Stev. 13. V Trstih srtdo dvM «. lanmrjalMl Letnik AL Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 3 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uliđii Uftca Sv Frančiftj As»eg« it 20, L\nadstr. — Val dpps; raj «c potikajo credntftvn lisU. Nefrar.kiran« pisma se ne '•prejemajo ji rokopisi se ne vračajo. U lita................. 12*—» u hI refcn ...t............. Za eedeljffco Irtfijo Zl cd» Mo.......* 5» za po< Wi................. Posamezne Številke „Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev* Jglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Z ene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Dsmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............„ mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*—► Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. NaroJaina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lft upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprzira in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiflu Asiškega ŠL 20. — PoStnohranilnlčni račun št 841.652. Na francoski fronti povsod živahni ML - V Vztolni Prasni ničesar novega. - Ruski napam na severnem Poljskem brez uspeha. DUNAJ 12. (Kot.) Uradno se objavlja: 12. januarja. Poizkusi sovražnika, da bi šel čez Nido, so se ponovili tudi včeraj. Med silnim artiljerijskim bojem na vse] fronti je prešla dopoldne v južnem delu neka armadna skupina nasprotnika zopet v napad, ki pa se je v kratkem času razbil v našem artl-Ijerijskem ognju, nakar se ie sovražnik umaknil, pustivši pred našo pozicijo na stotine mrtvih in ranjenih. Istočasno je trajal artiljerijski boj tudi južno od Visle, pri čemer se je neki naši bateriji posrečilo, dobiti neko od sovražnika zasedeno pristavo tako dobro pod ogenj, da so bili od zadnjih dni tamkaj vgnezdeni Rusi prisiljeni, da so se z begom umaknili iz svojih pozicij. V Karpatih otežujejo neugodne vremenske razmere vsako večjo akcijo. V podolju zgornjega Lnga se je nasprotnik umaknil bližje proti Užoškemu prelazu. Po ruskih časopisih razširjene vesti, da je poslala posadka v Przemyslu dne 10. decembra k sovražniku svojega parla-roentarja, je naravno popolnoma izmišljena in ima najbrže samo namen, pr riti popolno onemoglost nasproti tej trdnjavi. Namestnik šefa generalnega štaba. pi. Hofer. fml.___ Z nemsho-ruskeaa boiišča. BERLIN 12. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 12. januarja. Vzhodno bojišče. V Vzhodni Prusiji sičesar novega. Rrski napadi na severnem Po!hs«*;n niso imeli nobenega uspeha. Naši naz%4 v nzenlja zapadno od Visie so napredovali n« nekaterih mestih kljub slabemu vremenu. Na vzhodnem bregu reke Pilice nobenih izprememb. Vrhovno armad no vodstvo. Z nemšKo-Froncoshega bojišče. BERLIN 12. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. januarja. Zapadno bojišče. Južno od prekopa La Bassee se vrše sedaj manjši boji. ki so bili dosedaj brez rezultata. Severno od Crouy so izvršili Francozi včeraj zvečer napad, a so bili odbiti z težkimi izgubami. Danes zjutraj so se zopet pričeli boji. Včeraj popoldne v ozemlju vzhodno od Perthesa izvršeni francoski napad se je razbil v našem ognju. Sovražnik je imel zeio težke Izgube. V Argonih smo na rimski cesti osvojili neko francosko oporišče. Ujeli smo pri tem 2 oficirja in 140 mož. V bojih v vzhodnem delu Argonov so IzgubHI Francozi od 8. januarja (vštevšl že poročane) na ujetnikih: I majorja, 3 stotnike. 13 poročnikov in 1600 mož, tako da znašajo njihove skupne izgube, vštevšl mrtve in ranjene v tem omenjenem boj-uem prostoru okoli 3500. Francoski napadalni poizkusi pri Aillyju, južno od St Mihiela, so se ponesrečili. Vrhovno annadno vodstvo. Italijanska trgovska zbornica sa Nemčijo v Berlinu o gospodarskem PODLISTEK Hadame Sovarv - Spisal Gustav« Flrubert. Dejstvo, da je doktor Canivet nameraval «xirezati Mioolitu njegovo gnilo nogo, je vzbudilo v vasi veliko razburjenje. Vsi prebivalci so bili že zgodaj pokoncu in glavna cesta je kar mrgolela ljudi, kakor da bi se imelo vršiti kako obglavljenje. Pri trgovcu so govorili samo o Hipolito-vi bolezni, v prodaialnicaii. ki so bile nabite ljudstva, niso prodali ničesar, in gospa Tuvache. županova soproga, se ni ge-nila z okna. lioteč videti operaterja, ki je imel priti vsak trenutek. Ni trajalo dolgo, ko se je pripeljal na vozu z dvemi kolesi, ki ga je vodil sam; desna stran se je bila precej nagibala vsled njegove teže, kajti Canivet je bil precej debel človek; na drugi