Letnik XXVI.
Številka 1.
Mlaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 2 kroni, za inozemstvo 3 krone. V »^vezi“ združena gasilna društva dobivajo po en °dtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN H AR LE === v Ljubljani. ..........
Cene enkratnim oglasom :
Cela stran 1200 kron.. >/2strani 600kron.,'^strani :t00 kron.,1 /astrani 150kron */i2 strani 100 kron.,
'/2-1 strani 50 kron.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1922.
Predsedstvene vesti.
i.
Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«
leta 1922.
Po sklepu lanskega občnega zbora se vrši letošnji občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« v Ljubljani. Odbor J CIZ je v svoji seji dne 28. decembra 1921 /. ozirom na omenjeni sklen občnega zbora soglasno sklenil, da se občni zbor JGZ vrši dne 16. julija 1922 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v »Mestnem domu«. Odbo-i'ova seja se vrši dan pred občnim zborom, in sicer v Soboto dne lp, julija 1922 ob 16. uri popoldne tudi v »Mestnem domu«.
Zborovanji se vršita po nastopnem redu:
A.	Od b o	r o	v a	sej a.
Dne	15.	julija	1922 ob	16.	uri	popoldne	v	»Mestnem
domu.«.
I) n e v n i red :
Sklepanje in posvetovanje:
a) o vloženih vlogah;
b) o samostalnih predlogih:
e)	o članarini za leto 1922./1923.; č) o novem požarnem redu:
d)	o raznoterostih.
B. O b č	n i	z b	o r.
i )ne	16.	jul i ia	1922 ob	10.	uri	dopoldne	v	»Mestnem
domu«.
Dnevni red:
1. Nagovor in poročilo staroste.
2. Poročilo odb.ora:
a) tajnikovo poročilo,
b) blagajnikovo poročilo.
3. Poročilo pregledovalcev računov.
4. Poročilo tehničnega odseka o novem požarnem !°du.
5. Poročilo literarnega odseka.
. 6 Sklepanje o odborovem predlogu glede članarine.
7. Sklepanje o samostalnih predlogih.
8. Volitev odbora (S 11 a).
9. Volitev 2 pregledovalcev računov (§ 11 č).
H). Raznoterosti.
no
na
P r i p o m n j a :
L Vsako gasilsko društvo pošlje na občni zbor JGZ cnega izvoljenega odposlanci iu vsaka župa svojega ' ika (S 10).
2. Na občnem zboru imajo pravico posvetovanja in glasovanja:
a) odposlanci včlanjenih gasilnih društev;
b) zvezni odbor;
c) župni načelniki.
3. K zborovanju imajo pristop vsi zvezni gasilci.
4. Samostalnc predloge je 8 dni pred zborovanjem pismeno naznaniti zveznemu predsedstvu, ki o njih sklepa; pozneje vloženim mora priznati občni zbor nujnost, da se o njih more razpravljati in sklepati.
5. Oprava udeležencev: Slavnostni kroj, čepica, brez sekirice.
6. Gasilna društva opozarjamo, da o pravem času izvolijo odposlance za občni zbor.
K mnogobrojni in točni udeležbi vabi — predsedstvo;
Iz zadnje Dredsedstvene seje.
Dne 28. decembra 1921 sta imela predsedstvo in odbor JGZ skupno seio. h kateri so bili povabljeni tudi župni načelniki.
V predsedstveni seji so bila sprejeta v JGZ nastopna gasilna društva:
a) v Gasil s k o ž u p o Žal s k o :
Loče pri Poljčanah;
St. Pavel — Dolenja vas;
Sv. Lorene pri Sv. Pavlu pri Preboldu;
Sešče pri Sv. Pavlu pri Preboldu;
b) v Gasilsko ž u p o L o g a š k o :
Gorenji Logatec;
Rovte;
c) v Cj a s i 1 s k o ž u p o Središče ob Dravi; č) v G a s i 1 s k o ž u p o Radvanje pri Mariboru;
d) v (jas i 1 s k o ž u p o Podgorje pri Sloveiiigradcu;
Legen pri Sloveiiigradcu;
Pameče pri Sloveiiigradcu;
e) v Gasil s k o ž u p o L j u t o m e r s k o Berkovci pri Sv. Jurji ob Ščavnici;
Vučja vas pri Križevcih;
f) v G a s i 1- s k o ž u p o Š e n t j n r s k o :
Rožicki vrh;
ž u p o Liti j s k o :
O r m o š k o;
M a r i b o r s k o : Slov e n j g r a š k o:
g) v G a s i 1 s k o Izlake — Medija;
h) v G a s i I s k o ž u p o L j u b 1 j a n s k o : Šmartno ob Savi:
Laverca pod Ljubljano.
Gasilno društvo v Dravogradu je bilo sprejeto v JGZ in ostane do ustanovitve gasilske župe Guštanjske podrejeno neposredno JGZ.
Gasilske Dotrebščine.
1. (j a s i 1 n o društvo pri Sv. Miklavžu pri ' Ormožu kupi dvokolno ali četverokolno brizgalnico, ki ne sme biti pretežka, biti pa mora v dobrem stanu. Društvo, ki proda tako brizgalnieo naj stopi v dogovor z omenjenim društvom.
2.	G a s i 1 n o	društvo	v C v e n u pri Ljutomeru išče dobro četverokolno brizgalnico.	Kdor
ima na razpolago tako brizgalnico naj stopi v dogovor z omenjenim društvom.
3.	Gasilno	društvo	na N omenili pri	Boh.
Bistrici i.šče in kupi staro brizgalnico.
4.	G a s i I n o	d r u š t v o	v B o h. Bistrici	proda
močen gasilski brek, da si potem nabavi motorno brizgaln ico.
4.
Taksa ua vozila.
