...^niiSne številke stanejo 10 vin. (# . '"' goCA" ima naslednje izr;jdner«prHogej OV^o*}-Ju ^aiipot po GoriSkem in Cradiščanskem" in ¦ ,i jflt po 14nW3aili in faanjskili mestih", dalje dva W Mu „Vosni red teleznic, p&rnikov in poštni* fu\t»r mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". ^. c;.„i,io sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici . " 1. nadstr. v .»Goriški Tiskarni« A. Qabr§ček ^rojila brez doposlanenaročnine se ne oziramo"' Vasi in poslanice se računijo po Potit-vrstah fie I,' t-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka T Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — 's.Hame in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za •', in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. 99- V Gorici, v torek dne 3. septembra 1907. Tečaj XXXVII. u trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek . j0 ob 4. nri popoldne ter stane po pofit* P in» di v Gorici na dom poSiljana: Y¦ „«, leto ........15 : . 15 K . 10 » . 5 » »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K• Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposa ulici St. 7 v Gorioi v I. nad h Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2.'do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačat! loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlštvti. ».PRIMOREC" izhaja ne gradežkih peščin, s čemur bi se ohra-sii avstrijski laguni, krasota in naravna čriaibr. pred morskimi valovi. Umestno bi bilo, da bi se pogozdili r^ovi rek po ureditvi vodnih tokov z vrbami. Uredite? vodnih tokov. Zadeva posebne važnosti je ureditev cele 'Rte rek in hudournikov, kakor n. pr. Soče, % Idrije, Talja, Tiel-a, Colatore inorto, *ie, Ko/.banjšček-a, Vipave in njenih pri-siov Lokavšček-a, Grajšček-a, Reoč-a, Vr- * "biro, Lijak-a, nadalje Kamni * Draganjšček-a, '¦;&», 1 »ranice itd. •Hede mnogih označenih ureditev so se * dovršila skladna pogajanja, glede drugih ista še pendentna. Kar se tiče ureditve Soče in Tera, se L'akuje od jeseni preteklega leta obhod v spravljanje splošnega načrta. Velikega pomena bi bilo za našo deželo, *ttM se izvršitev vseh omenjenih del pospešila. ••»j bi se ureditvena dela zaporedoma izvrta, stala bi ista manj in bi bila bolj »"tržna, dočim so ta dela vsled nepristauih :':iinjenj, deloma porušena, deloma poškodo-!'^ vsled velike vodne sile ; s tako uredit-':.3' ki .se tolikrat prekine, se zapravlja čas, A ftatno prekoračijo proračuni in kar ni naj-aty, ljudje, bi imeli od uravnanega v&eg& toka koristi, a čakajo na te zaman. Nadalje, ako bi se označeni vodni toki ^vnavali zaporedoma ali po več skupaj, do-¦«o bi vsled vremenskih nezgod obubožano pre-•'Cistvo delo in s tem realno pomoč in beda ' *e na lep način odvrnila. To bi se dalo lahko izvršiti, kajti za '¦* ureditvena dela, glede katerih so se do-';:1k Pogajanja, so na razpolago prispevki, 11 so jih podelili visoki erar, dežela in interese. Cestne naprave. Tudi kar se tiče cestnih zvez, bi bila w:l«Sua pomoč visoke c. kr. vlade umestna. vJ ^ naši deželi so ceste, na katerih je ^ »icddeželni ali mednarodni promet, ka- I u- pr. na cesti, ki vodi iz Kranjskega 021 Ri&emberk, Šempeter, Gorico, Krmin do italijanske meje; na cesti, ki vodi od Rebka (pri Sv. Križu) Čoz Kras na Prosek in v Trst; na cesti po trentski dolini itd. Troške za vzdrževanje teh cest prenašajo dotični cestni odbori, da, celo deželni zaic.