Osebne vesti. 751etnico je obhajal na Polju pri Podčetrtku tamošnji gospod župnik Ivan Mlakar. Dobremu, krepkemu in požrtvovalno delavnemu dušnemu pastirju naše ča&titke! Nesreče. Fantek utonil v vodnjakn. V Limbušu pri Mariboru so našli v vodnjaku utopljenega štiriletnega Repovega Šlefeka. Otrok je šel najbrž po vodo, je padel pri zajemanju v vodnjak ter — utonil. Smrtna nesreča llletnega iantka. V Frajhamu na Pohorju sta dne 22. jun. šla llletni Anton Domadenik in njegov brat Jožef v grabo po vodo z dvokolesnim vozom, na katerem je bil sod 300 litrov. Na povratu je zadel voz ob kamen, poln sod je padel z voza na zadej stoječega Antona, iki je obležal pri priči mrtev. Štiri posestniki pogoreli na Dravskem polju. V Prepolah na Dravskem poljn je izbruhnil požar iz nepojasnjenega vzroka v gospodarskem poslopju Štefana Baumana. S poslopjem vred je uničena živinska krma in razno orodje. Radi vetra je preskočil ogenj na sosedna s slamo krita poslopja in uničil gospodarska poslopja še trem posestnikom: Matevžu Pušniku, Štumbergerju in Mihaelu Pesku. S poslopji vred je zgorela krma, žito, precej mesa in razno kmetijsko orodje. Velika škoda je precej krita z zavarovalnino. Gospodarsko poslopjc je pogorclo v Stražgojncih pri Ptuju posestniku Mohorku, ki je oškodovan za 10.000 Din. Domačija je pogorela poscstniku Žnuderlu v Črošnjcvcih pri Gornji Radgoni. Z dvei :a posl pjeraa vred je zgorel živež in štiri svinje. Zavarovalnina Je nizka. Kolesar je povozil na Ljubnem v Savin|ski dolini 731etno Oprčanovo mater, ko je šla v ccrkcv. Kolesar-lctovi- ščar je pribrzcl iz Logarske dolinc in treščil v dobro starko s tako silo, da ji je počila lobanja in je pol ure po nesreči izdahnila. Smrtua nesr:ča. Smrtno je ponesrečil v Kotredeškem rovu v Zagorju ob Savi 33letni rudar-zidar Jožef Prašnikar. Dve nesreči. Pri Črnučah na znanem ovinku sta zadela motocikel in avtomobil. Na rnotornem kole&u je vozil iz Ljubljane proti domu 391etni trgovec Franc Dolinar iz Moravč. Pri sunku sta se razbila sprednja dela obeh vozil. Dolinar je dobil hude vidne in notrajne poškodbe, avtomobilist je lahko nadaljeval vožnjo z drugim vozilom. — V drugo prometno nesrečo, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, sta zapletena dva motociklista in en biciklist. Iz Ljubljane proti Št. Vidu je peljal na motornem kolesu zdravnik dr. Janko Osolnik iz Vodmatske ulice v Ljubljani. Na drugem motociklu sta bila ljubljanski zidarski mojster Leopold Juvan in njegova sestra. Najprej je izpodneslo na cesti dr. Osolnika, iki je padel z vozilom vred. Radi zdravnikovega padca je moral Juvan, iki je vozii za njim, zavoziti na levo, a baš v tem trenutku je pribrzel iz šentvidske strani na biciklu 241etni ljubljanski magistratni uradnik Bogomir Kukman. Juvanov motocikel je zadel ob kolesarjevo zadnje kolo in vsi trije so bili na tleh. Dr. Osolnik je odnesel iz padca le lažje poškodbe, za ostale tri so poklicali rešilni avto iz Ljubljane. Še predno so reševalci oddali ranjence v bolnico, je Kukman izdahnil, iker se je pri padcu prehudo udaril ob sence in si zloinil hrbtenico. Ostala dva ranjenca z motornega kolesa nimata znatnejšib poškodb. Železniška nesreča. Med postajamfe Ortenek in Velike Lašče na Kranjsikem