strani se je nahajala poleg njega usnjata skrinjica s potrebnimi instrumenti. Ko je Canivet privozil v gniečo pred >zlatim levom je glasno zavpil. naj iz-prežejo konja in je poteui sam tekel v hlev. da bi se prepričal, če so dali njegovi živaJi ovsa. Vedno sta bila njegova prva skrb, kadar je prihajal k bolnikom, njegov voziček in njegov konj. Smatrali so BERLIN 12. (Kor.) Italijanska trgovska zbornica za Nemčijo s sedežem v Berlinu priobčuje v mesečnem zvezku za mesec januar med drugimi različnimi noticami, ki zanimajo trgovino obeh narodov, kratek pregled gospodarskega stanja Nemčije od vzbruha vojne sem in zaključuje na podstavi stvarnih dejstev tako-le: Prehod od normalnega navnotežja na vojno ravnotežje se je izvršil vspričo zdrave mdustrijelne in komercijelne organizacije Nemčije in patrijotičnega sodelovanja vseh slojev in pa modrih zakonskih naredb brez škode. Ni prevelik optimizem, ako trdimo, da se gospodarski od-nošaji Nemčije kljub večkrat motenim trgovskim zvezam z inozemstvom ohranijo v povoljnem stanju do konca vojne. „Wolffff" urad o francoskih irozt- HsML BERLIN 12, (Kor.) Wolffov urad poroča: Poročilo ministrskega predsednika Vivianija o »kršenju človeških pravic«, ki je bilo podano na seji ministrskega sveta, vsebuje, kolikor je mogoče posneti po dosedanjih objavah francoskih listov, celo vrsto najnizkotnejših obrekovanj, s katerimi naj se vzbuja sovraštvo in ščuva narod proti nemški invaziji. Vzbuja naj se očividno le vtis, kakor da so Nemci na svojem zmagovitem pohodu morili, ropali, požigali in posiljevali ženske, povsod po načrtu, dočim je nasprotno dognano, da je znalo nemško annadno vodstvo jako u-spešno vzdrževati red in da je strogo pazilo na to, da se je oziralo na pravila vojnega prava. Glede posameznih slučajev, ki so jih navajali Francozi, je nemška vlada odredila takoj strogo preiskavo, katere rezultat je bil objavljen že svoječasno. Z ozirom na slučaj Luneville, ki ga navaja francoska vlada, se lahko konstatira žc sedaj, da je domače prebivalstvo za-vratno napadlo »Hospitale rnilitaire« in streljalo tjakaj dobro poldrugo uro. To je bilo objektivno dognano z zaslišanjem mnogoštevilnih prič. Sicer pa mora biti francoski vladi znano, da so po poročilih njihovih lastnih ljudi francoske čete same plenile in ropale v domači deželi, dočiin so Nemci vedno strogo pazili na red. Olede očitka ubijanja naj se le omeni, da so Francozi nemške ranjence morili na bestijalen način. Mnogokrat so jim porezali glave, jih pobijali s puškinimi kopiti, ali jim prerezali grlo, jih zapirali, priveza-vali k drevesom in kolom, jih streljali potem, morili zavratno sanitetno moštvo, jim porezali spolovila, razparali trebuhe, izkopavali oči in porezali ušesa. Ti zločini kažejo, kje ie iskati sramo-tilce kulture. Tudi zunaj bojnega vrvenja so zakrivili organi francoske vlade v različnih jetniš-nicah zavratne umore. V neki jetnišnici so francoski orožniki strahovito razinesa-rili nemške ujetnike in jih končno pobili. V nekem drugem slučaju je francoska soldateska ujela v Nieder-Sulzbachu rodbino tamošnjega poštarja, jo odpeljala s seboj, postopala ž njo nedostojno in vrgla 68letnega bolehnega poštarja po stopnji- ga vsled tega za originalnega in so ga še bolj cenili. Četudi naj bi poginil ves svet, ni se odrekel niti svoji najneznatnejši navadi. Prihitel je Homais. »Računani na vas,« je dejal doktor. »Če smo pripravljeni, potem se kar lotimo!« Lekarnar je zardel in je izjavil, da so njegovi živci preobčutljivi, da bi mogel prisostvovati taki operaciji. *Ah, kaj še,« je dejal Canivet. »Zdi se mi narobe, da ste nagnjeni k apopleksiji. Kajti vi gospodje lekarnarji sedite vedno v svoji delavnici, kar vam gotovo škoduje; jaz vstajam vsako jutro ob štirih, se brijem z mrzlo vodo, ne nosim nikoli flanelastih srajc, nisem nikoli prehlajen, skratka, imam zelo trdno kožo. Živim daes tako, jutri drugače, kakor filozof in jem, kar ravno dobim. Zato tudi moje telo ni omehkuženo in mi je vseeno, če prerežem kristjana ali pa piščanca. Toda dejali boste .. . navada, da, navada . . .!