Antologija slovenske poezije
Iz sveta literature: Antologija slovenske poezije
Radio Zagreb — I. program
V kompletu oseminštiridesetih zvezkov knjižnice Dobra knjiga zagrebške založbe Školska knjiga ima v redakciji Branka Hečimoviča pomembno mesto tudi nekaj pesniških antologij. V eni izmed prejšnjih oddaj smo govorili o Antologiji srbske poezije, ki jo je uredil srbski kritik Sveta Lukič. Zdaj pa je pred nami razmišljanje Miroslava Ma-dera o Antologiji slovenske poezije.
621
622
Miroslav Mader
Pred sabo imamo antologijo, ki bi dejansko lahko bila primer, kako bi Miroslav bilo treba pri nas sestavljati antologije! Zakaj? Predvsem zato, ker je sestav-Mader ljalcu in urejevalcu, znanemu slovenskemu pesniku Cirilu Zlobcu, uspelo izogniti se vsem tistim pastem in tipiziranim »receptom«, ki navadno spremljajo takšno delo. Šel je namreč po poti, ki vnaprej sprejema uporabo tako pozitivnih kot negativnih izkušenj. Tako je lahko pripravil takšen izbor in takšno knjigo, ki sta njuni poglavitni oznaki resnost in mera. Številne antologije iz bližnje in daljne preteklosti ter sedanjosti so navadno prihajale na svetlo okrnjene in nepopolne, z neizenačenim kriterijem ali pa z negotovim estetskim in idejnim prijemom. To velja zlasti za antologijske izbore, to pa je še zlasti pomembno, ko govorimo o »prevodni antologiji«.
»V svoji končni doslednosti je seveda izbor rezultat mojega osebnega okusa,« poudarja Ciril Zlobec, »in estetskih načel, vendar pa lahko z zadovoljstvom povem, da se moj osebni pristop v osnovi ne razlikuje od stališč moderne slovenske literarne zgodovine in literarne kritike.«
Zdi se, da se je zdelo Zlobcu kot sestavljalcu antologijskega izbora iz nacionalne književnosti, ki ji tudi sam pripada, vredno prav to poudariti iz preprostega razloga, ker mu je bilo veliko do tega, da bi bila poezija njegovega naroda predstavljena čim bolj popolno in seveda bogato.
Ker je izbor razvrščen po časovnem zaporedju literarnih razdobij, je zajel predprešernovsko dobo, Franceta Prešerna, obdobje realizma in romantike, moderno, pesnike med vojnama, liriko narodnoosvobodilnega boja in revolucije, sodobno poezijo in na koncu še »pesnike iz zamejstva«, to je pesnike zunaj, slovenskih meja, kar je treba še posebej poudariti. Dvainpet-deset slovenskih pesnikov! Ob tako dobro prikazani piramidi razvojne poti neke nacionalne poezije pa dobimo še celo vrsto potrebnih »priročnih« dodatkov, pripomb, opomb ob prevodih, citatov iz literature o slovenski poeziji, predvsem pa je treba omeniti resen uvod, ki kot posebna študija o slovenski poeziji zasluži širšo obravnavo. Ta Zlobcev uvod bo vsakega dobronamernega bralca seznanil z glavnimi značilnostmi celotne slovenske pesniške produkcije od začetkov do danes, obenem pa bo zbudil zanimanje za nam vsem še vedno neznane »pesniške volumne«, ki v tem stoletju zavidljivo bogate jezik, stil in izraz slovenske poezije. Tu je treba opozoriti tudi na vse uvodne zapise o posameznih pesnikih, kjer so njihove osebnosti izčrpno in inventivno portretirane. Glede na to, da smo v antologijah navajeni srečevati v glavnem skope bibliografske podatke, kot denimo v Lukičevi Antologiji srbske poezije, ali pa skrajno individualizirana stališča, kot v Slamnigovi Antologiji hrvaške poezije, smo pri tej antologiji toliko bolj presenečeni nad dejstvom, koliko pozornosti in korektnega odnosa, skratka, resnosti najdemo pri obravnavanju posameznih pesnikov. Podobno pohvalo je treba izreči tudi prevodom oziroma prevajalcem, zlasti Luki Paljetku in Slavku Mihaliču, ki sta tudi prevedla največ pesmi. Paljetak je prevedel tudi celotna obdobja: predprešernovsko dobo, Prešerna, realizem in romantiko.
Za številne bralce bo ta knjiga tudi prvo srečanje s sodobno slovensko poezijo. Po Prešernu in predstavnikih slovenske moderne (Cankarju, Zupančiču, Ketteju in Murnu), po pesnikih med vojnama (Gradniku, Golii, Seli-škarju), po pesnikih revolucije (Boru, Kocbeku, Kosmaču), so tu še povojni predstavniki: Dane Zaje, Lojze Krakar, Janez Menart, Ciril Zlobec in še mlajši, pri nas sorazmerno manj znani, kot so Saša Vegri, Svetlana Makaro-vič, Veno Taufer in drugi. Pesnike zunaj meja spoznamo tako rekoč prvič.
623
Antologija slovenske poezije
Sama imena (Miroslav Košuta, Marko Kravos, Andrej Kokot in Gustav Ja-nuš) nam ne povejo veliko, vendar nam srečanje z verzi teh pesnikov, ki žive v Italiji in na Koroškem v Avstriji, razkriva tudi dimenzije podnebja, kjer ti mladi ustvarjalci živijo in delajo.