Učiteljski izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli, in velja za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr. Spise in dopise prejema vredništvo, naročnino, oznanila pa prejema in oskerbuje razpošiljanje založništvo. List 21. v Ljubljani 1. novembra 1873. Tečaj XIII. 0 človeški duši. čutno poželenje. *) (Spis. Conf. Alb.) Globoko vtisnjeno je človeku v serce nagnjenje do prijetnega i dobrega i stud do neprijetnega i zlega. Preden pak zamoremo do ktere reči, bodi-si nagnjenje, bodi-si stud imeti, treba je, da reč samo na sebi spoznamo. Še le ko vemo, v čem njena dobrota obstoji, zamoremo je zaželeti. K spoznanju pak vodi nas čutljivost i razum, i ker spoznanju poželenje sledi, biti mora torej dvojno: čutno i razumno. Čutno hrepeni po onem, kar je mesenosti ljubo, razumno pak po-vzdiga nas v višje kroge. Naravno sta si nasprotna, i v tem smislu pravi sv. apostelj Pavel: „Meso poželi zoper duha, in duh zoper meso". Ako poželenja ne krotimo, postaja vedno močnejše; spremeni se naposled v strast, pod ktero sploh močno zbujeno poželjivost z nenavadnim vznemirjenjem telesa razumevamo. Strasti se navadno razdeljujejo na dve versti: v poželjive, v serdne. Pervih broji se splošno šest: ljubezen, sovraštvo, hrepenenje i ogibanje, veselje, žalost; drugih pak pet: up, obup serčnost, boječn« st i jeza. Nekteri tej razdelitvi nasprotujejo, a po našem mnenji je čisto dosledna. Kajti željo po samosebnem blagru si lahko mislimo, da predstavlja si dotičen predmet brez ozira na njegovo pričujočuost ali odsuč- •) Glej 12. list 15. junija t. I. nost; ali z ozirom na njegovo odsučnost, ali pak z ozirom na njegovo pričujočnost i posestvo. Vsled tega nastajajo strasti, ako nam kaj dopada, i se ne menimo, je li prisutno ali odsutno: ljubezen, ako kopernimo po rečeh, kar pak ni pričujo če v našej bližavi, zbudi se hrepenenje; ako pak dopadajoči i ljubljeni predmet posedamo, zibljemo se v veselji. Nasprotno, ako premišljamo serdne strasti, pri kterih nimamo le gole predmete, nego združene z ovirami i neprilikami pred očmi; zna biti, da vidimo, da je sicer težavno dospeti do zaželenega, a zde se nam vse zapreke premagljive, tu nastane up; sprevidimo pak, da zastonj bil bi ves trud, da je toliko i tako močnih ovir, da zmaga je nemogoča, pademo v obup; zastavimo pak v zmago i dosego zaželenega vse svoje moči, imamo serčnost; preti pak zmagi toliko nevarnosti, da omamijo dušo, postane bojazen. Kedar nam pa kriva sreča ne le preti, timveč nas je že zadela, zbudi se pri nas maščevalna čut, iz ktere izvira jeza. — To so pervotne strasti, ktere se mnogoverstno zmenjujejo i združujejo, in iz kterih druge nastajajo, ktere zmešane imenujemo, kakor: zavid, sočut, stid i druge, ki ne izhajajo na toliko iz poželenja, marveč iz volje. Hude strasti so človeku jako škodljive, one spodkopujejo i spodjedajo srečo i zdravje ter serčejo moč i sok življenja, treba jih je torej krotiti i premagovati, kar je vsaki odgoji največi i najteži naloga. Boljega pojasnjenja i lagljega razumljenja radi, hočemo tu, preden prestopimo od čutnih do razumnih zmožnosti, spregovoriti splošno nekoliko besed o duši. človeška duša sama na sebi edina i zgola strinja krepost trojne duše: oživljajoče, čuteče i razumne ali vegetativne, sensi-tivne i intelektivne. Pervo najdemo v rastlinstvu, drugo v živalstvu, tretjo pri človeku. Vsled tega ima petero zmožnost: 1. oživljajočo, pri kteri sopet trojno opazimo: redivno, množivno irodivno; 2. čuteče, kteri služi petero čutov: tip, okus, voh, sluh i vid, iz teh izvira domišljija i čutna pamet (sensibilis memoria); 3. poželjivno, ktera je dvojna, perva izvira iz čuta, druga iz uma, dokle čutno poželenje ali mesenost i umno poželenje ali volja; 4. gibljejočo, ki je le ena; i 5. razumno, ktera dušo črez vse telesno povzdiga, ter materijalno natoro toliko prekosuje, da samovlastno i neodvisno od telesa, biva, obstoji i živi. U m. Kar človeka tako visoko nad vse zemske stvari i reči povzdiga, kar čini ga vladarja i gospodarja našega planeta, kar daje mu tako rekoč kraljevo čest, prestol i žezlo: je um. To je ona žarna nebeška luč, ktero je Prometej na nebu prižgal ter na zemljo prinesel. Um ali razum (intellectus) je največa sposobnost i naj odličniša zmožnost človeške duše, da, um je bistveni značaj neunierljivosti. V najobširnejem pomenu razumevamo pod umom, ono dušno zmožnost, s ktero sploh spoznavamo ali umemo ter razsojujemo. Njegov predmet je neizmeren, njega ne meje vplivi teles, kakor čute, niti notranje predočbe, kot domišljijo, niti določni nanosi predmetov, kot občutstvo, on obsega vse, kar je spoznati mogoče, torej vse, kar je ali zamore biti. Njemu pripada ves mišljenski krog. Kakor nam je znano, zamoremo s čuti občutiti, a z umom i pametjo misliti. Čutenje i mišljenje pak vodi nas k spoznanju, a kar se zadnjega tiče, nam je mogoče s čuti spoznavati samo konkretne reči, ktere v istini v neko dotiko z nami stopijo, ktere nas aficirajo ali mikajo, a vse, kar je nekonkretnega, breztelesnega i nesnovnega, s čuti ne moremo spoznati nikdar i nikakor. — Tu razvija um svoje skrivnostne, čarobne moči. On razjasni nam steze i pota do čisto nesnovnih stvari ter uči nas razumeti: Boga, duha, pravico, i brezbrojno drugega. V čem se čisto od čutljivosti loči, je, da ž njim posluje duša samostalno, brez telesnega organa. Razlike uma od čutljivosti so sosebno naslednje: 1. Čutljivost spoznava le posamezno ... um splošno. 2. čutljivo spoznanje raztega se samo do telesnega, ... um pak spoznava breztelesne reči, kot modrost, krepost, nanose reči i. t. d. 3. Noben čut ne pozna samega sebe, niti svojega poslovanja ... um zave se samega sebe, ter ve, da razume. 4. Izverstnost čutljive stvari pokvari čut, . . . razumnost nasprotno se ne pokvari, marveč, tem težeji višje reči umeje, čem laglje razume nižeje. Vse te razlike izvirajo od tod, da je čut organična, um pak neor-ganična zmožnost. (Haec est differentia, qua differt cognitio intellectiva a sensitiva, quod sentire est illiquid corporeum; non enim operatio sen-sus est sine organo corporali. Iutelligere autem uon est aliquod corporeum, quia operatio intellectus non est per organum corporeum. (St. Thomas, In 3. De Anima, lect. 4.) — To je razlika, s ktero razločuje se umno spoznanje od čutnega, da čutiti je telesno, kajti poslovanje čutno ne verši se brez telesnega organa. Razumeti pak ni ničesar telesnega, ker umno poslovanje ne verši se s telesnim organom. (Dalje prihodnjič.) 3. Ilovnata zemlja. Ilovica (kremeno-kisla ilovnata perst), katera je poglavitni del ilovnate zemlje, je tesna zveza ilovice s kremenovo kislino, in ima v sebi več ali manj železne rujavine, po tej postane siva, rumena, rujava al rudečkasta ravno tako kakor druge rudnine, iz katerih se je napravila. O vsakem teh delov hočemo nekaj pregovoriti. Ilovica ni enojna snov, ampak sestavljena iz dveh pervotnih snovi namreč iz glinca (Tkonmetall), in kisleca. Glinec ni nikdar čist in najdli so ga še le v naj novejših časih in izločili ga iz