Triletnica Pihalnega orkestra Vič-Rudnik
6. maja letos so minila tri leta od usfanov-nega sestanka Pihalnega orkestra Vič-Rud-nik. Na prvo vajo je takrat prišlo 49 Ijudi. Marsikdo je že takoj uvidel, da bo treba resno in disciplinirano delati, hoditi na vaje in se zato odreči kakšni drugi stvari. Število prvih zagnancev je tako počasi padalo in po nekaj vajah je ostalo trinajst najbolj vztraj-nih, med katerimi je bilo najstarejšemu ko-maj 18 let. Začel seje razvijati orkester, ki danes šteje sedemintrideset rednih čla-nov. Iz skromnih in nič kaj obetavnih začct-kov jc nastala skupina mladih, ki poleg opravljanja rednih šolskih obveznosti hodi tudi v glasbeno šolo in dvakrat tedensko še na vaje orkestra.
Dirigent in umetniški vodja orkestra, ofi-cir v pokoju,Josip Grgasovič,za znance in prijatelje bolj znan kot Grga, je o sebi in delu orkestra povedal:
»Sem Dalmatinec, rojen v Makarski. Tam sem z desetimi leti začel igrati v mestnem
pihalnem orkestru, ki ima že zelo dolgo tradicijo in bo drugo leto praznoval 160-letnico obstoja. Za to priliko pišem tudi skladbo, ki jo bomo skupaj izvajali.
Po vojni, ki mi je vzela starše, sem šel v Vukovar v srednjo vojaško glasbeno šolo. V Tolminu, na mojem prvem delovnem mestu, sem igral v vojaškem orkestru, prav tako kasneje v Ilirski Bistrici. Tam sem se tudi poročil. Leta 1967 sem začel igrati v Ljub-ljanskem vojaškem orkestru, odkoder sem po sedmih letih prestopil k Godbi milice, kjer sem ostal deset let — do lani. Od leta 1980 poučujem pozavno, bariton in tubo na nižji glasbeni šoli Vič, vodim Pihalni orke-ster ter komponiram priredbe in nove sklad-be, ki jih poleg našega orkestra izvaja tudi Godba rnilice.
Pri ustanavljanju našega orkestra je bilo sprva res nekaj težav, vendar smo bili delež-ni tudi velikega razumevanja, pri čemer naj omenim takratnega predsednika Vilija Beli-
I. Josip GRGASOVIČ (pozama, bariton, tu-ba, tolkala, rog): »Rad delam z mladimi, kijib glasba veseli in jim ne-kaj pomeni. Trdo delo Ireh let se je začelo v veselje rseb nas obre-slovati. To je vidno predrsem r relikem številu nastopor in po-pularnosti, kijibje naš pihalni orkester v zad-mjem času deleien«.
2. laoei KOPRIVC (42 lel - tuba): »Ko sem pred tremi leti prišel v Pibalni orkester Vič-Rudnik, ni-sem imel še aobene glas-bene izobnube. Tubo me je začel učiti Grga, moj prijatelj in sosed, letos pa koačujem še četrti razred glasbene leorije, kijo po-slušam skupaj z mladimi oa glasbeui šoti V/c. Pri orkestni oprarljam deh trhivarja, skupaj z Grgo pt skrbim tudi u prevoze«.
4. Katarina MALI (18 let, Bavta - prvo me-sto na tekmovanju glasbenih šol, kije bilo letos v Trbovljah): »Hodim v tretji letnik Srednje glasbcne šole, Oavto pa me uči prof. Tomaž Buh. Pri Pihal-nem orkestru sem šele eno leto«.
3. Igor KRIVOKAPIČ (19 let, tuba B): »Sem študent FSPN, istočas-no pa obiskujem še Srednjo glasbeno šolo, razred prof. Miškoriča. Nižjo glasbeno šolo sem končat pri prof. Grgasoviču in to v dveh letih. Ptav toliko sem potreboval tudi za srednješolski program, drugo leto pa se name-ravam vphati na Glas-beno   akademijo«.
