Ilustrirani Slovenec Leto V Tedenska priloga Slovenca« (ši. 23) z dne 27. I. 1929 Štev, 4 Smučarji vrh Kredarice Foto prof. ].Ravnik 26 člani sedanje japonske vlade v gala - uniformi Ob priliki nedavnega kronanja japonskega cesarja, ko so slovesno čestittali svojemu vladarju. na sliki sede v prvi vrsti od leve na desno: Nakabashi (minister za trgovino). Ogava (železniški minister). Tanaka (ministrski predsednik). Okada (mornariški minister) in Shrakava (vojni minister(: v zadnji vrsti pa stoje: Mohizuki (notranji miniser. Yamamoto (poljedelski minister(, Milsuhi (finančni minister). Shoda (prosvetni minister). Hara (pravosodni minister( in Kuhara (prometni minister). Spodaj : Verošilov dosedanji šef sovjetsko rdeče armade, katerega so boljševiki nedavno odstavili / njejiovcpa mestu. Oeitali so mu. da je pristaš svojejra pre. čeprav bo treba razjasniti mnogo težkih in zapletenih ^prašanj (n. pr. vprašanje liturpičnepa jezika, cerkvene imoxine, inieno-\auja cerkvenih dosiojaustveni-ko\ itd.). — .Slika nam kaže pod-pis<»\anje prvepa konkordata, ki sta pa sklenila tik pred vojno Vatikan in .Srbija, za to pa je podpisal pokojni Milenko \ esnič. V rezidenci Dalai Lame Vam najzanimivejših mest na svetu je Lhaza, glavno mesto Tibeta in versko središče raznih tibetanskih in himalajskih držav, šiteje približno 3().00() prebivalcev, med katerimi je kakih 20.(M)0 duhovnikov in menihov, obišče jo pa vsako leto tudi na tisoče in tisoče romarjev, dočini je Kvropcii vstop v mesto do skrajnosti otežkočen. .Sredi mesta .se dvipa hrib Potala, na katerem stoji leta 1645. zprajena palača Dalai I.aine, razen tepa je pa seveda še v mestu sainein ter t okolici na stotine in stotine večjih in manjših samostanov. Hahu 1-ama je verski poplav ar lama-izmu, to je verstva, zprajencpa iz nekukepa iznialičenepa budizma in prvotne vere Tibetancev. Njepov plavili znak je zuuaii i formalizem, saj je znano, da imajo uvedene tam n, pr. celo posebne stroje za molitev. 27 Sveloxar Prtblčevlć xtxlitclj sdiiio-stojuo ileiiuikralskc -traiikf in wlen i/nu'd iistvaritel jov \ idovdanskc ustave, ki je ])o\/.ročila tolika nasprot-tva in doživela seveda ludi temu primerni kmiee. PrvaM In vodliielft Hrvaške selfašice slranUe ki so mnogo pripomopli k propadu našega parlanuMitariznia. Na >iliki je videti Josipa Predavca (II. Sekulo Drljeviéa (J), hivšega ministra krajača (i), pokojnega Stjepana Hadića l'ii in ing. .\ug. košutića (4), Športna nedelja na Bledu /.imski spori /awenia pri nas vedno šir.ši obseg. Doslej je hil osredotočen v Kranjski gori. /ail-nje čase se pa uveljavlja pod xodstvom gdčne .\ngclee Čeriu-tove tudi na Hletlu. \ nedeljo I', januarja se je vršil tam \elik medklid>ski sniiiški tek. katerega se je udeležilo '^S leknioval-c-ev na progi, dolgi is km. Pr\i je dosegel eilj g. IJoris Rezek (Ilirija. Ljubljana), ki je prispel na eilj ol> pet minut /.a njim [)a kol drugi ing. Jožko Janša. Popoldne se ji' \ršila ob veliki udeležbi športnikov otvoritev obeli iiovili skakalni( v /aki. Koiikitrenčnili skokov na manjši skakajniei se ji- udeležilo 16 tekmovalcev, med katerimi je odnesel prvenstvo IJ. šramel. |iosku-šali so pa tudi na veliki skakal-' Ilici, kjer ji- žel mnogo občudovanja /lasti ing. I la n-^sen s svojimi bravurnimi skoki (glej sliko na levi). Silice Ic SlovenslcGinu biografsUcmu letcsUconu Kalnn Jane/. {* 1868). duhovnik. Kalan Andrej 1858). stolni prost in generalni vikar. Kcmperle Leopold (* 1886), novinar. 