glinovih zvez. Prav zanimiva kovina je, sveti se kakor srebro, je raztegljiv in poteg-ljiv kakor železo, v vodi se rad raztopi, ruja se ga ne prime, kakor tudi zlata ne, in je prav posebno lahek. Dosihmal so ga rabili, ker je precej drag, le za drage posode in lepotičenje. Prištevajo ga žlahnim kovinam, in imenujejo ga tudi aluminij. V zvezi s kislicom postane rahla, bela štupa brez okusa. V naravi se prav redko sam nahaja. Kristaliziran nareja v zvezi z drugimi snovi, kateri ima barvino v sebi, drage kamne (rubine, safire). Kremenova kislina ali kremenova perst, drugi poglavitni del ilovice je tudi iz dveh različnih snovi, namreč iz kremenca (Kieselstoff) in kisleca. Kremenec ni kovina, ampak snov, tamno rajava, ki se v vodi ne da raztopiti, ako se sogreje in pristopi kislec, pa postane kremenova perst v naravi v lepem gorskem kristalu-, potem v navadnem kresilnem kamnu in v kvarcu. Ta je poseben znaten v podobi belkastega kamna, ki se tamno sveti, pa večkrat v dolgih žilah in legah prevleče kamnje in je primešan raznemu gorovju n. pr. granitu, gnajsu, tinjčemu skril-niku in glinatemu skrilniku, tudi med peskom v vodi so bela ali siva kvarčeva serna. Kremenova perst je neogibljivo potrebna za mnogo mnogo rastlin, posebno pa za trave in žita. V bilkah in listih nekaterih rastlin n. p. ločja, preseke in drugih je nje toliko, da so puste osorne, in da ž njim snažimo posodo. Tudi v vodah nekaterih vrelcev je raz-krojeno veliko kremenove persti, in v nekaterih lepih žlahnih kamnih (v granatu, smaragdu je v podobi kristalov. Kedar pa sečemo travo ali ločje, pa skerha koso. Tretji del ilovice je pa železna rujavina. Železo je kovina, katera je izmed teških kovin po zemlji naj bolj razširjena. Nahaja se v zemlji v bolj ali manj bogatih legah, in v prav različnih oblikah, pa tudi v rastlinah (v njihovem pepelu ga ravno tako najdemo kakor kremenino), pa v človeški in živalski kervi. Je tedaj hrana za živeča bitja, in rastlinsko rast prav vidno pospešuje, kedar je razredjen (verdiinnt) v podobi raztopnega železnega vitriola, kjer pa je v persti preveč raztopnega železnega vitriola, pa močno škoduje rastlinstvu. Razbeljeno železo jemlje po vročinski stopnji razne barve, postaja ali rumeno ali rujavo, rudeče ali višnjevo. Pri stvaritvi zemlje, kjer so sodelovale razne vročinske stopnje, so bili železni deli tudi razno razbeljeni in pobarvani, in ti deli pa tudi ilovico, kateri so primeseni, razno barvajo, ravno tako tudi nekatere persti in kamenja. Kedar k železu pride kislec iz zraka in ogelno kislec, ki je v vodi, spojita se s kislicom in z vodo v rumen železni oker. Rumene, rujave ali rudeče vodice, ki curljajo po kisli zemlji in po ilo- vici, imajo to barvo od železnega okra ali železne rnjavine. Ako je železo spojeno le v mali meri s kizlogazom je raztopno in redi rastlini, v veliki meri je pa zelo škodljivo, ako se pa še bolj spoji s kislogazam, postane neraztopen in tudi neškodljiv. Kako različno sestavljena je n. p. kepa gline, debela kakor grah! Tu je glinec s kislogazom (ilovica ali ilovnata perst), kremenec s kislicem (kremenina, kremenina perst) in še železo s kislogazom. Poglejmo pa posebne vlastnosti ilovice. V vodi se ne raztopi in sama na sebi ne redi rastlinstva. Ker pa je sestavljena iz tako malih delov, poserka veliko vode in v nekaterih primerljejih privabi k sebi plinove, ki rede rastlinstvo, kakor oglenčevo kislino in amonijak. Napojena z vodo ne pripušča več vode, zato iz ilovnatih leg večkrat studenci izvirajo, ker