Delegacja ministrstva financ v Ljubljani je z dopisom z dne 8. februarja 1922, štev,. B 11 5/35..sporočila predsedstvu JGZ, da avtomobili, vozovi in bicikli. ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požara, niso zavezani taksi po tar. post. 100., niti za prijavo niti letni taksi.
Gasilna društva, ki so že položila takso, katere pa po teli novih predpisih in navodilih niso bila zavezana plačati, lahko prosijo za povračilo v 90 dneh po položitvi takse pri onem oblastvu. kjer so takso položila.
Ta odredba ie razglašena tudi v Uradnem listu štev. 13 z dne 11. februarja 1922.
5.
Orožniške čelade.
Predsedstvo JGZ se ie obrnilo na ministrstvo vojne in mornarice, naj po primerni ceni odstopi avstrijske orožniške čelade gasilstvu. Ministrstvo ie prošnji ugodilo in je odstopilo JGZ nad 700 orožniških čelad po minimalni ceni. Ako zamenjamo pikeli z grebenom, imamo krasno in lahko gasilsko čelado. Polovica čelad ie iz trde kože, polovica pa iz propkovine. Gasilna društva, ki rabijo čelade opozarjamo na to priliko. Cena čeladam iz kože je 20 K. cena čeladam iz propkovine 18 K.
Naročila je do 22. aprila t. 1. sporočiti predsedstvu JGZ. Na poznejša naročila sc ne bo oziralo, na pravočasno dolila pa po možnosti in zalogi.
Pravilnik o vozni ugodnosti na drž. železnicah in ladjah.
Ministrstvo za promet ie izdalo dne' 16. novembra 1921 »Pravilnik o v o z n i u g o d n osti na d r -ž a v n i h železnic a h in 1 a d j a h«, ki je bil razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slo-veriaca« štv. 269, izdanih dne 30. novembra 1921 in v Uradnem Listu štv. 147, izdanem dne 12. decembra 1921.
Člen 8. tega pravilnika se glasi:
»Pravico do vozne ugodnosti s 50% min. popustom redne tarife imajo po predhodni prošnji in odobritvi ministrstva za promet na državnih železnicah in ladjah v,sa znanstvena pridobitna, h u m a n i t a r n a, telovadna, pevska in drugače socialno koristna društva za pot na kongres ali na letne glavne skupščine. Ta ugodnost velja za brze. osebne in mešane vlake.«
Ker gasilna društva brez dvoma spadajo med humanitarna društva, velia ta ugodnost brez dvoma tudi za gasilna društva. Pri prošnjah naj sc gasilna društva sklicujejo na člen 8 »Pravilnika o vozni ugodnosti na državnih železnicah in ladjah« z dne 16. novembra 1921, štev. 339.
Ognjen boj.
(Janko Hojati.)
(Dalje.)
Ogenj v pritličnih prostori h.
Posledica ognja v kleteh je pogostoma, zlasti ondi, kjer ima klet lesen strop nad seboj, ogenj v pritličnih prostorih. Boj s temi vrstami požarov ni posebno težak, ker ogenj lahko napademo z neposredne bližine in od več strani hkrati.
Došlo gasilno društvo ima v takih slučajih prosto pot in se ognju lahko približa na korak. Svoje gasilsko orodje, zlasti brizgalnico, postavi največkrat lahko v isto višino z ognjeni in pod izurjenim vodstvom bo kmalu kos nastalemu požaru ter bo istega omejilo in pogasilo.
Kakor pri vseh požarh tako ie tudi tu prva dolžnost poveljnika gasilnega društva, da ugotovi, kaj in kje gori, kaj ie v nevarnosti in kam bi se ogenj najlažje razširil. —-Bržko dobi tozadevna pojasnila, zasnoval bo načrt gašenja in reševanja. Ako ogenj še ni v polni vihri in če so ljudje in živali izven nevarnosti, skušali bodo vešči gasilci ogepj ukrotiti in udušiti s tem, da preprečijo prepih in utesnijo zrak ter bodo v ta namen urno zaprli in zamašili vrata, okna in vse ostale odprtine. Kot povsod, tako se jim tudi tu lahko s takim ravnanjem posreči, da ukrote ali vsaj začasno ustavijo ognjeno vihro in si pridobe časa za daljno razumno in uspešno gašenje ter reševanje. Vsakomur mora biti namreč znano, da ogenj silovito počasi napreduje, ako nima zadostno množino potrebnega zraka. Kakor pa dobi dovolj zraka, se razširi s tako naglico, da ie lahko v par trenutkih vse v plamenu. Vodja gašenja mora biti toraj jako previden in nikakor ne sme dovoliti gasilcem, da bi odprli vrata i'1 okna ter napravili ognju prosto pot preje, predno je razpostavljeno gasilsko orodje in moštvo ter je vse pripravljeno za uspešen boi. Šele ko je zasnovan točen načrt gašenja in ie vse pripravljeno za napad, tedaj sc vdere v ogenj prostor ter izsledi in napade netišče.
Po razsežnosti ognja in številu ogroženih sosednjih prostorov se določi število moštva in orodja. Brizgalnico ie treba postaviti, če le mogoče, v isto lego z ognjem ter io opremiti s tolikimi cevmi, da se gasilec s cevjo lahko približa ognju na korak. S cevjo v roki vdere v ognjen prostor, ali če to ni mogoče, brizga vodo skozi kako odprtino tako dolgo, da si napravi prostor in vdere notri. Če sc ie ogenj razpasel in imamo na razpolago več brizgaln^ in cevi, potem primemo ogenj na isti način od več strani.posebno na mu moramo zastaviti pot v sosedne prostore.