je odrezal osebni vlaJk po nesreči obe nogi šivilji Mariji Oblak iz vasi Maršiče. Vzrok nesreče je naglušnost Obla^ l:ove. Hazne novice. Pameteu načrt. Banska uprava pripravlja načrt za ustanovitev delovnega taborišča za delamrzneže. Po Sloveniji kar mrgoli potepuhov vseh starosti, katcrim je postalo prosjačenje poklic. Med delamržnimi vagabundi je tudi največ tatov, vlomilcev in tolovajev. Radi tega žalostnega pojava bode ikupila dravska banovina grad Krupa pri Semiču v Beli Krajini in ga preosnovala v delovno taborišče za potepuhe, ki nočejo delati. Če se bo obneslo to taborišče, jih bo več ustanovljenih. Razpust »Boja«. Ban dr. Dinko Puc jo razpustil združenje i>orcev Jugoslavije »Boj« v Ljubljani z utemeljitvijo, ker se je organizacija kot nepolitično društvo udejstvovala politično in prekoračila delokrog pravil. Razpuščene so tudi vse v združenju včlanjene krajevne skiipine. Naplavljen otrok. Na Pobrežju pn Mariboru je naplavila Drava truplo sedemletnega dečka, ki je bilo ikakih 10 dni. v vodi. Ženske skočile s pomočjo padala iz višine 7000 m. Po najnovejšem poročilu iz Moskve je uspel 6 ruskim skakalkam s pad-obranom skok iz aero plana iz višine 7000 m brez Idsikovih aparatov. S tem skokom so si priborile Rusinje novi svetovrii rekord za ižen ske. Najnovejša višinska rekorda za žen ske. Francoska letalka Mar. Hilsz se je dvignila dne 18. t. m. na letališču v Villa Coublay na Francoskem v lotalu 11.800 m visoko. S tem dvigom je potolkla dosedanji ženski višinski rekord (9791 m) prav znatno. — Dne 22. junija je dosegla italijanska letalka Negrone v Genovi v let.alu višino 12.244 m. V tej višini je bilo G5 stop. pod ničlo. Peščeni viharji v AmerikL Radi vedno rastoče poletne vročine »o začcli srednji zapad in vzhod Združenih ame riških držav neusmiljeno opustošiti pcščeni viharji. Od Skalnatega pogorja do reke Mississippi, od scverne države Kansas do države Texas so zapustili ti viharji strašne sledove. V valečih se oblakih in dušljivih valovih se razliva peščena šiba božja po deželi, zatemni solnce, zavre ter onemogoči vsak promet in pokoplje rodovitna polja pod peščenimi griči ter hribi. Pesek, kato- rega je znosi! ^ihar letošnjo pomlad iz severnih delov države Kansas proti vzhodnim državarn, cenijo na približno 70,000.000 ton. V bližini kraja Hutchinson v državi Kansas je sklenii podjetnik pogodbo, da bode navozil za gradnjo ceste 10.000 kubikov peska. Komaj so njegovi delavci žemljo zrahljali ter pripravili pesek za odvoz, ga je odnesel veter bogznaj ikam. Peščena burja vzame seboj vse, ikar sreča na poti: perutnino, seno, blato, drevje ter stavbe; še celo fconji z vozovi so morali letos večkrat neprostovoljno potovati po zraku. Peščeni vihar je letos radi tega tako pogubonosen, ker se pesek pomeša z deževnimi oblaki in pokrije polja ter travnd več pedi na debelo samo blato. Vlada hoče zajeziti peščene viharje na ta način, da bodo morali farmerji tena burjam izpostavljena poIja opustiti in jih bodo obsejali na državne stroške s travnatimi ter rastlinskiml sortami, katere bodo lahko kljubovale debelejšim plastem pesika ter blata. Največji magnet na svetu je prejel pred kratkem radio-zavod v Ljeningradu v Rusiji. Magnet tehta 75 ton in lahko potegne nase 150 