vodijo vodo, ki od verha po-nicuje, naprej in jo oddajajo na nižjem kraji. V ognji se ne raztopi in ne zgori ilovica. Na zraku se zmehča in ni več tako deržeča, ker njeni deli so se nekako premenili. Ako je v zemlji za polovico ilovice in manj kot za polovico peska in drugih tvarov, je tako zemlja ilovnata zemlja. Večkrat pride taka zemlja iz sperhujenega granita, kateri razpade v ilovico in kremen, pa tudi iz železnih delov, kateri so v sinjecu ali tinjecu. Ravno tako sperhne živec, porfir, ilnat in tinjčev škrilnik večidel v ilovnato perst. Ima pa potem svoje posebne lastnosti. Gorkoto počasi sprejema, zato se imenuje „merzla zemlja". Pozneje tedaj na ilovnati zemlji začne rasti in le počasi raste, zato se imenuje „lena zemlja". V suhih letih rastlinam potrebno vlago dalj časa zaderžuje, kakor druga perst. Izsušena se prime skupaj, razpoka in poškoduje tanjše rastlinske koreninice, katere se v njej ne morejo več razprostirati. V mokrih letih je premokra in premerzla, da bi bila ugodna rastlinam. Ilovica je deržeča in težavna za obdelovanje in potrebuje veliko dela in moči, pravijo ji tudi „težka perst". V mokrem izoranas nareja špe-haste brazde, katere še le v zmerzlini razpadejo in se prijema oralnega orodja, v suhem zorana, pa nareja velike, zategljive kepe. Spomladi in poletu, ako je mogoče, se mora le tačas obdelovati, kedar ni premokro in ne presuho. Globoko preorati se pa mora na zimo, da po zimi dobro razmerzne, to je bolje kakor vse kopanje in vlaka. Zato se reče po pravici: Zmerzlina je za ilovico naj bolj ratar. V ilovici gnoj le počasi razpada, ker je zraku bolj zapert kakor v rahli zemlji. Vendar prenaša in tirja ilovnata zemlja bolj močno gnojenje, pa ravno zarad tega ostaja dolgo časa močna in rastline je tako hitro ne oslabe. Ako hočemo, da gnoj hitro dela, rabiti se mora že skuhan razkrojen gnoj, n.pr. gnojnica i. dr.; gnoj pa, kateri se kuha, kakor n. p. stelnjat ali slamnat, pa greje in mehča ilovico. Razpadajoči rast- linski deli narejajo v težki zemlji jamice, katere zelo pospešujejo razširjenje rastlinskih korenin. Kedar pa gnije gnoj in rastlinski deli, narejajo se tudi plinovi, kisline in soli, in ker je ilovnata zemlja deržeča, jih ne spušča in tako se nareja obilna zaloga rastlinske hrane. Zato pravimo da je ilovnata zemlja, ako se primerno ž njo ravna, bogata, močna zemlja. Na nji posebno rada rase pšenica, ječmen, fižol, repa in razne trave. (Dalje prihodnjič.) Metelko v slovenskem slovstva. 60. Metelko je že v svoji slovnici 1. 1825 nabral in določil dokaj pravih slovenskih besedi, razložil mnogo pomenljivih slovniških oblik, priobčil nekaj krepkih izrekov, po kterih se loči nemščina od slovenščine, na svetlo dal nekoliko narodnih pregovorov, kterih ni še vseh poznalo slovstvo naše. Pa tudi potem si je marljivo nabiral jezikoslovnega blaga nekaj po učencih ustmeno in pismeno, nekaj pa po bukvah in časnikih, ter si jih je spisoval na posamesne listke in v posebne knjižice. Naj k sklepu po teh njegovih zaznamkih sostavim nektere reči, ki so znamenite, če tudi sedaj že bolj znane. Besede na pr.: Bajin mündig, nebajin, nebän-en unmündig • beri-žiti auswichsen prim. briga Sorge; bledenec Phantast; brambež Schild; brezdnice-breznice Sümpfe v. brezen; buden munter, budilo Motiv; bud-lja die Fülle. — Cveliti affligere, stsl. razcvelica Qual. — čad Höhenrauch, čadi se der Höhenrauch steigt; — čil t.j. spočit: Vso živino sem utrudil, dokler ne bo spet čila, ne bom mogel ž njo delati, čili konji lože