Poveljnik mora gledati na to. da s svojimi ljudmi i" orodjem ogenj obkoli od vseh strani in ga povsod istočasno napada. Paziti mora. če niso morda v nevarnosti stopnjice ali prostori nad in pod ognjem. Tako na stop-njice kot v prostore nad in pjjd ognjem postavil bo moštvo, katero bo te prostore čuvalo in oblivalo z vodo. Izprazniti teh prostorov, dokler ni skrajne potrebe, ne bo pustil, ker bi sc. s tem pohištvo in ostali predmeti lc kvarili in delali oviro vspešnemu gašenju. Pač pa bo dal odstraniti takoi vse one predmete, ki so v neposredni bližini ognja in katere lahko ogenj vsak hip objame ter sc širi po njih dalje, tako n. pr. slike, deske, zavese, preprog0 itd. Istotako bo dal takoj odstraniti vse eksplozivne h' lahko vnemljive stvari, po katerih bi se ogenj lahko bliskoma razširil.	.
Kakor rečeno, mora previden poveljnik razpostavit; moštvo na vse ogrožene točke, moštvo pa mora vztraja*1 ondi. dokler ni ogenj popolnoma pogašen in odstranjen vsaka nevarnost. Ogenj v pritličnih prostorih ne. dela D' kušeniin gasilcem sicer .posebnih težav, a treba je pazb1' vega in skrbnega vodstva, kaiti ravno v pritličnih Pr.?' storili se nahaiaio često taki predmeti, ki lahko zaneth velikanski požar. V pritličju so običajno razna skladišča-
trgovine, obratovališča itd., kar vse nudi obilju dovoli liranc, da isti lahko vzplapola v grozen.požar, ki ni vstanu uničiti le poslopja od vrha do .tal, ampak umori lahko, zlasti v nočnem času. tudi ljudi in živalL ki prebivajo v »oslopju. Zato vešč poveljnik ne bo zanemaril ničesar, . kar bi mu moglo pomagati, da ogenj čimbolj omeji in čim- : »reje pogasi. Kakorhitro bo zaznal za pravo ognjeno ne- j ti'šče, skušal ga bo od, vseh mogočih strani napasti, obenem na bo zastražil ogrožene prostore, zlasti pa stopnice in prostore nad ognjem.
Ako bo prihitelo gasilno društvo pravočasno na kraj nesreče, to ie takrat, ko ogenj v pritličnih prostorih še ne bo objemal nadstropij in strehe, posrečilo sc mu bo gotovo zadržati ogenj le v pritličju in ga ondi popolnoma udušiti. Seveda to pa le tejJaj. če bodo gasilci pod spretnim in sposobnim vodstvom, če pa bodo. prepuščeni samim sebi in bo delal vsakdo no svoji volji, potem pa ognia ne bodo zadržali v pritličju, ampak ga bodo s svojini breznačrtnim postopanjem spustili po celem poslopju ni napravili s tem sebi nepotrebno delo, lastnikom pa škodo.
Oceni v nadstropjih.
Skoraj isti način gašenja kod ga opazujemo pri ognju v pritličnih prostorih, se ponavlja pri ogniu v nadstropjih.
Vzroki nastalega ognja so različni, zato je tudi načrt gašenja istega v podrobnostih sicer različen, a v glavnih no tezah ie sirorai vedno enak.
Rekli smo. da ogenj v pritličnih prostorih ne dela posebnih težav izurjenim gasilcem: zato pa jim prizadene tem več težav ogeni v nadstropjih. To ie tudi povsem lasno, kajti priti do tega je težje in nevarnejše.
Kakor povsod, mora tudi tukai povelinik došlega gasilnega društva najprej ugotoviti, kai in kje gori. Ugotovitev je tukaj težja, ker ie običajno celo poslopje v dimu.
Z močnim curkom vode je treba skušati razpršiti dim in »riti, če le mogoče, po stopnjicah v nadstropje, kjer gori. Ako to ni mogoče, skušati moramo priti v nadstropje s »•:; močjo kljukaste lestve skoz1 okno. toda vedno le z one Strani, ki je naimani ogrožena. Če so okna zaprta in ne nioremo drinrače v nadstropje, treba ie zdrobiti spodnjo šipo leve strani okna. zatakniti kljukasto lestev, splezati s cevjo do okna. odpreti desno straii in vstopiti. Ako ie nadstropje razsežno ter ima več ločenih prostorov, ie -svetovati, da ima plezalec, ki ie vdrl v nadstropje. poleg cev,i s seboj tudi vrv okrog pasu, katera se razvila za njim in mu nri izsleditvi netišča jako dobro služi kot vodnik nazaj in kot zavora vrat, da se ne zapirajo za njim in ne stiskaio položene cevi.
Kakor hitro se posreči izslediti prvo ognjeno netišče. tedaj se istega napade z vodoravnim curkom vode: zato »a se morajo gasilci pač povspeti bodisi, po stopnjicah, bodisi no lestvah do iste višine, v kateri gorL če ni mo-Koče vdreti v ognjen prostor in se približati ognju, ga napademo skozi okno ali kako drugo odprtino: paziti pa nioratno pri tem. da ne delamo nepotrebne škode in ne brizgamo vode na steklene omare, posode, slike itd., ker Vse to se pod močnim curkom vode zdrobi in nam dela »o tem le napotje. Ako nam ni mogoče pravočasno rešiti »ohištva in druge ropotije pred plameni, jo oblivamo od easa do časa z vodo. daMo tako obvarujemo pred ognjenim obiemom.
Ogeni sam primemo po možnosti od več strani, toda yedno le z največjo nrev:dnostj;\ da ne napravljamo z »dp-iraniem vrat in oken nepotrebnega prepiha, ki bi bil Vstami ogeni oovspešiti in širiti. Da to preprečimo, je »olje, da-»'ra napadamo samo z ene strani in pustimo za-»rta vsa ojkna in vrata, da pride tako čini manj zraka v stik z ogniem. Na ta način se nam bo posrečilo ogenj ve-bko nreje in z manjšimi težkočami ukrotiti kot bi ga ukrotili, če bi ga napadli z več strani hkrati, pa bi prišlo pri tem do prepiha.