« In pričela sta brez ozira na Hipolita, ki se je potil strahu na svoji postelji, pogovor, tekom katerega je primerjal lekarnar hladnokrvnost kirurga z ono generala. Ta primera je zelo ugajala Canivetu. in jel je na široko pripovedovati o različnih zahtevah, ki jih stavljajo do njegovega poklica. kateri bi se dal primerjati s svečeni-škim stanom. Toda marsikateri član ga o-nečašča in ni vredni, da se prišteva med cah. Njegovi čuvaji so postopali ž njim skrajno surovo, ga suvali z nogami in tako pretepali, da je dne 17. avgusta umrl za poškodbami. Vsi ti slučaji so dognani po verodostojnih pričah. Če se upošteva končno še strahovito posluževanje dum-dum krogelj od strani Francozov, potem se mora francoski vladi na vsak način odreči vsako pravico k splošnim obdolžbam in sumničenju nemškega vojevanja. I rtstreUraiA Sartirmli KOPENHAGEN 11. (Kor.) »Politiken« poroča iz Londona: Major Đrochell, tačasni poveljnik trdnjave Scarborough, je objavil v »Morning Post« članek, v katerem pravi, da so nemške trditve, da so bile nemške ladje pred Scarboroughom obstreljevane od poljskih utrdb, neresnične. Brochell zatrjuje nasprotno, da se ne nahajajo v Scarboroughu nobene poljske utrdbe in nobeni topovi. Oni topovi, ki so stali svoječasno na trd-njavskih višinah, da so bili že pred več leti odstranjeni in napravljene na njih mestu barake, ki so bile urejene za artiljerijske zaloge. Nemško poročilo, ki govori o topovih, da je laž. K tej vesti pripominja Wolffov urad: Če ni nobenih topov, čemu pa so napravili artiljerijske zakige? Zajeto francosko letalo. AMSTERDAM 11. (Kor.) Neki tukajšnji list poroča iz Sluisa: Neko letalo, ki je letalo v soboto nad obrežjem, je moralo pri Zeebruegge pristati, ker se je poškodoval rezervoar. Letalca, en Francoz in en angleški oficir, sta biia ujeta. Uničeno nemško letalo. PARIZ 12. (Kor.) Neko nemško letalo je bilo pri Amiensu zasledovano od nekega francoskega in prisiljeno, da se je spustilo proti tlom, pri čemer je padlo v francoske linije. En nemški oficir je bil ubit, drugi ranjen. ______ Ineriki ii Angini LONDON 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka: Državni tajnik Bryan je izjavil, da želi svojo izjavo na odgovor državnega tajnika Greyja na ameriško noto odgoditi za toliko Časa, dokler ne dobi popolnega besedila. Višja vladni uradniki smatrajo ton odgovora za jako prijateljski in menijo, da se bodo v tej smeri nadaljevala tudi pogajanja. Nasprotstva se nikakor ne bodo razvila v principijalno vprašanje. Olede izvoza bakra so mnenja, da naj sklene Anglija z državami, ki meje na vojskujoče se države, točen dogovor. V splošnem se smatra odgovor kot zadovoljiv, četudi objavi državno tajništvo, statistiko, ki bo pobijala podatke državnega tajnika Greyja. LONDON 12, (Kor.) V odgovoru angleške vlade na noto Združenih držav se-veroameriških se, kakor poročajo listi, še izvaja: Angleška vlada privoljuje v izrečeni princip vlade Združenih držav, da naj vojskujoča se država posega le tedaj v trgovino med nevtralnimi, če je to potrebno, njegove vrste. Slednjič se je ozrl k bolniku, preiskal obveze, ki jih je prinesel Homais in je zahteval moža, ki bi mu držal nogo. Poslali so po Lestiboudoita, nakar si je Canivet privihal rokave in je odšel v biljardno sobo. Lekarnar je ostal v sosednji sobi skupaj s služkinjo in z gostil-ničarko, ki sta bledi kot zid prisluškovali pri vratih. Bovary se tega dne ni upal iz hiše. Sedel je v svoji sobi pri nezakurjeni peči, z glavo sklonjeno na prsi, prekrižanih rok in odrevenelih oči. Kakšna nesreča, si je mislil, kdo bi bil slutil kaj takega. In vendarle je menil, da je postopal z vso previdnostjo. Toda sedaj ni bilo več pomoči. Če bi Hipolit umrl, bi imel na vesti njegovo življenje. In če bi ga izpra-ševali pri njegovih bolniških obiskih, kakšne vzroke naj bi navedel? Ali se je bil morda zmotil pri operaciji? Premišljeval je, toda ni prišel do nobenega zaključka. Saj so se vendar večkrat zmotili najslavnejši zdravniki in kirurgi. Tega bi mu seveda ne verjeli, narobe, smejali bi se in u in bi brili norce iz njega! Izvedeli bodo o tem v Forgesu, v Neufchatelu, morda celo v Rouenu! Kaj bodo vse pisali o njem! Nastane lahko polemika, in on bo moral odgovarjati v časopisih. Hipolit ga morda še naznani oblasti in on pride celo v preiskavo. Videl se je onečaščenega. da se brani narodno varstvo. Vlada se potrudi, da ostane znotraj mej tega principa, vendar pa si Angleška pridržuje pravico, da poseza v trgovino s kontrebando, ki je določena za kako sovražno državo in izjavlja, da je pripravljena plačati odškodnino vsakikrat, kadar bi se nastopalo namenoma proti temu principu. V trenotku gre za štiri naklade bakra in aluminija, ki so določeni za Švedsko. To blago je, za kar ima Angleška v rokah nepobitne dokaze, pravzaprav namenjeno za Nemčijo, čeprav je navedena Švedska kot končni