peljejo, kakor trudni. — Deržaj Anker; doblji-a-e fähig 5 doumeten verständig; dreverje kleines Holzwerk zum Verbrennen; dvojljivo zweideutig. — Hiba (pohabiti) Fehler p. konj, krava ima hibo, ga, jo boš težko prodal. Konj bije, grize i. t. d., ima hibo. — Južnica warmer Nebel vom Südwinde. Na jutrenje jo je vzel ali ga je vzela, d. i. sie oder er hat nur so lange das Hecht beim Hause zu bleiben als sein Ehegenosse lebt. — Kaiina Temperament; koč (in Oberkrain v. köt) ein abgesonderter Ort für abgespänte Kälber oder für das Mastvieh, das etwas Besseres zu fressen bekommt, davon ist üblich kočljiv und kočljivost; in Unterurain špurav v. spor profieuus, spor kruh t. j. tečen, sporati se (špurati se) wenig essen; kroglina Sphäre. — Lezečina reptile; ločina Art, ločitno partheiisch. — Mižavo vreme dunkles Wetter; motrin Dichter; mraznica ein kälter Nebel. — Nabore ein Eitler in der Tracht, Stutzer v. nabrati; napčevanje der Missbrauch, vse zanapčeva er missbraucht alles; napla- t i ti anstechen, den Anfang machen; nasajenost üble Laune; navtisljivost Reizbarkeit; neča Heitzung v. neti, netiti; nemarljivost Gleichgültigkeit; nepogumnost Kleinmuth; nestoren ungefällig; n cstrezen unmässig; ne-vstoren plump; nevtek mož, žena t. j. kočljiv; nuče t. j. vnuče Schuh-fetzen. — Obikniti verhärten; obstransk indirect; občutje Gefühlsvermögen ; ognjak Vidkan; ohotnost Lüsternheit; opokel gefühllos, verhärtet; osebujik Ausgeding: oče ima osebujik; osebujno premoženje Privateigen-thum. — Pervinska resnica Princip; piker reizbar; pluti segeln, kri pod-pluje das Blut kommt unter die Haut; pljulo Spcitriigel, Spucknapf; pomoli Altan, visoke pomoli Erker, Balkon; poni k niti seht v Inden, ponikne taucht unter• posebiten neutral; pravota Billigkeit, pravjeten rechthaberisch; pretrup Vielfrass; pretvara ein verstellter Mensch, se pretvarja verstellt sich, ga bom že pretvoril umändern; protati se entgegen auskommen, das Leben fristen. — Radigovati se sich unterhalten, se radi-guje; razprenčati lase; retiti versehren: jabelka z rokami tergati, da bi se ne retile; rilo Rüssel bei Schweinen; roptela die Ratsche; rožim, pf. vrožim währsagen; rožno gleda verlegen; ružiti turščico losmachen p. die Maiskörner. — Samiten privat; samoiadnost Eigenliebe; samoslišec Ohrenzeuge; samovidec Augenzeuge; skromen bescheiden; skropeti es juckt, brennt v. krop; slepoočen unverschämt; sočnik Propfreis (cep, sce-pika, ščepika); spredek Vorsprung; sterdenje Lebzelt; stranica pagina Seite; stremen p. v tri stremene dreifach. — Tajba: se je spustil v tajbo leugnen; ten Dünntuch, Schleier; tenčina seichter Grund; tepsti strafen, šiba Božja Gottesstrafe; toga Trägheit: se je v togo podala; toliti otroka t. j. tažiti, tolažiti trösten. — Uhanci Ohrringe, sg. uhanec; umoslovno logisch; umšati nachgrübeln, umšavec Grübler. — Veg: vega planjava planum inclinatum; vjemec Gefangener; vek Kraft, nevečen kraftlos; vmes einschliesslich; vnovično abermaliges; voliti testiren: meni so več volili kot unemu, zato sva se skregala; verljivost Wahrscheinlichkeit ; verzlen, i. f. Zaunthor; vezava Syntax: vtikavost Geschäftigkeit; vznikne taucht empor. — Zadegati verschleudern; zapestnica Bracelet, Armband; zasek Köder; zatratovati kaj v kaj missbrauchen; zbila Wirklichkeit; zbočen, zbokast, vbokel concav, convex slok, oblokast, sločen izbokel, izbušen, izbuh Convexitaet; zdražba Streitigkeit; zdražbar Störer der öffentlichen Ordnung; zmena Zivitter; zvlažiti befeuchten: da se usta zvlažijo. — Žarek