Istočasno z izsleditvijo ognjenega netišča, razpostavi mora vešč poveljnik gasilsko stražo tudi v prostore "ad in pod ognjem ter jo opremiti s potrebnim orodjem.
Pomniti pa je, da se ne srne ognja napasti nikdar od spodaj; kajti s takim početjem bi ga tiščali navzgor in tako vpepelili celo stavbo. Ogenj moramo napadati vedno vsaj z iste višine in straža pod ter nad ognjem ima le namen, da obvaruje še ne dotaknjene prostore in predmete pred morebitnim vnetjem. Istotako iz: postaviti stražo tudi na stopnjice, ako niso seveda že v plamenu.
Kakor smo že. v prejšnjem odstavku povdarjali, ne bo previden poveljnik nikdar dovolil izprazniti prostorov nad in pod ognjem preie, dokler ni res skrajne potrebe in grozi resna nevarnost, da ogenj obiame tudi te prostore. Izpraznitev zamudi in utrudi moštvo, poleg tega pa se predmeti kvarijo in delajo napotje gasilni akciji. Odstraniti bo dal pač eksplozivne in lahko vnemijive stvari, a vse ostalo bo pustil na svojem mestu in zastražil s potrebnim moštvom in orodjem.
Enemu ali drugemu sc bo zdelo to postopanje nekam čudno, kajti pri večini naših gasilnih društev je zdaj navada. da naioreie izpraznijo vse prostore, ki so v neposredni bližini ognja. Veselje je gledati, kako mečejo skozi okna, vrata in kjerkoli morejo: pohištvo, obleko itd. itd., a za ogeni se niti ne zmenijo, dokler ni vse na cesti. Gotovo je, da se ogenj med tem časom z največjo naglico širi v odprte sosednje prostore in predno začno gasilci boj z ogniem. ie po navadi že vse v plamenih. Glejte, tako ravnanje nj pravilno! Ako bi takoj ob prihodu začeli boj z ognjem, bi ga nrav gotovo ukrotili in vsi sosedni prostori z opravo vr^d ostali bi lahko nepoškodovani na svo-iih mestih. Zato pa ie treba previdnosti in treznega pje-vdarka, predno začnemo z gašenjem in reševanjem, zlasti nri ogniu v nadstropjih. Podeželska gasilna društva nimajo toliko posla s to vrsto požarov, ker ondi ni visokih stavb. Pač na bijeio boi s to ognjeno vrsto mestna gasilna društva, kjer so skorai izključno le visoke zgradbe. Način gašenja ie isti. bodisi da imamo ogenj v prvem, drugem ali tretjem nadstropju: le čim višje je, teni težje in opasneiše je naše delo.
Po končanem tozadevnem ognju ie treba takoj očistiti prostor vode, da ne zamaka in ne kvari poda in zidovja: kajti sicer se lahko zruši nod ali pripeti kaka druga nesreča. Poveljnikova dolžnost ie, da po končanem delu pregleda vse prostore in odredi, kar je potrebno. Večkrat bo treba 'jndoreti ali podreti pod ali strop ali vmesno zidovje, odstraniti to in ono ter tako preprečiti vsako nevarnost.
Ogenj v podstrešju.
Tako mestna kot podeželska gasilna društva imajo največ opraviti z ogniem v podstrešju. Te vrste požarov so zlasti po deželi na dnevnem redu. Kdor še ni videl podstrešja, se mu bo to zdelo morda čudno in nerazumljivo. Komur pa so znana podstrešja in ve. koliko lahko gorljivih predmetov je običajno nakopičenih v njih, temu se to ne bo zdelo čudno in čudno se mu tudi ne bo zdelo, da ie ta ogenj po navadi najhujši in največji. Izkušen gasilec bo vedel, da ni skorai pri nobeni vrsti ognja združenih toliko najrazličnejših požarnih okoliščin, katere pospešujejo gorenje in otežujejo gašenje, kakor ravno pri ogniu v podstrešju.
Pri vseh dosedanjih ognjenih vrstah smo rekli, da ogeni lahko vsai začasno omejimo, če ga že popolnoma ne udušimo s tem, da mu odvzamemo potrebni .zrak in v Ul namen zapremo okna, vrata in druge odprtine. Pri oeniu v podstrešju tega ne moremo storiti, kajti ondi ima po navadi zrak kolikor toliko prosto pot do vseh strani.
Znano ic, da imajo zlasti podeželske stavbe običajno odprto ostrežje. ali imajo obitega z deskami in tramovjem. Le malo stavb ic, katere imajo takozvani ognjavarni zid, ki pa ie tudi poln odprtin tako. da o utesnitvi zraka pri podstrešnem požaru skorai ne more biti govora. Ostrešje ie leseno, sestavljeno iz desk in tramov: enak ie pod. kateri ima navadno še to slabo lastnost, da niso deske in tramovi tesno drug poleg drugega, ampak zijajo med njimi široke razpoke, da se jih ogenj tem lažje in hitreje oprime. Streha je krita z opeko, slamo ali deščicami.
kar vse propušča zrak in oovsoešuje gorenje. Poleg vsega tega se nahaja v podstrešju običajno vse polno drugih lahko gorljivih predmetov. Na deželi spravljajo v podstrešje seno. slamo, steljo, vile, grablje, koše. cunje, itd. itd.: nič bolje pa ni v mestih, kjer so podstrešja polna starega pohištva. zabojev, knjig itd. — Vse to so predmeti, katerih sc ogenj silovito rad loti in sc z največjo naglico širi po njih. Neprevidnost z odprto lučjo ali s kaienjem v teh prostorih zaneti lahko naihujši požar.
Največ požarov te vrste na so krivi dimniki. Ti so običajno več ali manj oprti na strešno ogrodje in največkrat še z razno drugo ropotijo založeni prav do vrha. — Na eni strani vsled vročine, ki prihaja dnevno v dimnik, na drugi strani pa vsled mokrite, ki ob neugodnem vremenu dohaia v dimnik, zadobi ta v doglednem času razpoke, skozi katere Uhajajo iskre, ki so v stanu zanetiti požar. Poleg tega imajo dimniki visokih stavb navadno v podstrešju tudi takozvana dimna vratca, katera sčasoma istotako razpadejo ali sc prežgo in potem prepuščajo iskre v podsrešje.