cilj. Angleška je izvedela tudi od posebnih strani, da se naklada amerikanski gumij pod drugim imenom, da se tako odvrne vsaka pozornost. To se je zgodilo že parkrat. Velika Britanija zamore dovoliti izvoz Ie tedaj, če bi se priznala vladi pravica, da izroči gumijeve naklade iz Združenih držav konfiskacij-skim sodiščem, kakor hitro bi mislila, da so namenjene za sovražne dežele. Angleška se ne misli bojevati proti splošnim principom mednarodnega prava, na katerih bazira nota Združenih držav, ampak se hoče omejiti le na posezanje v kontre-bandsko trgovino s sovražnimi deželami in je pripravljena vsakikrat, kadar bi bilo zadržano kako blago iz Amerike, navesti zato vzroke. Angleška vlada bi rada privolila v predloge, s katerimi bi se bilo mogoče ogniti pomotam in bi bila v slučaju neupravičene škode takoj zasigurana hitra odškodnina. TurfiJa protltrosporazumu. Angleži izkrcavajo v Siriji čete. CARIGRAD 12. (K.) Angleška križarka »Doris«, ki že nekaj časa križari v sirijskih vodah ixi razdira telefonske naprave, je izkrcala dne 9. t. m. pri Sarisekiju čete. ki pa so se morale vsled silnega odpora obrežnih straž ponovno vrniti na krov, pri čemur so ostavile 11 municijskih zabojev in veliko množino različnega orodja. — Dan pozneje je izvršila križarka drugo izkrcanje na obrežju pri Alexandrettu in je obstreljevala proti mednarodnemu pravu odprte pokrajine s topovi in strojnimi puškami, pri čemer ste bili ubiti dve ženski, dve deklici in en deček. Turki vlovili angleško letalo. CARIGRAD 12. (Kor.) Po avtentičnih poročilih so turške straže v Šišnu, sedem ur od Akabe, obstreljevale neki angleški hidroplan, ki se je dvignil iz angleške kri-žarke »Minerva« in uničile obe njegovi krili in vijak, tako da je bil prisiljen pristati. Opazovalec je bil ujet, voditelja letala, ki je pobegnil, še zasledujejo. Slovanski banke! i Petrograda. KOPENHAGEN 11. (Kor.) Petrograjski list »Rieč« poroča z dne 2. t. m. o 150. slovanskem banketu, ki je veljal razmotriva-nju poljskega vprašanja. Glavni govornik večera Ščeglovitov je predbacival Poljakom njihove grehe in povdarjal, spominja-joč na izrek Kosciuszka »Finis Poloniae«, da Poljaki ne smejo sanjati o tem, da bi bilo mogoče, da se Poljska obnovi brez ruskih zakonskih institucij. Od navzočih Poljakov ni hotel nobeden poseči v debato. Slednjič je na obče zahte- uničenega, in njegovo domišljijo so obhajale najtemnejše slutnje. Ema mu je sedela nasproti in je zrla vanj. Tudi ona se je čutila ponižano. Torej res si je dotnišljevala, da je ta mož kaj vreden! Ali ji ni že stokrat dokazal, da ni nič posebnega? Karel je hodil gorindol po sobi. Njegovi čevlji so zaškripali pri vsakem koraku. »Sedi,c je dejala, »to me dela nervozno.« Ubogal jo je in zopet sedel. Ema je premišljevala o tem, kako se je moralo dogoditi, da se je dala še enkrat prevarati od svojih upov. saj je bila vendar dovolj inteligentna. Sicer pa, katera neumna manija jo je naganjala k tejnu, da je bila žrtev vedno ona? Spominjala se je svojega hrepenenja po sreči, vseh svojih duševnih potreb, vse revščine svojega gospodinjstva in vseh ponižanj, ki jih je doživela tekom zakona. Na misel so ji prišle njene sanjarije, ki so jo pogreznile v blato, kakor ranjene lastavice, sploh vse njeno hrepenenje, ki se ni uresničilo! Zakaj je moralo tako priti? Zakaj? Globoko tišino v vasi je prekinil oster krik. Bovary je obledel; čutil je, da ga zapušča zavest Ema je krenila nervozno, nagubala je čelo in se je zopet udajala svojim mislim. Žrtvovala se je za tega Človeka, ki niti ni prav občutil svoje sramote, ki je tu se-. vanje prijel za besedo zastopnik poljskega časopisja. Zadovoljil se je z opombo, da nemška država ostane tudi po eventualni ruski zmagi zbog svoje notranje organizacije silovit sovražnik. Poljsko vprašanje je treba razpravljati s prijazno pazljivostjo, ne pa tako, kakor so to storili Rusi. Ker se to predsedniku ni dopadlo, ni pustil govornika govoriti dalje in je zaključil zborovanje. Vojna v kolonijah. Burska vstaja. LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad priobčuje uradno poročilo iz Pretorije z dne 9. t. m., glasom katerega je bil nek mal oddelek burskih ustašev, ko je hotel zbežati na ozemlje nemške južnozapadne Afrike, ob meji dežele Betšuana ujet. Amerika In Mehika. LONDON 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča preko Washingtona iz Mehike: Predsednik Gutierrez je izjavil, da so pogajanja med vojskujočimi se strankami že toliko