinoda srbske pravoslav* ne cerkve, črnogorsko*primorski me* tropolit Arsenije, raško*prizrenski e* piskop Vladimir in braničevski epi* skov Venjamin.
Imenovanje
Dosedanji župni upravitelj na Op* je bil dne 27.
Slovenci iz Belgije v Kavelaer-ju
Dne 10. septembra so organizirali naši belgijski Slovenci božjo pot k Mariji v Kavelaer. To je staroslavna Marijina božja pot. Romanje je lepo uspelo.
Krojni tečaj
Še je prostih nekaj mest za krojni tečaj. Prijavite se čimpreje v Do* brodelni pisarni Riva Piazzutta 18 (od 9h do 12h).
LISTNICA UPRAVE
Priložili smo poštne položnice na* ročnikom, ki so še na dolgu za teko* če leto.
S 1. novembrom bomo list ustavili onim, ki ne bodo do tedaj poravnali naročnine.
DAROVI ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE
G. A. v Gorici o priliki obiska fatimske M. B. 1500; ga. Gravner 200; preč. g., Vinko Žakelj, duhov* tiik pri slovenskih rudarjih v Belgiji, 1000: Mikluž Alojzija 50; gdč. Ceci* lija Samec. Trst, 500 lir.
Vsem našim dobrotnikom srčna hvala z zagotovilom hvaležnosti in molitve.
činah č. g. Silvani sept. instaliran za
župnika istotam.
Ob začetku meseca v Gorici
V petek zvečer ob 8h ura češčenja v stolnici.
V soboto ob 6h sv. maša in pre* mišljevanje v stolnici.
V soboto zvečer ob 8h sestanek za može in fante v prostorih Katoliške tiskarne.
V nedeljo ob 8h sv. maša s skupnim sv. obhajilom za može in fante pri sv. Ivanu.
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska f skarna Budin v Gorici
Zobozdravnik dr. STANISLAV PAVLICA
TRST
Via Commerciale 10/11 * Tel. 25597
KROJAČNICA
PODGORNIK
izdeluje vsakovrstne moške obleke, duhovniške talarje in suknje. Na željo če. gg. obisk tudi na domu.
TRST
ul. Oriani 9/II (pri trgu Garibaldi)
AKADEMSKI KLUB IZ GORICE
priredi v nedeljo 8. oktobra točno ob 20h V BAZOVICI
v Prosvetnem domu B. Gl. Nušičevo veseloigro
GOSPA MINISTRICA
VABLJENI VSI!
čista, sladka ljubezen v vseh dneh življenju!«
»Hvala ti, llužka, za tvoje plemenito voščilo!« sta se zahvalila oba zaročenca. Ciril je prvi srknil zdravo gorsko vodico. Sestri sta se medtem poljubili. Tudi Eliea je z radostjo in srečo pila planin.
.■odo s slovenskih
Eliea je v hotelu ob jezeru v prekipevajoči sreči predstavila teti in stricu svojega zaročenca medicinca Cirila. Teta in stric sta se začudila, kje ga je tako nenadoma »staknila«.
»Izpod Triglava, točneje izpod Komarče, mi ga je Savica naplavila in še ta prekrasni zaročni prstan z njim!« se je pošalila Eliea.
Teta in stric sta še bolj začudeno zrla zdaj v razigrano dekle, zdaj v smehljajočega se fanta, češ ah je resnica ali le dobra šala. Ciril je z desno roko oklenil svoje dekle okrog života in se tudi pošalil:
»Saj ne boste hudi, da sem si to zalo cvetko utrgal na vašem vrtu, v vašem sorodstvu!«
Stricu, manifakturnemu trgovcu je medieinec Ciril bil takoj všeč. Od nekdaj je namreč spoštoval in cenil medieince kot požrtvovalne idealiste in je z radostnim aadovoljstvom iztegnil roko v pozdrav:
»Če je tako, pa vama obema res čestitam! Bog daj
srečo!«
Teti, zajetni aristokratski dami, pa ni bilo po volji, da je Eliea svojo ljubezen skrivala. Čemu se ni posveto-
vala v sorodstvu in si ni rajši izbrala, kakor se uglednim ljubljanskim gospodičnam spodobi, kakšnega uglednega tujc-a, vsaj iz Trsta, če že ne iz Dunaja, iz Prage, Budimpešte ali od drugod svojo nevoljo vsaj malce dala čutiti Elici, je namenoma zaročencu dejala zbadljivo: »Ste morda iz Prage, gospod?« Teta je bila sila visokostna. Elico je zabolelo.
»Ne, milostljiva! Sem pristni Slovenec, doma iz
celjske okolice.«
Teto je še bolj razočaralo, da je fant iz daljnega, malo znanega podeželja. Namrdnila se je in spet vprašala z viška:
»Kje pa študirate medicino? V Gradcu, Na Dunaju ( V Pragi? V Heidebergu? V Padovi.'1«
»Zdaj sem štiri semestre končal na ljubljanski fakulteti. Po odsluženem vojaškem roku pa sem namenjen na kako univerzo!«
»Še vojak ste?« se je začudila teta in se skoraj užaljena obrnila proč.
»Čemu pa ne, milostljiva? Saj to je končno častno! Dokaz, da imam telo in ude zdrave!« je tudi Ciril začel vračati gospejini visokosti. Gospa si ni navrh znala razložiti, kako da se Ciril, ki je bil v letni vojaški obleki, med vojaško službo nenadoma more znajti tu ob jezeru. Tu nekaj .ne bo v redu. Morda je celo^ kak vojaški ubežnik! In s takimi ljudmi ima opraviti Eliea. To ji bo povedala, ko bodo sami!
»Berta, pripravili bomo praT slavostno kosilo in slovesno bomo proslavili Elično aaroko!« je blagohotno
predlagal mož, ki je nekoč tudi bil vojak in kot vojaški kadet rad zrl za puncami, zlasti za ponosno Berto.
»Dragi Joško, ti nič ne razumeš! To ni tako preprosto! Za slavnostno kosilo je treba vedeti vsaj tri tedne prej! In zdaj ti niti oče in mali o tem ne vesta! To so, Joško, otročarije, ki bi jih ne pričakovala od svojih študirajočih nečakinj! Kako sloyesno, s kakim pompom sva se zaročila midva! I ri sobene nas je bilo!«
Cirila je zadelo. Za povabilo, tudi če bi ga mogočna gospa teta nanj bila iskreno povabila, bi se vljudno zahvalil in odtegnil. Zdaj pa je dobro čutil, da ga teta morda prezira, in je komaj čakal, da se odstrani. Le za Elico in Ružko mu je bilo hudo.
»Sem vam hvaležen za pozornost, gospod Jožko, vendar ne želim biti v nadlego milostljivi.«
Elico je tetino vedenje zelo prizadelo, na moč ji je bilo žal, da je sploh šla razodevat svojo skrivnost in predstavljati svojega zaročenca. V tej mučni zadregi je pogumno segla vmes Ružka in dejala:
»Draga teta, nič ne imejte brige ne za kosilo in ne za Eličnega fanta! Vsakdo	je svoje sreče kovač. Elic«
je polnoletna in	si snte	in	mora izbirati po	svojem
srcu...«
»Pa 'ne! Ne	bodite	no!	Kdo ji je sploh kaj	rekel.'1«
je striček Jožko	skušal	uravnovesiti zadevo.
Teta je že hotela izbruhnili s svojo ihto, pa jo je Ružka znova prehitela:
(Nadaljevanje)