Nebroi podstrešnih požarov bi bilo prihranjenih, ako bi hišni gospodarji obračali večjo pozornost na podstrešja, zlasti glede dimnikov. Vsaj oarkrat na leto bi morali preizkusiti dimnike in takoj popraviti ter odstraniti vse ne-dostatke. Gasilna društva bi jih morala pri tein podpirati in sama gledati na to. da sc vsi m:dostätki res odpravijo, če ne zlepa, pa zgrda. Večkrat smo žc povdarjali, da gasilna društva niso samo zato tukai, da nastopijo v slučaju nesreče, ampak njih dolžnost ie tudi, da skušajo preprečiti nesrečo, ki se lahko dogodi. To pa morejo storiti le, če s naznim očesom zasledujejo vse nedostatke in pravočasno opozore nanj merodajne faktorje.
(Dalje prih.)
| Minatti, Leutgeb,
Neizprosna smrt nam je že zopet pobrala troje vzor-gasilcev. Dne 15. 12. 1921 je umrl na Ježici tov. Janez Brajer, dne '7. 1. 1922 na Igu tov. Minatti in dne 1. aprila 1922 v Ljubljani tov. Leutgeb.
Tov. Janez Brajer se je od ustanovitve gasilnega društva na Ježici pa do svojih poslednjih dni pridno in vestno udeleževal gasilskega dela/
Tov. Alojzij M i n a 11 i. rojen na Igu leta 1860 kot sin ustanovitelja in prvega načelnika tamkajšnjega gasilnega društva, sc ie od mladih nog posvečal gasilskemu delu. Leta 1912, ko nam je ugrabila neizprosna smrt tov. Trosta, dušo takratnega gasilstva, je rajni Minatti prevzel načelstvo ižanskega gasilnega društva in načelstvo gasilske župe Ižanske. Oboje ie vodil vzorno in z jekleno vztrajnostjo,
Tov. Anton Leutgeb, senior ljubljanskega gasilnega društva, je vstopil dne I. 1. 1880 v ljubljansko gasilno društvo in ie potemtakem nad 40 let deloval na polju gasilstva. Nad 20 let ie društvu s priznano točnostjo vodil bolniško blagaino in društvo ga ie o priliki svoje 50 .letnice imenovalo svojim častnim članom. Mož za možem pada. R. i. p.
Društvene in župne vesti.
Gasilska župa ljubljanska ima dne 7. maja 1922 ob
10.	uri dopoldne svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom in volitvami novega odbora.
Gasilska žuDa Slovenjgraška nam je poslala obširno in vestno poročilo o delovanju gasilske žime v preteklem letu. Iz poročila posnemamo, da je imela župa dne 4. septembra 1921 v Šoštanju, o priliki, gasilske tombole, svoje zborovanje. Dne 18. septembra 1921 se je vršila v Šoštanju župna vaja. pri kateri ie sodelovalo 0 gasilnih
društev s 135 člani. Vaja se je izvršila točno po izdani supoziciji v priznanje vodstva in šoštanjskega meščanstva. Skupna slika vsega gasilstva ostane viden spomin na župno vaju.
Načelstvo ie nadziralo v župi združena gas. društva v teku društvenega leta ter se ie prepričalo o dobrem stanu in redu, manjše nedostatke pa je poskusilo odpraviti. Vzoren red ima slovenjgraško gasilstvo. K novemu življenju ie bilo vzbujenih šestero gasilnih društev, ki so deloma žc prijavljena k J G Z, deloma pa se v kratkem prijavijo. Župa ima 17 gasilnih društev.
Gasilska žursa Gornjeradgonska nam poroča: V letu 1921 ie imela župa 2 odborovi seji in 1 župni občni zbor. Ustanovilo se je 1 novo gasilno društvo, in sicer Oče-slavci — Ivaniči — Ivairišcvci. Med letom je župni načelnik obiskal vsa društva ob priliki vaj, glede informacij itd. Razen tega pa se je vršil pregled v,seli društev v župi in sicer: Gas. društvo Gornja—Radgona dne 7. 8. 1921.; Gas. društvo Sratovci—Mele dne 15. 8. 1921; Gas. društvo Hrastje—Mota dne 28. 8. 1921 ; Gas. društvo Orehovci dne 4. 9. 1921. Pri pregledu so se zahtevale proste vaje, vaje na orodju. pn.\gleiJ obleke in opreme, kakor tudi knjige itd. (3asil.no društvo Gornja Radgona nadaljuje svojo strokovno izvežbo. Ustanovilo je reševalni oddelek. katerega ie društveni zdravnik izvežbal v sanitetnem tečaju za njegov poklic. Nadalje se je tudi ustanovil pri društvu »Dramatični odsek«, ki je že priredil dve igri in sicer 16. 10. v Gornii Radgoni in 6. 11. 1921 v Ra-dincih za društva Šratovci—Mele in Hrastje—Mota. Gasilski dom in orodje v redu. Gasilno društvo Šratovcii— Mele. ie prav dobro izvežbano: ima gasilski hram orodje itd. v lepem redu. Gasilno društvo Hrastje—Mota, čeravno še le 28. 3. 1921. reorganizirano je pri orodju, kakor tudi v redovnih vaiah izvrstno izvežbano. Gasilski hram se bode adaptiral. Orodje, gasilski hram, v lepem redu. Gasilno društvo Orehovci nadaljuje svojo izvežbo. Orodje in gasilski hrani v redu. Pregled nasilnega društva Očeslavci—Ivaniči—lvanjšovci. se ni vršil, ker je še le ustanovljeno, ampak se je vršilo dne 30. 10. t. 1. predavanje o gasilstvu itd. Kot zaključek letošnjih vaj, se je vršila dne 29. 9. 1921. v Radincih skupna župna vaja pod vodstvom župnega načelnika, kakor tudi kratka sanitetna vaja. (Prva pomoč itd.) Prisostvovali so tej vaji tudi tov. Ljutomerske gas. župe.