der Strahl: žarki ogenj; ženi ven heiratslustig — fähig; žerek bitter: žerka resnica; žernov Mühlstein, žernovina, žernje-vina Mühlsteinbruch; živah Zunder, Zunderschivamm itd. Oblike slovniške so mu znamenite bile vzlasti tiste, ktere kratko pa krepko kažejo razliko v izreki, pravopisji, naglaševanji, kterih se muoge na tanko v sedanji pisavi še zaznamvati ne dajo. Posebno rad je zapisoval si razločke po glasu in naglasu, p. počiti bersten, počiti aus- ruhen; stopiti treten, stopiti schmelzen; kopanje das Baden, kopanje das Graben; igra das Spiel, igrä er spielt; dolga lang weibl., dolgä der Schuld Genit.; ravna eben weibl., ravna er ebnet; kot der Winkel, kot so wie; oblak die Wolke, obläk der Kugelstein; oblačiti anziehen, oblačiti mit Wolken überziehen; volar der Bierbrauer, volar der Ochsenhändler; delež der Erbe, delež das Erbe; lasa des Haares, lasä er zieht bei den Haaren; pözna spät weibl., poznä erkennt: sladka auch sladka süss tveibl., sladkä er nascht; na posodo auf das Geschirr, na posodo auf Borg; meniti meinen, meniti wechseln; ümiti abrichten, umiti abwaschen; prodati feil bieten, prodati verkaufen; dajo sie geben, dajö sie pflegen zu geben ; täko eine solche, etwas solches, tako so, auf diese Art; postäl geworden, postal stehen geblieben; kaplje, zadeva, zadira subst.; käplje, zadeva, zadira Verb.; krilo bedeckt, krilo Bedeckung i. t. d. Vsa vas väs pozna. Vaš brät ne zna brati. Grem spat, ne morem späti. Ga prime za vrat in verže do vrät. Grem v log urezat lok. Delo vterdi telo. Osa je med. Osa je (ist) med muhami. Osa je (isst) med muhami. Hlapec vodi konja k vodi. Boj se gospoda; gospoda se boji. Sosed le reži, kadar se mu reče, da naj zastavo reši. Ta kup žita dam boljši kup. Poznati ga hočem, je rekel očem. Sosed, ne bodi jezen, ker sem jeseni tvoj jesen posekal. Moja volja je bila, nekoliko olja in vola prodati, pa vola kupiti. Smert luka, na duri kljuka, kje si Luka? — Ampak — temuČ sondern: Pri igri nisem obogatil, ampak obo-žal; nisem igral, da bi obogatil, temuč da bi srečo skusil. — Ne gre po vina, ampak po kruha. Je li Terst veči kot Gorica ? Ne le veči, ampak trikrat veči. Dober kristjan ne samo telesno terpljenje, ampak tudi vse britkosti svojega serca radovoljno prenese. — On ne dela, da bi kaj storil, temuč da bi kaj zaslužil. Ni zadosti, dobro delo delati, temuč je potrebno, dobro delo tudi dobro storiti. Nektere reči menimo da se le naključijo, pa se ne naključijo, temuč Bog jih tako oberne k našemu pridu. Tudi svojemu bližnjemu škoduje, ne le sam sebi er schadet nicht nur sich selbst, sondern auch seinem Nächsten. — Ne da bi ga bilo sram, še le smeja se. Ne da bi bratovo zmoto prikril, še le raznaša ga anstatt i. t. d. Izreki lastni slovenščini, po kterih se loči od nemščine, časih prav krepko, na pr.: Vpirati se z delom harte Arbeit verrichten; povsod oči imeti auf Alles Acht geben; od zora do mraka vom Aufgange und Niedergange; na glavo komu priti zur Last fallen; pod se ga je spravil er hat ihn von sich abhängig gemacht; znositi se nad kom die Galle über jemanden ausgiessen; sama dobrota ga je er ist lauter Güte; plačaj mi in odpravi ga schicke ihn fort; s šetjo prah pobrati bürsten. Nobena strast mu ni obraza skalila entstellt; iti po kaj etwas holen; zmi- roua je pela hiess es immer • zdaj je vse kakor prav nalašč die beste Gelegenheit• si mero vediti sich nlässigen• svoje žive dni ne nie und niemals; nihče se ne more z njim meriti übertreffen; kako teslo si unartig bist; živo mesto