-c, vsled česar bi bilo pravično, da bi se uvrstile označene in slične ceste med državne, kajti to zahteva njih značaj meddeželnili in mednarodnih zvez. Pendeuten je načrt ceste Dobrovo-Š t e v e r j a n - V i p o 1 ž e, s katere izvršitvijo bi se razvila v Brdih (t. j. v najrodovit-nejšem kraju naše monarhije) trgovina (zlasti z grozdjem iu sadjem), ki je sedaj v tem kraju radi pomanjkanja cest nemogoča. Deželni zbor se je ponovno bavil s tem načrtom in je pripravljen, prispevati za izvršitev istega z izdatno podporo. Toda, izvršitev dela je nemogoča, dokler ne sprejme država pokritja primernega obroka proračunjene potrebščine, kateri bi odgovarjal njenim znatnim sredstvom, s kojimi razpolaga, in važnosti cesto v strategičnem pogledu. Nadalje je treba zgraditi še druge sklad ovne in občinskoceste, kajti dobre cestne zvoze so neobhodno potrebne za razvoj kmetijstva. Toda, sredstva iz dežel-znega zaloga in občinska sredstva niti zdaleka ne zadostujejo v kritje potrebnih troškov za zgradbo cest in nujno je potrebno, da priskoči vlada z izdatno državno podporo na pomoč. (Pride Še.) DOPISI. Iz ajdouskega okraja. iz RilOT&erga. — (Nekaj odgovora.) — Izzivan ter prisiljen po dopisu v „Gorici" št. 71., kateri dopis je sestavil g. Josip Štrancar, župnik v Rihembergu, izjavljam takoj v začetku, da je ono cikanje od „ prvega do zadnjega stavka" gola laž, „da bljuvanje v listih proti meni (t. j. g. Štrancarju) prihaja večinoma iz peres tuk. učiteljstva". V obrambo tega učiteljstva dolžan sem javnosti pojasniti, da tolče g. dopisnik v svojem dopisu brez najmanjega povoda kar po vseh treh učiteljskih osebah v Rihembergu — pojem „tuk. učiteljstvo" pomenja to —• misleč, da pri tem udrihanju vsaj jednega zadene, tudi če ostala dva po nedolžnem ob tem sumničenju trpita! Ni doigo časa, kar je neki drugi dopisnik iz Rihemberga tudi sumničil tuk. učiteljstvo redi nekega dopisa v nSoči", a pozneje ustno priznal, da se je zmotil. Pa recimo, da bi bila jaz in g. učitelj Bric kriva vsem tem razmeram rihemberškim — pred nama je vladal v Rihembergu menda najlepši mir in red, bilo je bojda kakor v deveti deželi, kjer se cedi med in mleko — vprašal bi samo, v koliko je kriva pri tem gdč. učiteljica S., saj pač spada tudi ona v krog „tuk. učiteljstva". Da se izognemo vsakemu aesporazum-ljenju" v tem oziru, nasvetoval bi vsem sedanjim in bodočim rihemberškim dopisnikom listov „Goricea in ^Primorskega lista", da v bodoče natančno precizirajo pojem „tuk. učiteljstvo" ter izrecno navedo ime onega izmed tega učiteljstva, nad katerim bi se jim zlju-bilo zajahati, posebno pa v slučajih, če se ima „za to trditev tudi pismene dokaze", kakor trdi v svojem dopisu g. Štrancar. Ker torej ne vem, katerega izmed „tuk. učiteljstva" misli g. dopisnik, dolžnost mi je kljub temu kot sedanjemu voditelju, odgovoriti na vsa ona sumničenja, katerih kar mrgoli v nOorici" ter se omejiti v tem odgovoru zgolj na svojo osebo". Pozivlje se pa g. dopisnika, ki ima ,,pipaene dokaze", naj pride z istimi na dan, posebno pa naj navede vse one dopise, ki bi potekli izpod mojega peresa. A slavno uredništvo „Soče" naprošam, da se izjavi, Če sem li jaz v kaki dotiki z dopisi, o katerih misli g. dopisnik, da prihajajo ^večinoma iz peres tuk. učiteljstva". (Izjavljamo, da ni g. Ples-ničar prav v nobeni ?.vijo za šolo zopet srednjeveški časi. Šola naj gre nazaj, namesto naprej, učitelj naj bo zopet mežnar. Silijo naravnost v tirolske razmere. Na Tirolskem imajo deželni šolski zakon, po katerem so učitelji vezani na niež-narsko službo. Učitelj na Tirolskem pometa cerkev, prižiga sveče, oblači gospoda nunca, nabira v mošnjo denar po cerkvi, spremlja gospoda nunca, ko gre obhajat, zvoni, igra na orgije, streže pri krstu, pri poroki, pri pogrebu itd. Tak je na Tivolskem v prosvit-Ijeni Avstriji v XX. stoletju učitelj, pionir prosvete 1 Tirolska pa je ideal vseh klerikalcev vseh narodov. In če bi šlo po želji klerikalcev pri nas, bi nastale kmalu take razmere kakor na Tirolskem. Učitel-mcSnar na Tirolskem datira iz konkordatskih časov. Mežnarstvo učitelja pa je potrdil tirolski de-želni šolski zakon v letu 1904, torej pred par leti. Ce bi Šlo po željah klerikalcev pri nas, bi v prihodnjem deželnem zboru, ki obeta j biti precej črn, prav lahko sprejeli tak