2« 29 Mladina po zimi (Silke, ki niso posebc označene, je posnel g. J. Skerlep.) M<'iKla pa ni sporta, ki Iii mogel /a-/namovati tolik razmah v lako kratkem času po vsem svetu, kot ra\no smučar-stvo. Ako primerjamo prva povojna leta. da o pretlvojnih niti ne govorimo, s tekočim letom ter primerjamo takratni ritzvoj smučarstva z današnjim, tedaj vidimo, da je danes \ vsem kulturnem svetu s pomočjo smiičarstv;i zima poslala osobito priljubljen letni čas. Večje države so si ustvarile \elika zimska letovišča, ki imajo mnogokrat sijajnejšo sezono kot poleti. |ia tudi v našili skronimli razmerah je iz male gorenjske \asice Kranjska gora. ki jo je prej komaj kdo poznal, v par letih nastalo najbolj poznano letovi.šče v naši državi. Vse to le po zaslugi smiičarski.'ga sporta. Smučarski sport je tudi edini, ki ga priznavajo nesporno vsi krogi, pedagoški, zdravniški in športni, kot iiajzdra-\ejSi sport. V prosti naravi, v najčistejšem zraku, ptnl zdravimi učinki toplega zimskega soliua vežba smučar svoje- telo tuko sniotreno, da je ni mišice, ki ne bi delovala, in so vsi gibi medsebojno tako v skladu, da se povsem pravilno in sorazmerno razvija telo. Pri vsem tem ima smučar ves svet odprt. .Najkrasnejši [ire-deli naše zemlje v zimi. najčudovitejše krasote zime, ki si jih mnogi nili predstavljati IK^ mol e jo. SO dostooiie smučar ' s smučmi. .Nedvomno je zimska narava lepša od k-lne in krasote, ki jih nudijo planine v naši .Sloveniji, so nepopisne. Da le vpliv te krasote na smučarja velike etične vrednosti, je naravno. Vse te lastiio-^fi smučarskega sporta so gotovo pripomogle, da se pri nas v .Sloveniji smiičaistvo tako hitro razvija, še naša bela Ljubljana poslane, kadar je res bela. pravi St. .Morit/, livoli in (io-lovec sta zimsko-sportna prostora, kjer je v /lini vse živo smučarjev in smučark. Vsa (Gorenjska od. škofje Loke do Bohinja in Rateč in Notranjska z domovino smučarstva. našimi Blokami, pa zopet Maribor s I ohorjinn. vse je le velik smučarski predel, ki oživi vsako nedeljo in praznik kot kako mravljišče sainili ; smučarjev. Smučarstvo se razvija pri nas kot \ liiristika. pa tudi kot tekmovanje. V sinu- ' carskem tekmovanju so gotovo iiajorigi-nalnejša tekmovanja našega kmečkega Ipidstva na Blokah in v sosednjih vaseh, ki jih prirejajo vsako leto domačini sami i na pustno nedeljo, brž.čas že vso dolgo ; dobo. odkar je Valvazor zapisal, da je I vi ne bodo mogli, ali vendar stalno napredujejo in prej ali sli\j bodo dosegli svoje uspehe. V naši državi bomo imeli letos skoro 40 smučarskih tekem v najrazličnejši!) krajih, priliodiij<' leto pa bo v 15oliinjn velika mednarodna prireditev, ki i)o prvič nudila inozemcein priliko, da vidijo krasoto naše /ime v naši domovini. Čeprav je smučarstvo uveljavilo, šele po vojni, cenimo vendaile laliko že danes število naših smučarjev vsaj še na 5()0(), ki so organizirani v '¦'2 klubih, a 11 j ili stevih» še raste skoro dnevno. \ se delo za razvoj smučarstva in zimske turistike vodi agilna Jngoslovanskn zimskospoiiiia zveza, ki je z doseženimi _ uspelii laliko zadovoljna. I. ('<.'