napredovala, da je vzpostavitev miru v Mehiki faktično že rešena. LONDON 12, (Kor.) »Times« poročajo iz NVashingtona z dne 10. t. m.: Predsednik Wilson je izjavil v nekem govoru, ki ga je imel v Indianopolisu, da Amerika Mehiki ne more odvzeti pravice, da prelije pri urejevanju s\ o jih notranjih zadev toliko krvi, kolikor se ji zdi to pač potrebno. Združene države da morajo drugim državam glede njihovih zadev pustiti toliko svobode, kolikor jo zahtevajo sami. Korespondent lista »Times« primerja to izjavo VVilsona z njegovim postopanjem, ko je bil še Huerta na krmilu in meni, da dovede politika predsednika še do srditih debata v senatu. Vprašuje se že, če se strinja z odgovornostjo Združenih držav, ^ » gleda mirno razuzdanost v sosedni deželi, ki spominja žc na najslabše čase francoske revolucije. Za nameščence neaviorizl"an?li arlrtekiov. DUNAJ 12. (K.) Dnn-s razglašena cesarska naredba ustreza ž lj« ra/nih stanovskih udruženj stavbene tehnike, naj se področje veljavnosti zakona o trgovskih pomočnikih razširi na višje nameščence ne-avt rizTanih nrhit ktov. Ladislav Lukaclu in Oktavijan Gega izstopila iz odbora ogrsko - romunske narodne stranke. ARAD 12. (Kor.) Člana eksekutivnega odbora ogrsko-romunske narodne stranke Ladislav Lukaciu in Oktavijan Gega sta naslovila skupno pisanje na predsednika odbora Jurija Pappa, v katerem naznanjata svoj izstop iz osrednjega strankinega odbora. Pisanje je datirano iz Bukarešta z dnem 5. t. m., to je po njuni izvolitvi v bukareško nacijonalno ligo. Predsednik predloži pisanje v prihodnji odborovi seji. Kuponi bolgarskega posojila z leta 1802. izplačljivi pri avstrijski Laendcrbanki. DUNAJ, 11. (Kor.) Kr. bolgarska vlada priobči v jutrišnji »Wiener Zeitung« razglas, glasom katerega se dne 15. t. m. za del mirno in ki niti ni čutil, kako je s svojim imenom osmešil tudi nje lastno! In tega moža je kanila zopet ljubiti, prelila je že solze kesa, ker se je bila udala drugemu. ; Morda ne bo tako hudo,« je naenkrat vzkliknil Bovary. Ema se je stresla vsled nenavadnega povdarka, s katerim je Karel izgovoril te besede. Pogledala ga jc in oba sta si zrla molče v oči. Uprl je v njo svoj pogled, kakor da bi bil pijan in jc nadalje prisluškoval kriku operiranca, ki se jc razlegal po vasi, kakor rjovenje živali, ki jo koljejo. Ema s: je grizla svoje blede ustnice, nervozno se je igrala s svojimi prsti in je imela svoje črne zenice ostro naperjene v Karla, kakor pšice na napetem loku. Vse na njem jo je naenkrat razburjalo, njegov obraz, njegova obleka, njegove besede, sploh vsa njegova oseba. Obžalovala je svojo zvestobo, ki mu jo je ohranila v prvih časih zakona; zdela sc ji je kakor zločin, in vse kar je še ostalo v njej od zakonske čednosti, je sedaj z razkošjem uničila sama. Naslajala se je na nizki ironiji, ki leži v vsakem dolgotrajnem posrečenem varanju; misel na njenega ljubimca jo je napolnjevala z omamljivim poželjenjem; vsa njena duša se ga je oklenila z novo silo. Karel se ji je naenkrat zazdel tako tuj, da bi bil lahko umrl poleg nje, ne da bi imela niti najmanj sočut-stva ž niim- - - Stran !L „EDINOST" Stev. 13.. V Trstu, dne 13. januarja 1915. radii kuponi neizžrebanih obligacij 6od-st^tne^a bolgarskega posojila z leta 1892. izplačajo pri avstrijski Laenderbanki na Dunaju in ničnih tuzemskih filijalkah v kronah in sicer 95 kron 2ti vinarjev za 100 frankov. Bolgarska vlada misli s tem pre-prečiti^ da bi sc kuponi neizžrebanih obligacij negiede na prebivališče imeiitelja ne izplačali na onem trgu. katerega menjalni kurz bi pod današnjimi abnormalnimi odnošaji povzročil znatno škodo bolgarskim državnim financam. Žitni trg. DUNAJ 12. za brezposelne državljane jih ni. Ka-| r da bi ti lahko od zraka živeli! h; c.r» bHo onim gospodom, ki v dali nimajo druge skrbi, kakor J noč in dan tuhtajo, kako bi svoje Iteže vesti. Teh ber; nn-ilnili Ce ni sc iiih d one spravili na varno, naložilo pravočasno nekoliko davčnih bremen, bi bilo stem brezposelno vprašanje gotovo rešeno To^a to bi bilo prehumanitarno in bogatašem bi manjkala ona zabava, ki jo uživajo takrat, ko vidijo revno ljudstvo — ki je po njihovem mnenju namenjeno samo za sužnost — spadati . . . Sicer pa pesem o mizeriji vsaj na zunaj ne izgleda tako žalostno. Nasprotno: reveži delavci so mirni in molče, kakor j še nikoli. Počim so se v prejšnjih časih I radi vsake najmanjše krivice dvignili in protestirali in eventuelno tudi stavkali, sedaj molče. Vse to napravi na človeka