ti- | rolski šolski zakon! Saj klerikalci jasno kažejo, kaj in kako mislijo s šolo. Dr. Brecelj je v Kanalu precej čisto povedal stremljenje klerikalcev gledč šole.... Šola na Tirolskem seveda trpi vsled učiteljskega mežnarstva, kajti učitelj tam gori se imenuje mežnar-učitelj in niti ne učitelj-mežnar. Mežnar je prvo, in če je treba mežnariti, počiva šola, Saj že počakal — V take razmere silijo goriški „krščansko misleči učitelji". Pa so še za Tirolci! Kajti na Tirolskem so pred mesecem dnij stopili učitelji precej energično na dan, da se otresejo mežnarstva. Gibanje gre med njimi, da je nespodobno za učitelja biti mežnar ter prav v vsem biti odvisen le od nunca (vsako imenovanje je odvisno le od duhovniške volje), začeli so se pošteno boriti proti srednjeveškim razmeram v šoli in v uAiteljstvu — »krščansko misleči" na Goriškem pa bi radi zlezli v take razmere, katerih so se celo na Tirolskem že naveličali... V četrtek se zberejo goriški „T i r o 1 c i" v „ Šolskem domu" y Gorici. Vse je radovedno, kateri so in koliko jih bo. N6, sile ne bo, kajti prepričani smo, da je v vsem goriškem učiteljstvu toliko močij, da se nekaj Tiro1 kar poizgubi med njimi. Ker pa ge\ ^T* stanu na svetu dobi kaka garjava ovca '\*> učiteljski ne more biti izjema. Naj tore" * tistih par »Tirolčkov'1 Zavedno m%^X mora biti veselo, da se jih otrese. Y° Ni c. kr. učiteljišču»Kopru bo" vpiS0Van- za Šolsko leto 1907/08 dne 13. in 14 je tembra od 9—12 pred- in od 3-6 popil ti pouk P0D8T.: 16. septembra se prične na vadnici redni in se začenjajo na zavodu vsprejemni Ijalni in zrelostni izpiti. — Ravnateljstvo" kr. učiteljišča. „Slamosta odkritja Gregorčičeve spominskefe I Ritiembsrgu je končala z velikim porazom ri hemberških klerikalcev. Nikoli nismo mislil-" da bo tak izid. Pa kdor seje veter, ta %•' vihar. — Prva točka programa je bilo petje, je. dina točka, katero se je nekaj slišalo fo ra. zumelo. Pri govoru župana Pavlice nastal je vihar. „Dol s klerikalci, živio Gregorčič1 podobni klici so se neprenehoma slišali. K&i je vsega natresel Pavlica z govorniškega odri svojim vernim, se ni slišalo, Žvižganja ni bilo ne konca, ne kraja! Vihar se je podvojil ijri Berbučevem govoru. Rihemberških napredoja, kov je bila navzoča dobra polovica. Lepo št«. vike je bilo tudi vnanjih somišljenikov. Meji govorom Berbučevim so začeli ti skupno peti „Hej Slovani!" Grozen prizor za klerikalce! Berbuč nadaljuje svoj govor med hrupom k petjem, župan Pavlica se prijemlje za glavo sin Andrej in Štrancar se spogledujeta, vse gleda napeto, kaj nastane! Nastala je neopisljiva zmešnjava! Pesem za pesmijo so vrsti med Berbučevim govorom. Očka Pavlica pošlje svojega redarja, naj ustavi petje, a brez uspeha; sam gre med nje, da bi jih umiril, pa vse zastonj: petja le ni bilo konec! Prof. Berbuč je med tem v naglici zaključil svoj govor, katerega pretežna večina občinstva & slišala ni. Tudi nadaljno petje cerkvenih ppv-cev rihemberških se ni slišalo. Ko ho napred-njaki svoje pesmi sredi trga odpeli, odstranil?. se jih je skoro polovica ter z navdušenimi živio-kliei na Gregorčiča odšla. Program situ-nosti je bil uničen. Pač pa se je proti koncu mirno poslušalo uekutere vnanje zbore. Slavnost — če se sploh kaj takega zamore imenovati slavnost — je pokazala klerikalce v njihovej polnej nagoti. Jasno je kot beli dnu, da je bila vsa prireditev pristranska od M začetka pa do konca: do usodepolnegu iio-raza. Vsa demonstracija se je uprizorila vsled tega prirediteljem, ki niti ob takih prilikah ne zmorejo, da bi ne pokazali svojih strankarskih strasti. Določeno je bilo, da proslavi cela občina Gregorčiča, ne glede na stranke. Ali Štrancar je kmalu zasukal vso reč na klerikalno stran. Pevci v občini so se vadili, imelo je biti lepo slavlje, nazadnje pa je napred-njake odvrnil ter odredil, da bo vsa slavnost klerikalna! — Tako