Gasilska žuoa Ribniška nam je poslala temeljito poročilo o delovaniu in stanu svojih gasilnih društev. Župni načelnik ie v preteklem društvenem letu posetil društva svoje župe in nietrovo poročilo sc na kratko glasi:
R i b n i c a ima dobro orodje, 400 m cevi. 45 članov, lep ul prostoren gasilski hram in nekoliko dolga.
DoKetiia.vas. najstarejše društvo v župi, ima 3 oddelke, enega v Dolenji vasi, enega v Grčavcah in enega v Rakitnici. Vsak oddelek ima svoj gasilski hram in svojo opravo. Obleke in cevi se pogreša.
Sodražica ima tri shrambe za orodje, dokaj orodja. 400 m cevi. 52 članov in nekoliko dolga.
Gora ima ročno brizgälnico in 16 članov.
S u š i e ima poprave potrebni hram, potrebno orodje, 17 članov, premalo' cevi.
Jurjevca ima lep hram. 2 brizgalnici, 35 članov in rabi cevi in druge priprave.
Sv. (i r e g o r ima leno shrambo, četverokohio briz-galnico. 110 m cevi. Potrebuje orodja in obleke.
Velike Poli a n e irna slab gas. hram. po vojski pokvarjeno in raznešeno opravo pa dobro in agilno načelstvo.
Dobre pol i e. Društvo ie bilo v dolgovih, sedaj si ie opomoglo s pomočjo občine, ima 60 članov, dobro na-čfilstvo in dobro izvežbo. Rabi cevi in navijak.
Loški pot o k. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1898. slednja leta ie ie zamorila v društvo zanešena politika, oprava je bila raznesena, sedaj pa je znova oživelo in ima 60 članov in dobro vodstvo.
D r a g a i n T r a v a se dramita iz letargije.
Gasilska žuoa Logaška je imela dne 5. marca 1922 svoj ustanovni občni 'zbor. Za župnega načelnika je bil izvoljen tov. Josip Smole iz Dol. Logatca, za podnačcl-nika tov. Ivan Rihar iz Gor. Logatca, za tajnika tov. Josip Follazzi iz Dol. Logatca, za odbornika Jernej Cunta iz Hotedršice. Župa ima 7 gasilnih društev: Dol. Logatec, Gor. Logatec, Hotederšica. Rov,te. Planina, Dobračeva in Žiri.
Gasilska žima Žalska, Vsa žup. društva opozarjamo na redni občni zbor junija 1922 v Rog. Slatini ob priliki 40 letnega iubileia ondotnegč\ društva. Takrat naj se udeleže te.ga slavlja po možnosti vsa društva korporativno. Pa se bo v tem nekdaj ponemčenem svetovnem kopališču vršil veličasten iugosloveuski gasil, tabor, ki naj svedoči, kaj zmore naše dobro organizirano in izvežbano gasilstvo. Poskrbljeno bo za polovično vožnjo in ugodne prometne zveze. Vabljene bodo vse sosedne župe. Vsi nameravani zleti naj se prelože za ta tabor! Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike ter pohiti na dan IS. junija 1922. v ta pravcati zemeljski raj na Slatino!
Razne stvari.
Gasilski referat pri pokrajinski upravi za Slovenijo ostane pri oddelku za notranje zadeve. Premestitev tega referata k oddelku za socijalno skrb. kakor srno prosili, je pokrajinska uprava odklonila, češ, da ni razlogov za to premestitev.
Razdelitev nodoor iz gasilskega sklada. Pokrajinska uprava za Slovenijo' le razdelila iz gasilskega sklada 235,904 K in sicer: 212,000 K gasilnim društvom, 15.900 K1 vodstvom gasilskih žup, 8004 K vodstvu »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«.
Šarniantnost zavarovalnic. Dne 3. decembra 1921 je izbruhnil ob 2. uri ponoči požar v skladiščih »Balkana« v Ljubljani. Ljubljansko gasilno društvo je pri tem požaru obvarovalo miljonsko premoženje. Zavarovalnice »Slavija«. »Croatia«, »Dunav*. »Assicurazioni Generali«, »Riuninjie Adriatica di Sicurta«, »Jugoslavija«, »Providentia« in »Vzajemna zavarovalnica«, ki so sointeresi-rane pri požaru, so nakazale za uspešno delovanje Ljubljanskemu gasilnemu društvu izredno nagrado 16.000 K, poleg tega pa so nagradile tudi gasilni društvi v Mostah in na Viču. ki sta pri požaru sodelovali.
Štajerska deželna gasilna zveza ie na svojem zadnjem občnem zboru v Miirzzuschlagu sprejela predlog:
a) da se ustanovi podporni sklad deželne gasilske zveze:
b) da vsako gasilno društvo vplača v podporni sklad enkratni prispevek 100 K: c) da od vsake gasilske prireditve dobi podporni sklad 3% čistega dohodka.
Graško gasilstvo ie naročilo in dobilo prve avtomo-bilne brizgalmce. Listi pišejo, da sc je prvi avtomobil izplačal prve dni. V puntigamskih kolarnah je namreč izbruhnil požar, in hitra pomoč z avtobrizgalnico je preprečila velikansko škodo. Graški občinski svet je sklenil. da avtomobili žira vso gasilsko pripravo.