volkreiche Stadt; mu ni upati er ist verdächtig; gotovo vam povem ich versichere euch; ne mu žolča delati nicht Verdruss machen ; to pest žita dieses wenige Getreide. — Šiba strahovavka die Zuchtruthe-, pravica maščevavka die rächende Gerechtigkeit; ljubezen odpuščav-ka nachtsichtsvolle Liebe. Komaj sem bila osem dni v vročinski bolezni, sem se bila že zanemila habe ich mich schon verloren. Žito je poskočilo im Preise gestiegen; otrok je prav obetaven zeigt viele Anlagen] vse prenevreden sem vaše milosti ganz und gar unwürdig; govori, da ni nikamor ohne Kopf und ohne Fuss. — To drevo vse druge drevesa do-raste in preraste holt alle mit seinem Wüchse ein und lässt sie bald wieder zurück. Mečiniko še poterpite, sej že dodelujem habet nur noch eine kleine Geduld, ich bin mit meiner Arbeit schon beim Ende. Da bi se skoraj izdal, izgodel dass doch sein Geben, Geigen bald ein Ende hätte. Bučelica po malem nabira, pa vendar veliko nabere sammelt langsam und kleinweise, und bringt allmählich doch viel zusammen. Kozina se mu je prinajela er hat von dem Ziegenfleische so viel gegessen, dass es ihm daran eckelt. Z bratom se izgovarja, da ga je zapeljal er schiebt die Schuld auf den Bruder. S kamnom se izgovarja, da je padel die Ursache seines Falles. Ves je razposajen er ist im höchsten Grade unruhig. Ta mu je zagrenela das Ding hat ihn aufgebracht. Pretekel ga je er hat ihn im Laufen zurück gelassen. Veliko dolgov si je naigral mit dem Spielen hat er viele Schulden gemacht. Sape ga je bilo groza, ki je zvečer po drevji med perjem pošumela das Rauschen der Äbendluft in den Blättern der Bäume versetzte ihn in Schrecken. Dušo greh, kaj gobe telo! oskruni in ognjusi die Seele wird durch die Sünde mehr entstellt und verunreinigt, als der Leib durch den Aussatz. — To sta jo derla, plela, gnala, lila, vila, mahala, cverla, tresla, kadila, cedila, smukala, šverkala, žgala, derčala, prav v pervo sta jo djala itd. sie zwei sind sehr stark gelaufen. — Navdara, avša, šema, prismoda, bedak, beba, bebec, šamlja, šlapa, tuta, klama, klamuza, gumpec, tepec, trap, trapa, bat, osel, tele, zaletel, štorklež, burklež Dummkopf itd. — Ovca se merče ali merka, kokoš se jarči, koza se perska, krava se poja, kobila se goni, presica se buka, ribe se dreste; ovca se je ojančila, svinja opresetila, kobila ožebila, psica oščenila itd. — Veliko moke bi mogel imeti, kdor bi hotel vsem opravljivcem usta zlepiti (spopati). Razun krepkih slovenskih izrekov je Metelko nabiral si tudi dobrih pregovorov narodnih in umetnih ter poskušal jih sim ter tje lepo opisati in prav posloveniti po druzih jezikih ali že znane z boljšimi nadomestiti, n. pr.: Kdor se z mokrim bratom druži, ne bo dolgo suh böse Beispiele verderben gute Sitten; v slovnici 1.1825: Po glava boli schlechte Gesellschaft verdirbt gute Sitten. zavreči das Kind mit dem Bade ausgiessen; 1. 1825: izruti. Kdor čaka brez truda in v upih živi, Velikrat na zadnje v obupu /.nori. * Izobrazuj se sam, izobrazuješ svet, Boljšaj se sam. bolji bo svet. V družini, kjer soglasja ni, Nikdar se delo ne speši. Zaklad prevelik je v jeziku Rateju kakor pleineniku; Nar viši blagor je ljudi — Življenje toraj zanj in kri! Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dnevniku Josip I.evičnik, ljudski učitelj. (Dalje.) Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega slišiš, korist-N nega skusiš, zapiši! — Po tej poti otnieš marsikaj pozabljivosti, in postavljaš hkrati sam sebi stalni spominek po prislovici latinski : ,,l