nesramno delajo klerikalci z Gregorčičevim spominom! Vspehe tegi odkritja si lahko pripnejo klerikalni prvaki ita svoja prša. Niso marali, da nastopijo z na* prednjaki skupno na odru v proslavo spomina nesmrtnega S. Gregorčiča; ne tega, saj klerikalcem ni za slogo niti tam, kjer bi bila mogoča, njim je le pospeševanje razdora v občini menda na|bolj pri srcu! Sramota takim s lavi tel jem slavnega pesnika! — Opomniti je, da je odkritju prisostvovalo večinoma domače občinstvo. Zunanjih ljudi — razven dveh ali treh zborov — skoro nič. Iz Gorice je bilo le par klerikalcev, zraven tega 6 do 8 bližnjih duhovnikov. Čast rihemberških cerkvenih pevcev so morali konečno rešiti nekateri zunanji pevci, ki so nastopili s par pesmimi, a izven programa. Najzabavnejše pri vsej prireditvi p* je bilo, ko nastopijo neki zunanji pevci n» odru pod spominsko ploščo in začno: »Sinou sem na vasi bil, naj bo,... Predolgo sem s* zamudil, naj bo... Trgaj mi rožica, delaj »• pušeljce, če sem jaz fantič za te !tt Tako U& nampeč klerikalci Simona Gregorčiča! Slava jim 1 Ubogi pesnik! Obrnil bi se v grobo. vstal ter mahnil po takih čestilcih! Omeniti imamo še, da so napreduj^1 — med njimi nekaj vrlih Tržačanov - za; sedli vse prostore v hotelu „LiČenu, kjer naj bi se vršil nameravani koncert Gregorčiče«^ klerikalnih slaviteljev! A ti niso dobili vet prostora v hotelu ter se na vse strani poraz gubili. Žalostne „slavaostitt še bolj žalosten konec. — Shod poslanci Fona i Šompasu, - v ned# 1. t. m. je priredil državni poslanec r« shod v Šempasu na zaprtem dvorišču a 1 .. ve> od pokojnega Monarija podedovane L in sicer precej po blagoslovu. Vdeležba je bila Še precejšna, posebno r, Oseka, Vitovelj in Ozeljana. Šempascev, Lebno pa Fonovih volilcev, se je Vdelali _-«.» maln. Skunna vrieležha ie hila žilo P'av malo. Skupna vdeležba je bila ihližno 200 oseb. Že pred shodom je bilo splošno go-vorjenje, da bode g. poslaWet"or,$faije«tr* ^sedanjem delovanju imel prav malo ali $ poročati. In res je bil g. poslanec pra-iicefl, »n ie sam Priznai» da ni mogel za ^0; volilni okraj dosedaj še nič storiti. Zasedanje da je trajalo le malo, časa -m. la ^ da je bil določen večji del formalnostim, medsebojnemu predstavljanju in spozn a n j u poslancev, volitvi predsednika i drugim, poslušalcem nerazumljivim okončinam. Radi tega da ni mogel nobeden ^sianec za svoje volilce nič storiti! Posloma svojega govora je razložil, iz koliko kancev obstoji sedanji državni zbor, kake franke in klubi se v njem nahajajo i. t. d. Pjkfli je izvlekel iz žepa neko staro »Gorico«, stoteri je menda ponatisnjen prestolni go-i;.- ter pričel posamezne točke tega govora ;aii in že vrabcem znani klerikalni program lagati in pojasnjevati ter s prestolnim Tovorom primerjati in prišel je do zaključka, i se njih program s prestolnim govorom skoraj povsem vjema. (Dobro jo je pogodil!!) jeve da je posebno povdarjal, da je njih program za krščansko vzgojo otrok in proti »obodni šoli. Dalje je pripovedoval, da je^ iržava zvišala melioracijski fond od 4 na 8 siljonov kron in da je obljubila prispevati udi za zavarovanje starih in onemoglih. Pri tem je dunajskega župana dr. Luegerja posebno hvalil in nad vse povi-leval. Rekel je, da je Lueger najbolj loder in učen rnož iz med vseh po-jncev v državnem zboru. (Lepe pojme o -odiosti in učenosti ima g. Fon. Kako pa i z njegovo modrostjo in učenostjo ?!) inraio je zagotovil, da je on kot državni silanec. vsakemu na razpolago in da je že .časnikih objavljeno, kje stanuje in da se j vsaki dan dobi predpoldne v njegovem sta« rjvanju. Ko ga je nekdo vprašal, kaj je skrenil glede suše, je bil v zadregi in je dal nato prav smešen in ledostojen odgovor: »Kaj mislite, da mbodem jaz seno kupoval.