ča in delovno organizacijo Tobačno tovarno, ki nam že ves čas brezplačno nudi prostor za vaje, kar bi bil za nas sicer velik problem. V začetku nam je z nekaj izposojenimi instru-menti in notnim materialom priskočila na potnoč Godba milice-, na nastopih pa nam včasih pomagajo nekateri moji prijatelji -člani Vojaškega orkestra, ki s svojimi boga-timi izkušnjami veliko pomagajo mladim glabenikom, od katerih je tako kmalu prav gotovo nemogoče pričakovati brezhibno ob-vladovanje instrumenta in tehnike igranja. Ker so zaradi tega neredko v časovni stiski in hitijo z nastopa na nastop, sem jim za to njihovo požrtvovalnost in pomoč še toliko bolj hvaležen.
Ne gre, da se ne bi zahvalil tudi samim članom orkestra, ki so poleg povečini odlič-nih uspehov v šoli zelo marljivi tudi v glasbe-ni šoli in na vajah orkestra. Mladi so v glavnem Trnovčani, precej je med njimi mo-jih učencev, nekateri pa se vozijo tudi od drugod, npr. iz Celja, Loga pri Vrhniki, Zaloga, kar jim vzame še dodatno mero časa. Iz tega se vidi, da je mladim v orkestru všeč, da se dobro počutijo in da imajo radi to zvrst glasbe. Drugače si ne da razlagati nji-hovega velikega entuziazma, saj si drugi glasbeniki v podobnih, profesionalnih orke-
strih služijo veliko denarja, mi pa nimamo dovolj niti za instrumente, poštene uniforme in ostalo najnujnejšo opremo. Kje je potem še vse ostalo! Tega bi se morali zavedati tudi odgovorni in primakniti kakšen dinar zraven.
Od ustanovitve do danes je imel orkester skoraj sedemdeset javnih nastopov, ki so v zadnjem času vse pogostejši. Med drugim smo aprila letos nastopili na Reviji ljubljan-skih pihalnih godb. Poslušalci so nas toplo sprejeli in tudi strokovne ocene so bile do-bre, kar je za nas spet nova vzpodbuda. Smo sodelovali na osrednji proslavi v počastitev občinskega praznika. Tudi na Rožniku, na prvomajski proslavi, bi igrali, če bi nas pra-vočasno povabili k sodelovanju.
V okviru Pihalnega orkestra deluje še šestčlanski zabavnoglasbeni ansambel Odi-seja, ki igra na sindikalnih zabavah in drugih družabnih prireditvah. Tako oni kot tudi mi smo vedno pripravijeni na sodelovanje, zato se vsi zaitnteresirani lahko obrnejo na na-slov: Glabena šola Vič, Gerbičeva 51 A, tel: 332-816. Tam bodo dobili vse potrebne in-formacije. Prav tako so vabljeni tudi vsi tisti, ki bi se natn radi pridružili. Vaje so vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri v sejni sobi tobačne tovarne. Pridite!         M. PAVLIČ
5. Igor KULAŠIČ (16 let, tolkala): »V orke-stru igram že vsa tri le-ta. Sem dijak 2. letni-ka srednje elektroteh-niške šole in 1. letnika srednje glasbene šole v oddelku za tolkala pri prof.Šurbku. Sem tudi bobnar skupine Odise-ja, ki igra predvsem komercialno glasbo, nastopali pa smo že v Izoli, na Voglu, Kanu klubu in Festivalni dvorani*.
6. Goran GRGASO-VIČ (21 let, pozavna): »Ljubezen do glasbe sem, zgleda, dobil po očetu, ki mi je bil tudi pni učitelj. Pri orke-stru sodelujem ie \es čas in sem bil uekaj ča-sa njegov najstarejši član. Sicer pa sem štu-dent 1. letnika FSPN«.
7. Janja SOTOŠEK (13 let, flavta — prvo mesto v sroji skupini na tekmovanju glasbe-nih šol Slovenije r Tr-borljah): »Hodim v 6. razred osnovne šole in 4. razred glasbene šo-le, kjer me uči tovariši-ca Andjela Blažeka. Pri orkestru sem že tri leta. V šoli nimam za-radi morebitnih izo-stankov. od pouka no-benih problemov«.
8. Marjan RUPNIK (24 let, trobenta): »Doma sem s Črnega vrha nad Idrijo, tro-bento pa sem zaiel igrati, ko sem prišel pred petimi leti v Ljubljano in se vpisal na Lesno fakulteto, ki jo ravno končujem. Na nižji glasbeni šott me je učil prof. Marjan Buh, sedaj, v prvem letniku Srednje glasbe-ne šole pa prof.Jože Žitnik«-