Znižanje vožnje po železnicah. Zadnji občni zbor JGZ ie sklenil nai se napravi prošnja, da bi se dovolila gasilcem prosta vožnja po železnici, kadar hitijo o priliki požara oddaljenejšim krajem na pomoč; obenem pa nai bi se za 75% znižala tudi vožnja gasilcem, kadar se udeležujejo gasilskih zborovanj in prireditev. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve je sporočila predsedstvu JGZ, da ie omenjeno prošnjo JGZ priporočila pri ministrstvu z.a notranje zadeve tako-le:
.Omenjena prošnja organiziranega gasilstva v Sloveniji ie .z ozirom na obče koristno in nesebično rešilno delovanje o priliki požarov, povodnji in drugih elementarnih nezgod vredna vsega vpoštevanja. Ker delovanje gasilstva izdatno razbremenilne iavne. organe, ki jim je ooverjena skrb za javno varnost, .ie v eminentnem državnem interesu, podpirati razvoj gasilstva., Zlasti se v ta namen smatra za primer im, da bi se gasilstvu dovolile Grn največje ugodnosti pri vožnjah na železnicah.
Vzorno gasilno društvo. Pred kratkim so poročali dnevni listi, da ie v nekem kraju izbruhnil požar, ki je napravil veliko škodo. Domačini so s hvalevredno požrtvovalnostjo gasili ogenj, gasilno društvo pa je popolnoma odpovedalo. Z brizgaluico gasilnega društva so par dni pred izbruhom požara gasili apno za novi orlovski ali sokolski dom in o_b izbruhu požara je bila vsa brizgal-nica zamrznjena. Šele po dolgem času se ie posrečilo s kropom otajati brizgaluico. Nismo sicer poizvedovali koliko ie resnice na tej trditvi, toda svariti moramo pred tako zaiiikrnost.io v JGZ združena gasilna društva.
Navezovanje spojk. Cevi, posebno nove. so zelo trde in spojke iz medi, katere hočemo navezati niso, gladke, zato ie tudi delo težavno. Iz lastne izkušnje svetujem: Pripravi si enostavno mazilo, ki obsoji iz enega .dela (n. pr. Vi kg) kolofonije in iz enega dela (n. pr. Vi kg) loja. To oboje skupaj skuhaj v primerni, pokriti posodi (med kuhanjem večkrat pomešaj). S to napol ohlajeno mažo. namaži medene dele, ki so namenjeni za konopljeno cev. Z lahkoto ii 1 i spraviš v cev in potem šele povežeš z 1 mm žico iz medi. Čez pol ure se strdi in sprime mazilo in bodi prepričan, da cev pri spojki ne bo pušala.
Fr. G. Trbovlje. .
Požari.
Velikanski nožar v Mariboru. Da se tudi podeželsko
gasilstvo z uspehom lahko udeležuje velikih mestnih požarov. ie dokazalo dne 26. 2. 1922 gasilstvo na Pobrežju pri Mariboru, ki ie prihitelo istočasno z mestnim gasilstvom na požarišče. Požar je žalibog uničil milijonsko vrednost in povzročil brezposelnost za več kot 150 delavnih moči. Pobrežjani so udušili požar v skladišču mlina in obvarovali raztego požara na skladišča južne železnice. ki so bila močno ogrožena. Tudi druga gasilna društva. kakor Kamnica. Zrkovci, Hoče in Pekre so se odlikovala pri gašenju. Gorelo in tlelo ie še tretji dan, tako ie drlo treba parkrat znova gasiti. Ponesrečilo in poškodovalo se ie 12 gasilcev ip pogorelo je dokaj cevi, obleke in čevljev. Gasilcev je bilo iz Pobrežja 26, vseh skupaj pa čez 100. — S.
Požar v Kropi. Dne 25. decembra 1921 je izbruhnil požar v Kropi pri posestnici Mariji Ažmauovi. in sicer ob
3.	uri ponoči. Gasilno društvo ie bilo v 20 minutah na pogorišču. in v dveh urah ie bil ogenj omejen. Rešenih je bilo 9 ljudi, pohištvo v 1. nadstropju iu več drugih predmetov. Pri požaru ie delovalo troie brizgalnic.
Poročilo o nožaru v Mali vasi. V pondekek, 6. XII. 1920. okrog 4. ure popoldan je na neoojasnen način izbruhnil ogenj v poslopju gosp. And. Jakopič, posestnika v Mali vasi. Ogenj se ni razširil na ostala poslopja, deloma ker ie bila gasilska pomoč takoi na mestu, deloma kor ga je oviral taleči sp sneg na strehi. Pogorelo je edinole podstrešje hiše in nekaj sena. ki se ie tamkaj nahajalo. Voda se ie v svrlio gašenja 'Tnala 'iz vodovodnih hidrantov. Tekom dobre ure ie bilo gašenje končano. Po ognili prizadeti gospodar ic zavarovan za uprav skromno vsoto.
Literatura in kritika.
Prostovoljno gasilno društvo v Žalni ie dne 1A februarja t. 1. priredilo Mikuževo igro »Samo gasilca hoče«, in piše. da ie prav dobro uspela. Igrico najtopleje priporoča.
»Gasilec Anžek« se zove nova trjdeianska igrica, katero je spisal naš tovariš Z. Mikuž. Igrica nam predoča površnega gasilca ter je primerna zlasti za predpustni čas. Rokopis igre ie na vpogled ali prepis pri tajništvu JGZ.
Gasilnemu društvu v C. Vašo željo smo danes objavili med gasilskimi potrebščinami. Glede nove briz-galnice obrnite se na tovarne, ki inserirajo v našem listu.
Vežbovnik
za slovensko gasilstvo: GASILSKA KNJIŽNICA 1. in 2. zvezek, oba zvezka vezana v eno knjigo, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
Cena 25 K, s pošto 27 K.
Knjigo priporočamo vsakemu zaved. in vestnemu gasilcu.