« Ves govor g. poslanca ni bil župniku fe" nič prav po volji, ker je napravil na poslušalce slab utis. Radi tega mu priskoči &Ča hitro na pomoč. Počel je g. Fona na »je pretege hvaliti, kako da je skromen in ponižen, da ni o sebi nič govoril in se v ovojem govoru niti omenil ni. (Je že vedel, stoj je bil tako skromen in ponižen!) Na->>:val je, kako se g. poslanec trudi za cesto 'gozda do državne ceste pri Šempasu, ^o skrbi za osušenje travnikov po Lijaku i *- se sploh za svoje volilce silno žrtvuje. b'n grdi farbar Grča!) Radi tega predlaga •2. naj se poslancu izreče zaupanje in tavalo, kateri zahtevi so se pa samo neveri župnikovi privženci odzvali. — In ^ je poslanec Fon, mogoče nevede, kvaril župniku veselje. Izjavil je namreč, i^ie sicer vprašal nekega nižjega urad-*3 in potem referenta pri miriisterstvu «& omenjene ceste, da mu pa si znano, okšnem stadiju se ta zadeva sedaj nahaja, I^HJ se prizadete občine same za to po* ]0 in združijo. Potem so se stavila na J poslanca še nekatera vprašanja. Odgovora P "i bilo mogoče razumeti, ker je bilo j-^alo govorjenje med poslušalci preglasno, f^bno pa, ker je med nekim vikarjem in ^ drugo osebo nastal prav surov in ^ostojen prepjr> _ Sploh ni g. državni P:*nec napravil dobrega vtisa, pa tudi je lahko prepričal, da se je njegov p shod slabo obnese!. — otfskj volivci I — Javljamo volivcem v l^j da se nahaja njihov državni poslanec Gregorčič v Kamniku v toplicah. Z ^ je mogoče govoriti vsako uro zjutraj. [^ se oglasi zadostno število volivcev (nad ¦'' ** mislijo s poslancem govoriti, se lahko vlak iz Gorice do Kamnika. •^e sprejema gospa Klerikalna Komodnost! N* P0M&! — Združeno z velikimi žrt-ustanovili narodno - napredni «;o

»Svoboda", kajti v kratkem FH? (!elovanJu i)0 mestih, kjer živi slo-¦^ ^ smo spoznali, da nam je treba »fi Vezi» da nam brez lista ni mogoče doli J( ave8& cilja, cilj svobodnega naziranja ave naprednosti I Vsi, ki čutite v sebi Še iskrico ljubezni do slovenskega dijaka — bodite pozdravljeni, zaupajte v nas, pomagajte nam, kajti kakršne može si boste vzgojili, takšne boste imeli. Vprašamo Vas, ali bi Vas ne pekla vest, ko bi ob koncu življenja morali zreti, da mladina ni na pravi poti, da je izgubljena, da nima moči in energije, da bi lahko hodila po poti, katero ste. nekoliko ^?ttLjy^m^sSJ®. ,na4J!f® mišen> delo naše bode trajnb; pot, polateri smo začeli hoditi, je strma in trnjeva. Zatorej vsi — kličemo Vas ~ pridite na pomoč naprednemu slovenskemu dijaku! Ne zatrite še tega zadnjega upanja naprednega srednješolca, ne pustite, da bi taval po temi, nevednosti in gazil v blatu, temveč stojite mu gmotno na strani, da bo vzvišeno idejo narodne napred-< nosti lahko ožitvoril, dal tej misliji dobrih delavcev, da narodna naprednost ne bo izginila s slovenskih tal jn da naši nasprotniki ne bodo v resnici enkrat zapeli ob odprtem grobu zadnjemu naprednjaku in svobodomi- selcu: Blagor mu, ki se spočije..... Ni treba. da bi še posebej naglašali, da so ravno klerikalni dijaki najbolj podpirani od duhovnikov in njih ljudi, ker ti so že zdavnaj spoznali, da je treba za vsako delo si vzgojiti moči I To bi naj upoštevali naši gg. somišljeniki in zatrdimo Vam, da bi nas ne bilo strah, vzeti enkrat na rame domovino slovensko in jej biti voditelji! Brez nič — ni nič! Zatorej se obračamo do Vas, naprednjaki vseh slovenskih pokrajin, priskočite nam na pomoč, bodite nam opora, na katero se lahko z mirno vestjo zanašamo in opiramo! Na tak način bodete storili veliko kulturno delo! Tudi na Vas, cenjeni tovariši, se obračamo z vljudno prošnjo, da bi vam blagovolili poslati v povrnitev stroškov vsaj 30 vinarjev, kar vsak gotovo lahko stori. Tovariši — samopomoč je prva in najboljša pomoč! Upamo, da nas glas ni glas vpijočega v puščavi! V tej nadi Vas pozdravljamo v svoji prvi številki. — (Vsi darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: O. s. n. n. d., poste restente — Celje). Vlada In „S(ldmarlfftu. — Vlada