ton železa. Francosko vodno letalo bo letelo iz Gherbourga v Fr .nciji v K.onaky v fran- coski Afriki. S tem poletom hočejo Fraucozi premagati Italijane, ki imajo daljavni rekortl v nepretrganem letu na razdaljo 4132 km. Prjaški francoskl parnik »Normandie«) kl Je dosegel hitiostni rekord na Vpžnji iz Evrope V Ameriko, pred prihodom v njujorSko lnko/ Obžalovanfa vredni . slučaji. Obešen je bil dne 24. junija na dvorišču mariborskega okrožnega sodišča na smrt obsojeni roparski morilec Viktor Juhant. Kakor smo že poročali, jo Juhant umoril na zverinski način v, Gradiški pri Sv. Kungoti pri Mariboru1 krošnjarja Stanka Hacina, s fcaterini je nočeval na hlevu in mu odvzel 150, DiA. V spanju je prizadjal žrtvi 22 udarcev s sekiro in je ubitega zakopal v seno ter pobegnil v Ljubljano, kjer so ga prijeli ter pripeljali v Maribor, kjer, je bil obsojen na smrt na vešalih dne 15. marca. Juhant je šel v smrt skesano spravljen z Bogom. Žalostno je dejV stvo, da je doživel Maribor letos dne 25. februarja dvojno izvršitev smrti nad Laknerjem in Pančurjem, ki sta ubila v mariborski moški 'kaznilnici paznika Peterlina. Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku niže Ptuja so potegnili iz Drave moško truplo, v katerem so prepoznali 171etnega Rudolfa Riedl iz Pobrežja pri Mariboru. Omenjeni je skočil iz samomo-< rilnega namena z državnega mosta v Mariboru v Dravo. Truplo so prepeljali domov ter ga pokopali na magdalen-* skem pokopališču. Oče obsojen na smrt, sin in rejenee na 20 in 15 let. Poročali smo že obširno o vse obsodbe vrednem krvavem zločinu, ki se je zgodil dnc 10. februarja t. U v Nunski grabi pri 7 jutomeru. Našli so' ubitega posestnika Vrhovnika in njegovo ženo Uršo malo živo in vso zbito ter ranjeno v parmi, a je ostala pozneje pri življenju. Preiskava je primeroma hitro izsledila ter razkrinkala krWce v osebah: 661etnega posestnika Jaj koba Budja iz Stare nove vasi, njegovega 361etnega sina in delavca Ivara iz Dolnje Lendave ter rejenca 251etnegu' Vincenca Kolbla iz Bučečovcev. Do gi'« dega zločina je došlo iz maščevanjaV Stari Budja se je tožaril z Vrhovnikom. Zapravdal je 8000 Din. Prodan mu je bil del posestva. Iz maščevalne jeze na Vr.hovnika je nagovoril Jakob Budja svo'-< jega sina in rejenca, da sta se podala' dne 10. februarja zjutraj na prežo ik Viy hovniikovim. Pobila sta najprej gospo-; dinjo UrSo in jo odne&la v prepričanjoi,' da je mrtva, v parmo. Stari Vrhovnil< in gospodar je bil ubit s klepačem in so ga našli pod sne^om. Kmalu po aretaciji sta priznala zločin mladi Budja \\\ rejencc Kolbl, stari Budja kot glavni krivec pa ie tajil vse eelo pri obravna,vi, ki se je vršila pred mariborsikim sodiščem dnc 19. junija.'Sodišče je obsodilo Jakoba Budjo na smrt na vešalih, Ivana Budjo na 20 let in Vinc. Kolbla na 15 let robije. Obsojeni morajo placati pogrebne stroške in nekaj tisoč dinarjev gospodinji Urši za prestane bolečine. Pobit do nezavesti, ker je miril. Dc- lavci, ki so zaposleni pri regulaciji Sa,vinje, so se napili v Prcserjih pri Brasloveah, pri ikrčmarju in posestniku Martinu Kralju. Vsled pijače je došlo do prepira tor pretepa. Kralj je hotel pretepače razmiriti, pa je dobil z desko tako močan udarec po glavi, da se je zgz-udil