S
TAMPILJE ANTON ČERNE
graveur in izdelovatelj kavčuk - štampilij.
ni trg štev. l.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseli najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
A. KASSIG, LJUBLJANA, Ž1DOVSKAULICA.
ZALOGA krojnih (uniformskih) potrebščin, kožuhovina iz raznih krznin. KRZNARNICA IN IZDELOVALNICA čepic, zlasti gasilskih po najnovejSih predpisih JGZ. Nakup kož divjačine.
ZALOGA piščalk, vrvic, gasilskih znakov, gumbov, naramkov, lipovih listov itd. Vse po najnovejših predpisih JGZ.
Tvrdka
ANT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 21,
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev nJboljSe kakovosti po znatno znižanih cenah.
A. & E. SKABERNE
veletrgovina
MANUFAKTURA. MODA. Liubljana, Mestni trg.
lil lovame in livarne fl. I Uiiana.
Gasilske brizgalnice
najrazličnejših sistemov po zmernih cenah.
Vse gasilske potrebščine
spojke, premestilci, vedra, lestve čelade i. t. d.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
DUNAJSKA CESTA 17. katera Vam nudi najugodneje pogoje.
Zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA
ZAGREB, Gunduličeva ulica štev. 23.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopljene, gumijeve, ■ črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročne brizgalnice, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice i. t. d. Dobavlja od glasovite tvrdke
KONRAD ROSENBAUER v Linču
brizgalnice najsolidnejše vrste, vozne in snemalne brizgalnice, posebno izborno brizgalnico „TRIUMPF“, dovršeno izdelano bencinmotorko „Marka Line“ na 4 in na 2 kolesih, tudi za manjša društva. Cene se računajo po dnevni avstrijski valuti, blago postavljeno do meje, po naročilu tudi brez carine.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA
Zagreb, Gunduličeva ulica 23.
(
—............. Mestna	-
hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 1921
čez 300 milijonov kron vlog.
Hranilnica je pupilarno varna.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljišča, poslopja, zaloge in menice proti nizkemu obrestovanju
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
I
Delniška glavnica: Din. 30,000.000'—.
Rezerva: Din. 15.000.000’—.
Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, .Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Sarajevo; -------- Split,	Šibenik,	Zagreb.	----
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street.	New	York	City.
„BALKAN“
d. d. za mednarodne transporte
Centrala: LJUBLJANA
Podružnice: Ljubljana, Maribor, Zagreb, Beograd, Rakek, Trst, Riva Grumula 14., Wien III., Strohg. 24.
Delniška glavnica: K 4,OOOOOD.
Brzojavni naslov: SPEDBALKAN. Mednarodni transporti. Carinsko posredništvo
Poseben tarifni in reklamacijski oddelek.
Javna in transitna, carine in užitnine prosta
skladišča.
GOSPODARSKA ZVEZA
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 29.
Telefon št. 137. Brzojavi: Gospodarska, Ljubljana.
Import. Ustanovljena 1, 1904. Export.
PODRUŽNICE: Celje, Kranj, Novomesto, Radovljica.
Se bavi s sledečimi panogami blagovne trgovine:
1. Špecerijski oddelek: Nakup in prodaja vsega Špecerijskega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Lastna tovarna za milo in sveče.
2. Oddelek za deielne pridelke: Nakupuje in prodaja
na domačem trgu in v inozemstvu vsa žita in žitne izdelke, krmila. Lastne zeljarne.
3. Kmetijski in &trojni oddelek:	Velika stalna zaloga
poljedelskih strojev, železa, železnega orodja, strojnega olja, bencina, cementa, umetnih gnojil, semen, galice, žvepla
4. Lesni oddelek: Nakup in prodaja okroglega in obdelanega lesa, eksploatacija gozdov, parne žage, parketna tovarna, lastno skladišče v Trstu. Izvoz olja.
5. Mesni oddelek: Nakup in prodaja žive in zaklane živine. Strojni obrat za izdelovanje vseh delikates, mesnih izdelkov, najmodernejše prekajevalnice, hladilnice, produkcija umetnega ledu, lastno skladišče v Trstu.
6. Manufakturni oddelek:	Velika zaloga angleškega in češkega blaga za moške in ženske obleke, ter najlepša izbira vsakovrstnega perila za moške, ženske in otroke, konfekcija, čevlji, usnje na debelo in drobno.
7. Vinski oddelek: Domača in tuja vina v sodih in buteljkah na debelo, produkcija vseh vrst žganja in konjaka.
8. Mlekarski oddelefc : Nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov, izvoz sira in masla, lastna najmodernejša mlekarna in sirarna.	•
LJUBLJANA, STRITARJEVA
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče pos
Prodaja srečke razredne loterije
Telefon St.261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubija
Delniška glavnica Rezervni zakladi .
. K 50,000.00 . K 45,000.00
Podružnice:
Split, Trst, Sarajevo, Gorica. Celje, Maribo = Ptuj, Brežice, Kranj, Novi Sad. =
SLOVENSKA ESKOMPTNA B • A« N • K* A
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. št. 1.
Kapital: 20,000.000 K.	Rezerva: 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.	
Qnrninma* V1°se na M^ice ipibjulld. in tekoči račun proti najugod. obrestovanju. Kupuje io prodaja: S£ efekte i. t. d. EskoMiia: SÄ'-*“'’* «	Tinin • kredite in predujme Udje. na blago in efekte itd. litinjn. akreditive na vsa tu-ulldjd. in inozemska mesta. DfKIlDMliD* lrs°vino' indu' riljfJCuUjC. sirijo ter uvoz 7 in izvoz.
Brzojavi: ESKOMPTNA. Telefon (interurban) št. 146.
Ustanovljeno leta 1820
liMia m\n min R.A.SMEKAL
Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in tklalniea cevi, livarna kovin in železa. Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slatinany pri Chrudimu.
Priporoča svoje specijalne proizvode: avtomobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Cecliy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi.
Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovine, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti. Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali: H.A. SMEKAL v Smichov.
Postrežba točna.	Postrežba	točna.
Ustanovljeno leta 1820.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.