je dovolila „Sildinarki" efektno loterijo, in sicer prosto takse. Efektne loterije se dovoljujejo v dobrodelne namene. „Siidmarka" pa nima dobrodelnih namenov, marveč hoče Slovence gospodarsko in narodno uničiti. Sicer pravi „Siid marka", da gre loterija v dobro obubožanim rokodelcem in kmetom v nemSkihO) planinskih deželah, toda to je le sleparija; denar se porabi za uničevanje Slovencev. Odločbo finančnega ministerstva za loterijo je podpisal sam finančni minister Poljak Koryto\vski. Ker je loterija prosta takse, je vlada darovala 3000 K (srečk bo 300.000 po 1 K) iz državnih sredstev. Kakšen škandal. Poslanci, zganite se! 0 nČUf!tiuu M Brezjah se še vedno govori in piše. Pravijo, da je neko bolehno dekle, ki trpi že dolgo časa, med mašo toliko okrevalo, da je sedlo brez bergelj na voz. Taka hipna ozdravljenja so čisto naravna reč. Vera v kako sredstvo zaleže v slučajih več kot sredstvo samo. Zdravniki to dobro vedo. Pripeti se tudi večkrat, da bolnik, ki ima veliko zaupanje v kakega zdravnika, hipno začne okrevati, kakor hitro je slišal tolažUno besedo iz ust njegovih. »Slovenec" je priobčil celo izpoved omenjene ženske; iz izpovedi gleda histerija. Iz poročila seveda naj bi se spoznalo, da se je zgodil čudež, ali čudež izgine, ako se pove, da bolezen dekleta ni izginila, ampak le posamezni simptomi bolezni. Klerikalci kujejo kapital iz čudeža. V nedeljo je bilo na tisoče in tisoče ljudij na Brezjah. Čudeža ta dan ni bilo nobenega, pač pa so prinesli tudi k aam v Gorico vest, da je bilo v gnječi neko dekle pomečkano tako, da je umrlo. Dva nemška burša. — Da je bil poglavar slovenskih klerikalcev dr. Šusteršič nemški burš, je že znana reč. Sedaj je povedal ljubljanski škof, da je bil tudi on nemški burš. Povedal je to v Wiirzburgu v oštariji med nemškimi klerikalnimi burši. (Študiral je svoj čas gori med njimi kot nemški burš.) Torej obe glavi S. L. S. sta nemškutarski. Heil S. L. S.jl Največja oseba v Gorici Izgubila glavo. - Da se pa te osebe ne bo iskalo zaman po magistratu, uradih, Škofiji, povemo, da je strela v soboto popoldne udarila v najvišji kip na Attemsovi palači na Komu, odbila kipu glavo, katera je padla neki Ženski skozi dežnik. Lahko bi se pripetila nesreča. Prestrašena je zbežala ženska pred najvišjo glavo. Toiar. — Včeraj ob 3. po noči je začela goreti v Korminu Mavrova hiša. Zgorela je mizarska delavnica in sosednji senik. Škode je 14.000 K. Hiša je bila zavarovana. Listnica. — Raznim gg. dopisnikom: Prihodnjič. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Izkaz posredovalnica slovenskega takega društva »Merkur« I LJubljani. — V službo se sprejme: 3 poslovodje mešane stroke, 3 knjigovodje in korespondent, 1 kontoristza Kranjsko, 8 pomoč, mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 4 pomočniki železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kontoristinja za Ljubljano, 4 prodajalke, 8 učencev. — Službe iščejo: 3 poslovodje, 3 knjigovodje in korespondenti, 3 kontoriste, 16 cerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galaat. stroke, 14 konto-ristinj, 5 blagajničark, 8 prodajalk, 1 potnik. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Cena mesu v Gorici se morda zniža. Na municipij so bili povabljeni vsi mesarji, da se tam kaj ukrene gledtS cene mesa. Izjavili so, da za sedaj ne morejo storiti nič, hočejo pa počakati dva prihodnja živinska trga, da se spozna stalne cene mesa na trgu. Potem municipij zopet skliče mesarje. — V občinski mesnici, katero ima mesar Hlicher, so znižali ceno govejemu mesu prve in druge vrste za 8 vinarje/ pri kg. Razgled po suetu. Žrtie manevrov, — Manevri zahtevajo vsako leto obilo žrtev. Iz Dunajskega Novega mesta se poroča o žrtvah 14. in 21. domo branskega polka. Na žrtvah je kriva tudi strogost, ki ne pozna nobenega obzira ter sili bolne vojake marširati