nezavesten. Udarjenega so prepeljali v bolnico v Celje. Slkrat je že bil kaznovan prcd dnevi ,v Ljubljani aretirani 52Ietni potepuh Ivan Žabjek iz Spodnje Hrušice. Bil je, kakor zgoraj omenjeno, 81krat kaznovan, kor je kradel, sleparil ter se potepal. Žabjekova najdaljša kazen je bila dve leti. Obsodba radi poskusa umora in požiga. V našem listu smo že poročali o dvojnem zločinu, ki se je zgodil v nedeljo dne 28. aprila na Windischgratzovem gradu Bogenšperk pri Litiji. Komaj 171etni vrtnarski vajenec Leop. Zupančič se jc priplazil v kuhinjo in napadel z nožem 701etno graščinsko gospodarico Marijo Tomažin. Iz kuhinje je zavlekel starko v klet, kjer jo je «e obdelal z britvijo, polenom in bajonetom in jo prepustil usodi počasnega umiranja 24 ur. Tomažinovo so še pravočasno našli in jo spravili v Ljubljano v bolnico, kjer je okrevala. Po krvavem zločinu nad žcnico je skušal nepridiprav še zažgati grad. Ljubljansko sodiščo je obsodilo mladoletnega Zupančiča radi poskusa iimora in p-ožiga na 5 let in 6 mesecev robije. Pobeg kaznjen^a. Iz jetnišnice v Ljubljani. je pobegnil na dve leti robije in na prisilao delavnico obsojeni tat in vlomiloc Jožef Biadeško. Z žagico, kaHfc je na nepojasnjen način skril pod podplat čevlja, je prepilil v noči omrežje na oknu samotne celice in se spustil po razrezani rjuhi na cesto. Ušel je v kaznjoniški oLleki in si bo že preskrbel navadno preobleko s kakim vlomom. Trgovanje z nesrečo lastnih otrok. Poljsko ča&opisje poroča: Pred dnevi je bil na potu avtomobil varšavskega tvorničarja po okolici poljske prestolice. Na samotnem delu glavne ceste je srečal avto kmeta, ki je šel ob robu z lOletnim fantkom. Ko je bilo vozilo tik za pešcema, je stekel dečko brez pravega vzroka na sredino ceste, ne da bi ga bil skušal starejši mož, ki je bil fantov oče, zadržati. Šofer je potegnil z največjo naglico vse zavore, vendar ni mogel na prekratko razdaljo zaustaviti avtomobila, ki je podrl otroka. Dečko je bil k sreči le prav neznatno poškodovan in šofer ga je kregal, zakaj je zbežal tik pred vozom preko ceste. Otrok je pričel jokati in je priznal, da mu je zaukazal oče, naj pokaže, če zna preteči avtomobil v zadnjem trenutku. Očeta, 461etnega kmeta Vaclava Szpeciaka, je prijela na šoferjevo ovadbo oblast. Skraja je tajil, pozneje pa je po dolgern spraševanju sem in tja priznal, da je on naročil sinku, da mora preko coste. K temu življensko opasnem početju ga je nagovoril znani kmet Teofil Majdan, ikateri je učinil isto s svojim sinom. Vprašan po vzroku za zločinsko dejanje je oče osmero otrok povedal orožniikom naslednje: Pred dvema letoma je peljal skozi njegovo vas avto bogatega varšavskega trgovca in je povozil otroka. Starši r>ovoženega so tožili trgovca in so prejeli 16.000 zlotov odškodnine. Tolika svota je za revnega kmeta bogastvo ter sreča in je vzbudila po selu občo nevošljivost. Ta vzgled je zapeljal kmeta Majdana, da bi obogatel na enak na- čin. PrisAlil je sinka pred bežeči avto', Otrok je bil le lažje poškodovan in ja kmet prejel denarno odškodnino. Ko ja čul Szpeciak od Majdana, kako bi hi-< tro in lahko zaslužil večjo denarno svoto z nesrečo lastnega otroka, je po skusil slično nečloveško dejanje. Oba očeta so zaprli iii bosta obsojena.