otis, da je vse v redu in da se delavcem še nikdar ni godilo tako dobro, kakor ravno sedaj, ko smo zapleteni v vojno na vseh koncih in krajih. Kdor bi položaj tako sodil, bi le poka-' zal svoje nepoznanie razmer. Trpeče ljud- j stvo molči. da. res je to. toda to še ne! zna;Li njegove zaduvoljnosti. Razmere so dandanes take, da delavstvo ne trpi samo radi brezposelnosti, am- j pak tudi zato. ker si delodajalci očividno mislijo, da v nastalem času lahko kaj pro-fitirajo in da jim je v ta namen dovoljeno' delati, kar se jim poljubi. Zato kršijo pogodbe, znižujejo plače in odpuščajo delavce iz dela brez odpovednega roka. Dozdevno imajo občutek, da so sedaj, ko imajo vendar toliko brezposelnega delavstva na razpolago, oni gospodarji položaja, da torei lahko delajo kar po svoje, ne oziraje se pri tem čisto nič na predpise zakonov. Veliko število delavcev se seveda iz bojazni pred brezposelnostjo na vse mogoče načine pusti terorizirati. To velja predvsem za ono delavstvo, ki je nezavedno in neorganizirano. Na tem mestu bodi jasno povedano, da so obrtni zakoni še vedno v veljavi in da delodajalec nima niti najmanjše pravice, da bi nastale žalostne razmere izrabljal v to, da jih krši. Kakor vse kaže. se delodajalci tolažijo s krizo, ki je zadela delavske organizacije: Na eni strani zakon, na drugi zmanjšanje števila članstva in tudi denarnih sredstev, ki gredo v namene brezposelnih. Priznati moramo, da je vse to zelo ugodno za izkoriščevalce. Saj je vendar njihov glavni namen: oslabiti in če mogoče nničiti delavska udruženja, kar se jim — to bodi mimogrede povedano — na noben način ne bo posrečilo. Nadalje bodi naglašeno, da bodo delavske organizacije, ki pravilno umevajo svojo nalogo, vkljub temu. da imajo v raznih ozirih vezane roke, tako da se jim ni mogoče povspeti do kake večje akcije, do gotove meje. zlasti pa tam, kjer se očitno kršijo zakoni, vendarle po svojih močeh nastopile in izpolnile svojo dolžnost. Pravzaprav pa bi morala vlada stati na strani delavskih organizacij, oziroma delavskega ljudstva, ki v tem času doprinaša velike Več slov. trž. in oko!, mornarjev na braniku našega sinjenega Jadranskega morja, vkrcani na vojni ladji „Nadvojvoda Kari", voščijo TržaCanom in okoličanom srečno novo leto in kličejo. na veselo svidenje v novem letu 915 v našem h-pem Trstu. — Sedrr^k, Žrjal, Novak, SuičiČ, Tence, Slavec. Za zboljšanje cenzure. Z zadoščenjem beležimo: Na glavnem zborovanju Nižje-avstrijskega obrtnega društva je stavil tajni svetnik dr. Exner nastopni predlog: »Upravni svet se poživlja, naj razmišlja, ali bi ne bilo storiti korake pri vladi, da se odstrani cenzura, v kolikor gre preko meje potrebne previdnosti in je torej škodljiva. ter se upravni svet pooblašča, da ukrene potrebno.« Predlog je bil sprejet ob splošni trajni pohvali. Predlagatelj je izjavil, da si pobhžje utemeljenje pridržuje za sejo upravnega sveta. Za sedaj gre Ie za možnost, da se trgovinsko-politične in gospodarske pobude dovedejo do diskusije, da se že pred mirom uvedejo potrebne odredbe. — »Neue Freie Presse« pozdravlja ta predlog in pripominja: »Praktična možnost take omejitve cenzure se kaže že v tem, da io na Ogrskem bistveno drugače izvajajo, ne da bi bil imel sov-vražnik najmanje koristi od tega. Pač pa škodi ugledu monarhije in itak že kršeni avstrijski pariteti, če cenzura tu zabranjuje marsikaj, kar sovražnik itak že ve, in če se pod kaznijo belega madeža ne smemo lotiti razmotrivanja >prašanj, s katerimi se občinstvo vedno bavi in v katera neprestano naperja svoje misli. V Opatijo je došlo v letu 1914 35.872 zdraviliških gostov in 6120 pasantov, nasproti 49.21(1 gostov in 9140 pasantov v letu 1913. V prvih 7 mesecih je prišlo •34.632 gostov, v zadnjih petih pa le 1240. V normalnih časih bi bilo prišlo v mesecih od avgusta do decembra gotovo še 20.300 gostov, tako, da bi jih bilo v letu 1914 skupno 54.000. Ilustracijo razmer nudita meseca julij in september. V juliju jc prišlo na teden 2595, na dan pa 370 gostov. V septembru v enem tednu le 9. Te številke govore jasno, vendar pa se razmere v zadnjih mesecih boljšajo. V decembru na primer je porastlo število na teden za 155 navzočih oseb in jih je bilo dne 31. decembra 433. Čitalnica v Gradcu vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil 16. t. m. 1915 v društvenih prostorih ob 8 zvečer. Dnevni red. Čitanje zapisnika zadnjega občn ga zbora Poročilo odbornikov in revizorjev. Volitev novega odbora in