naprej, dokler ne padejo in izdihnejo, ltezervist Krobušek se je prijavil za bofcaga, ali zdravnik je rekel da je zdrav. Revež je potem padel in v bolnišnici umrl. Istotako neki drugi drugi rezervist. J Pri 21. polku je padlo 80 mož. Pri 25. polku se je zglasil bolnega rezervist Mihaliček. Zdravnik ga je zavrnil. Mihaliček je padel, zadet od solnčarice. Zapustil je 3 nepreskrbljene otroke. Padli so še 3 rezervisti ter umrli. Polk je bil 1. t. m. na potu od 3. ure zjutraj do 3. pop. Onemoglo je 156 mož. — Iz Celovca poročajo, da so vojaki streljali na Radiju z ostrimi patroni. Ustreljen je neki častnik 2. bosenskega polka. Kljubu strogi preiskavi se ni našlo onih, ki so streljali z ostrimi patroni. — Do 2. t. m. je na manevrih umrlo 7 vojakov. Vse je zadela kap na srce. Narodna delavska organizacija v Trstu je imela v nedeljo pop. shod pri Sv. Ivanu. Okoli 3000 ljudij je bilo navzočih. Prišlo je tudi nekaj laških socialistov. Govoril je prvi predsednik dr. Mandič. Že koj spočetka so hoteli ti socialisti motiti zborovanje, kričoč : Abbasso, nazionalisti sloveni 1 Potisnili so na to te razgrajače iz vrste. Jaklič je ostro obsojal nastop socialistov. Govoril je potem zopet predsednik ter reagiral na neki članek v „Lavo-ratoru", ki ga je pisal neki „compagno slo-veno". Socijalist Mihevc je govoril nekaj časa, pa moral nehati. Škerlj je označil, kako postopajo socialisti z drugimi govorniki. Dr. Ry-bafa je množica navdušeno pozdravila. Govoril je lep govor. Med dragim je rekel, da vlada pokazuje, da se dosega vse s fizično močjo in da ima le oni kaj, ki imponira. Vladi hočemo pokazati, da znajo tudi Slovenci rabiti fizično moč. Po shodu je korakala velikanska množica proti mestu. Šli so proti Nar. domu v impozantnem številu, policija pa je po nepotrebnem zaprla ulico Stadion. V bližini kavarne Volti di Chiozza se je nabralo nekaj Lahončkov, ali jih je kmalu minila ko-rajža pred slovensko množico. Prod „Nar. domom" so zapeli Slovenci nHej Slovani" I Divjaški Lahi so šli zvečer proti Sv. Jakobu ter kazali tam svojo kulturo z razbijanjem in pretepom. V Trstu so aretirali poštnega asistenta Daniela Vukeliča iz Ogulina, ki je defravdiral 8000 K. , | V Oportu V Španiji se j«, 29. avgusta vdrla dvorana, v kateri je bilo vse polno občinstva, , ki je čakalo w-^a^^Um~^mrWiA^^6^''' ticias". 10 oseb je ubitih, 80 ranjenih. » EdlSOn, ta ženjalni izumitelj na polju elektrike, je nevarno zbolel na živcih. Že delj časa sem je bolehal vsled brezspalnosti in vsled glavoboli. Razglas. Občina Ajdovščina nameruje še v tekočem letu graditi javen ' vodovod. Delo je proračunjeiio nad 30.000 kron ter se bode 1 oddalo javnim potom. Načrti in proračun ostanejo ' na vpogled od 1. septembra t. 1. naprej v občinskem uradu v Ajdovščini ob uradnih urah, Županstvo u Ajdovščini ] dne 1. septembra 1907. Župan: IG. KOVAČ. 111 sprejme uradniška družina dve gospodični ali učenki. Stanovanje je v bližini c. kr. učiteljišča in »Šolskega doma". Skrbno nadzorovanje, glasovir na razpolago, naslov poue upravništvo tega lista. Deklica išče primerne službe vešča je slovenskega, nemškega, italijanskega in tudi nekoliko hrvaškega jezika. Izvršila je 5 ljudskih in 3 meščanske šole v Isjubljani. trnje pri Št. Petru, notranjsko. Pfaffovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za Šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEvA V GORICI Magistratna ulica štev. L Imava v salogl tudi šivalne stroje raznih drugih vrst Intovaren. i,:,:,.' ,=: Cene zmerne, pogoji ugodni. '¦ Slavno občinstvi je naproSino, da orel nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj In f ran ko Pozor! Douost! »Union delicat pecivo!" Z firmo naročnika; po 4, tO in 20 vin. 2a prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta, — Union vaniliziran sladkorni prašek, kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. sa prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. | Lekarna CristoMetti ¦ I v Gorici. j 1 ŽELODČNE KAPLJICE i J z znamko sv. Antona Padovanskega. a 5 ^a-HP^ Zdravilna mo6 teh % kapljic je neprekosljiva L — Te kapljice vredijo • redno prenavljanje, # če se jih dvakrat na dan • po jedno žličico popije. v Okrepe pokvarjeni že- J lodec, store, da zgine J (Varstvenaliznamka). y kratkem ČaSU 0010- A tica in životna lšnost (mrtvost). Te J a kapljice tudi store, da človek raji je. | • Cena steklenici 60 vin. j t iFistofolettijeva pijača iz kine S S in 7PlP73 najboljši pripomoček pri { 2 lu crnKtnut zdravljenju s trskimm oljem. a. S Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. j» ¦ i !>**#***************************! F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št 17. —------—— Priporoča--------------- slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za t5 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenlte plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe Itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Odlikovana pekarija in sladčičarna Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vSna In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo UP* po jako zmernih cenah. *"»• Orožja- municije, predmeti za lov, dtnamitne patrone. ^r^^ Žene! Ako trpite na širjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Va§e sredstvo je učinkovalo Ze 5. dan". Gospa L. v M. piše: „PriporoCala bom vsakomur Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*. Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Denar prihrani/kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulic! št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za j' vsak stan, priprostega in naj finejega izdelka. Daje tudi na obroke, Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. - Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Najvišja odlika „GRAN D PRIX" na svetovni razstavi v St. Louis 1904. =-_r-_-r- -_ _z.- Zahtevajte le Globus čistilni = — ekstrakt kakor kaže podoba, ker ponuja se ničuredna posnemanja Jedini izdelovalec F r i t s Schnlz ml. akc. d,?nSt'-o na Lipskem in Eger. Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazsl, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna ˇ Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „FigovcuK, Keršeuani & Cuk! v Gorici ===== Stolni trg št. 9.=J HRISMLEI hahm ralfi h mi]* fssh trst Pričata« tt&s 9o«wbraJtM lajfapši forme. [ *©mpWi* kMfete lami* j Mg* ortdja, posodja u [ *mak«, knT#, saj, ai. »risat p#4it*vki, imetfiJ I Jiiiu aadomestilo pravega srebra. *Wtbi fafe&i m kotel«, nttamdji i« tavanj kikor tadi pcanjone, gospo- ¦ ***** toi —» a to. tvonf saloinlkf ebristsfte I C." - Dunaj L Opomin* 5 (Helnrichshof). — mmtnmm cenik na mhtevanje. ˇ «Mk mutih s&ntopaco po prekiipcih, ** !¦¦*»! vnI« hw»oia Imajo oaAi i»d«lk! SVETOVNO ZNANI FERNET »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Telefon st„ 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsied sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: i Hranilna vloge obrestujejo po 47, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posqjila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 51/i%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328-- BRATOV BRANCA V MILANU jedki lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna gretičica «v5^ Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavai* Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU m PROTINU - ie Hkflr BndlHa kddaa T Tr6ta v ^kornah RaJaal Sotfla*, lekarna „Alla Madonna della Salute" pri Sv. Jakobu; Josip Sodina, JB l»8l ¦""¦ «^««« rp*»-loo«", Via dal FaraaCa 4. 1 " ' "H* ¦¦•••In * N* !¦ t»ii§ m ¦• raidallljt muJ a«|0 a mkl0Rlcf preti psvntja iU aipvtl poilialm istikom 11'- proito pottaiai. -BRANCA