revizorjev. Nadomestne volitve. Slučajnosti. Dražba časnikov in Časopisov. Vojaškim vpoklicancem. Vse osebe, ki se morajo dne 16. t m. in pozneje predstaviti vojaškim poveljstvom v službovanje opozarjamo v njih dobrobit, da se oskrbe pred vsem z dobrimi če\ Iji. To nam je javilo do-sedaj neštevilo pod orožjem se nahajajočih, in nas naprosile za objavo v opozorjenje novo poklicanih. Deželni odbor NDO. ima danes, v sredo1 ob 8 zvečer odborovo sejo. Narodno-socijatna mladinska organizacija ima jutri, četrtek, ob 8 zvečer, društveni sestanek v dvorani NDO., ulica Sv. FrančiSka 2. Dnevni red: Govoralika ftcUL O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti: Črno-vojniki Fran Hribar, Emil Dardi, Ferdinand Jančnik, Anton Cermelj, Josip Cepič, Marko Vascotto, Peter Davanzo, Jernej Bukšek, Peter Corbatto, Fulla Jakob, Lumbar Ivan, Jurij 2erjal (doma iz Bor-šta), Josip Lazar (doma iz Marezig) in Siro Ouanin, Marij Ferrant od 47. pešpol-ka, Jurij Kolić od 17. pešpolka, Jakob Fab-bro od 27. pešpolka, črnovojnik Anton Richter, Dominik Kastelic od 8. topničar-skega polka, Kocjančič Angel od 97. pešpolka, Cernaka Anton od 2. topničarskega polka, Cosulich Anton od 97. pešpolka, Petrozalek Anton od 21. pešpolka in Popp Mihael od 52. pešpolka. Odpuščeni pa so bili iz mestne bolnišnice črnovojniki Ar-tur Brumatti, Henrik Topazin, Ivan Plesni-čar, Fran Saksida in Emil Stern. Samomor. Včeraj zjutraj ob sedmih se je 451etni mesar Karel Perlatti, ki je stanoval v ulici Remota štev. 15, ustrelil z revolverjem v desno sence. Pozvan je bil takoj k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki ga je našel še živega ter ga dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je pa nesrečnež vzlic vsem poskusom zdravnikov, da bi mu rešili življenje, že dve uri pozneje umrl. — O vzrokih, ki so ga gnali v smrt, se ne ve ničesar. Ponesrečen vlomilski poskus. Bilo je še dne 5. t. m., ko je neki redar, idoč ob poli-desetih zvečer po nlici F. Testi, videl, ko sta dva sumljiva človeka preplezala zid, ki obdaja dvorec g. Jelersitza, in potem pobegnila. Redar je bil sicer predaleč, da bi ju bjl ujel, vendar je pa med nijma enega spoznal: bil je policiji in sodišču dobro znani uzmovič, 34 letni dninar Emil Kariž, ki stanuje v ulici A. Manuzio št. 8. To je bilo redarju dovolj: prijavil je dogodek na komisarijatu v ulici della Muda vecchia, nakar so vsi funkcijonarji tega komisari-jata skrbno iskali Kariža. In dne 8. t. m. ob devetih zvečer se je enemu njih posrečilo, da je naletel na Kariža v ulici Cal-vola: seveda ga je takoj aretiral in odve-del na že imenovani komisarijat, kjer je sicer Kariž priznal, da je bil zvečer dne 5. t. in.' na vrtu dvorca Jellersitz, a da je šel tja le zato, da odpravi neko nujno telesno potrebo. O tovarišu, ki je bil ž njim, je rekel, da ga ne pozna. Izgovor o nuini telesni potrebi pa ni obveljal, ker je policija med tem konstatirala, da je bilo eno oken dvorca odprto nasilnim načinom. Ko je Kariž spoznal, da njegov prvi izgovor ne velja, je pa rekel, da sta on in njegov tovariš preplezala vrt dvorca, z namenom, da ukradeta neko rastlino. — Dvorec ima sedaj v najemu g. Leopold Buchs-bauin. ki se pa nahaja pod orožjem, dočim je odšla njegova družina iz Trsta. V dvorcu se naiiaja le čuvaj Henrik Schaffer. Umrli so: Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu: Delfabbro Josip, 75 let, Kjadin št. 77; Back Olga, 6 mesecev, ul. della Scalctta št. 6; Kocjančič Andrej. 46 let, ul. Conti št. 4: Michelus Karlina, 64 let, ul. del Campanile št. 3; Soffiatti Sil-vij, 39 let, Rojan št. 525; Raceta Elija, 73 let, ul. Giulia št. 31. — V mestni bolnišnici dne 9. t. m.: Burron Marija, 78 let; Medvešček Antonija, 38 let; Ferluga Ivanka. 70 let; Butinar Jakob, 70 let; Adamič Marija, 26 let; Cinatti Natalija, 14 dni. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 10. t. m.: Škerjanc Antonija, 30 let. Grozno nesreč do železnici. Vlak povozil člove a In ga vlekel četrt kilometra daleč s seboj. Pri državni železnici, in sicer na postaji Trst-Sv. Andtej je bil uslužben kakor mizar 35Ietni Fran Mandelj. doma nekje iz Kranjske. Včeraj zjutraj je šel nesrečni Mandelj na delo. Ker je pa bilo že nekoliko kasno — bilo je že 5 minut čez sedmo uro — si je hotel skrajšati pot in je zato preplezal zidek ob železniški progi na oni točki, kjer se stekate ulica dei Navali in ulica Broletto. In ravn« ko je pr plezal ta zidek in hotel naprej preko železniškega tira, je pridirjal vlak, ki ob isti uri odhaja iz Trsta v Gorico, ozi roma na Jesenice. Mandelj je počakal, da vlak oddirja mimo njega. Treba tu pripomniti, ljan za m ekarne in prodajalne jest vin sc išče. Naslov pove Inseratni cd-delek Edinosti. ltf Uesellčnl odsek fis®. v sobo o d ie lt>. jaimvarja INI > od 'J zvečer do 4 zjutraj. Ul. Sv Frančiška 2 L n 17 Deželno sodISfe. sodniki deželnega sodišča je včeraj sedel na zatožni klopi 551etni kmet Matej Dilič iz Padene pri Piranu. Obtožen je bil, da je dne 29. julija m. 1. poveličeval Srbijo in njene aspiracije s tem, da je prorokova!, da bo Srbija zmagala in da bo v kratkem komandirala v Kopru. Dilič je namreč to govoril v Kopru v gostilni, katero vodi neki Rasmaii. Prisotnih Vesti iz dorlšlE Ščiridesetietnico mašništva bo obhajal dr. Anton Gregorčič, vpokojeni semeniški profesor, državni in dežtlni poslanec, v soboto dne 16. t. m. v cerkvi pri priljubljenih mu kapucnih v Gorici. Dr. Gregorčič ima sedaj 64 let. Ogledovanje cest v Stranicah in Boschettu v Gorici se bo vršilo dne 15. t. m. Mestni svet bi sta zastopala mestna svetnika dr. Češčuti in Ušaj. Prav je, da se kai stori v teh delih mesta za ceste; treba precledati jih pa tudi po drugih predmestnih delih! „Monconte", tako je krstil neki laški žur-nalist mestno katastralno občino Cingraf v Gorici (kjer ima grof Coronini svojo graj-šiino s krasnim vrtom). Slovenci pravimo Cingraf, uradno se imenuje katastralna občina Grafenberg. Odtot „Monconteu. Srečen oni čl vek, ki nima v sedanjih težkih časih drugega posla nego kvariti kra evna imena in siliti z laščino tja, kjer ni tal za njo. Iz Solkana naw poročajo, da je padel na bojišču znani socijalni demokrat jurist Sre-brniČ. Proračun goriškega mesta za leto 1915 izkazuje: za pivo poluletje 1915 potrebščin K 715.809, kiitja je na rednih cohodkik K 296.309, primanjkljaje K 419.o00; izrednih dohodkov K 413.200 ; ostane torej primanjkljaja K 6.300. Za upravno leto 1915 1916 je preračunjeno K 1,508.681 potrebščin, rednih dohodkov K 610.029, izrednih K 856.400, ostane primanjkljaja K 42. >52. Proračun je sestavljen po stari metodi, ki je bila v javnosti že opetovano ožigosana. Poklicana je politična oblast, da se temelji o p »bavi s proračunom goriškega mesta I Meščanskd garda v Sv. Križu Vipavskem. Izšel je poziv na vse moške od 18. leta dalje, ki niso vojaki, naj pristopijo k meščanski gardi. Vežb «li se bodo doma in vsak mesec pridejo parkrat na vežbanje v Gorico. V semenišču in voiašnici na travniku so spravljeni v Gorici ranjeni in oboleli vojaki. Ker pa prihaja vsakdan vedno več ranjencev in bolnikov, se je vzelo za uporabo za ranjence tudi lepo novo poslopje redovnic „Previdentia- v Stračicah. Nastanjeni bodo ranjenci pa tudi v garnizijski bolnišnici v ulici RistorL Za svojega prijate" - je potegnil 32-Ietni Kristjan Rupič ka doma, ko je namreč redar aretiral prijatelja ter ga gnal v zapor. Zgodilo se je to lansko leto meseca maja. Rupič je obsojen radi tega na 10 dni zapora z jednim postom. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Dospeli so: N'kolaj Matejčič, 7. pešpolk, Dominik Devescovi, Nikolaj Simčič, Anton Vida 97. p.. Ivan pl. Reja 87. p., Ivan Bensa, Fr. Pregelj, J. Rat, Ivan Weisberger, črnovojniki, Nikolaj Passer, 29. p., jakob LenšČek, Ivan Tomšič in Ivan Modreja 27. p., Ludovik Bradam anti 7. p. Na severnem bojišču je umrl junaške smrti ulanski stotnik Rudolf pl. Hinke. Truplo prepeljejo v Ronke na Goriškem. OdllCnS 00i'2j]i£3 Sove^in^UUjaifš^ne in d- niš' in-1, bi j-odučevtla deco < d.ičiie družine vsaki dan 2 uri, v kateremkoli tiolskefn pretimpLn in zahtevala bi brezplačno hrano in stanovanje. Pi^ti je pod „VSPER" na Ins. odd. Edinosti. (JO Dr. PFTSCHNIGG TRST, m S. CATiHIM ŠTEU. 1. Zdravnik za notranie (splošne) boiezni 8— 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) br*1^- T ' <—l in 7—7Vi* Krčmorj! In gostilničarji!! I Kupujte za prodajo grenko vino fiugusto deil' Ašnoio oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in valuje pred kolero. Tovarna Trst-BarkovIJe- Specijalist za sifilistične in kožne bolezni e Ema svoj ambuiatorij % ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % ♦ - Palazzo Diana) i. ~ ♦ £ Za cerkvijo Sv. Anto a novega. o Sprejema od 12. do t: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Po najvišjem dovoljenju Njegovega t. in kralj, apostai. Mi^tva IZREDNA L kr. državna htterijn v vojne, ureikr&ovalne namene Ta denarna loterija vsebnj- 21.14«