> Foto A. U m ni k. ZtmaKi turisi na Mati Vlaaint Spodaj : Smučarfi pred Stantčevo kočo Smučarski xaccinlcl zadaj jih nadzira učitelj. ^Ituplrka sEnutarfcv na startu v Planici. Nk levi: Mladina na tlvol-slcem drsališču v Cfublfanl čeprav je drsanje eden najlepših zimskih športov, je pri nas razmeroma vendarle malo razvito. (Foto Čatar.) Smuškl travnlK v Kranjski gori [ kjer se uči smučanja staro in mlado. Spodaj: I Sa Ifublfanskem otroškem sankališču Novi smučarski skakalnici na Bledu, ki sta bili otvorjeui 13. t. m. (Foto A. Cerne,) Zabava raxigranlß smučarjev .\a desni : „ialost in veselfe" na otroškem sankališču v ljubljanskem Tivoliju. (Foto Čatar.) 30 Človek človeške mišice Na desni : Okostje človeka Glavne žile človeka Spodaj : prerez očesa spodaj : Preres ušesa, človek je najpopolnejše božje stvarstvo, podoba božja. Čudovit je njegov telesni in duševni ustroj in nikoli ga morda ne bomo poznali do zadnjih podrobnosti. .Moderna znanost je pa v zadnjih desetletjih vendarle toliko napredovala, da poznamo danes naše telo vsaj v glavnih obrisih. To je velevažno. kajti Ic na ta način moremo tudi skrbeti zanj, to je, obvarovati ga zdravega. Večkrat slišimo, da so bili prejšnji rodovi krepkejši, zfiravejši in da so živeli dlje. To nikakor ni res, temveč je resnica ravno obratna, čeprav v prejšnjih časih mnogih bolezni, ki dandanes liudo razsajajo, niti poznali niso. Io je posledica tega, da je v novejših časih zdravstvena veda jako napredovala ne le pri zdravnikih samih, temveč tudi med širokimi plastmi ljudstva. Želeti bi pa se\eda bilo, da bi napredovala še bolj, saj ima tako znanje nedogledni pomen na telesni in duševni razvoj vsakega naroda. Slovenci imamo s tega polja že mnogo jako lepih, tudi poljudnih spisov, toda kakega obsežnejšega splošnega zdravstva pa doslej žal še ne. Zato smo navezani za enkrat le na tuja dela. Med najixiljSa in najmodernejša tovrstna flela na svetovnem knjižnem trgu spada Reinhardovo »Heilkunde für Alle«, ki ga j<- pred kratkim izdalo Her-derjevo založništvo v Frciburgu. Na 920 straneh s 492 slikami obravnava pisatelj najprej ustroj zdra\ega telesa, nato bolno telo in njegovo negoxanje. nato pa posamezne notranje in zunanje bolezni. Stauf to znamenito delo 50 Mark in ga \scm priporočamo. 31 Ljudevit Fluser bivši župan občine .S\.i'etei- pri Mariboru. Zanimivo je. da je bila v Fliilierjevi liiši županska čast nepretrgoma b't let, in sicei je županoval Ljudevitov ded 50 let. oče 6 let in Ljudevit sam ~ let, nedavno je pa to čast Viljem Leyrer iz Maribora, prvaK tenisa xa Slovenifo ki je z velikim u.spehom zastopal našo državo pri raznih mednarodnih teniskih turnirjih, zlasti v ,\vstriji, na llolandskem, na francuski rivijeri in drugod, sam odložil. , v Besede k današnji križaljki: Vodoravno: 1. kein, znak za reilko kovino: '•>. kratica koncem pisma; 4. vozni-kov klic; 6. notranje obžalovanje: T. dvojica: 8. reka v Ru- j siji; 9. vas pri Ljubljani: 10. izraz pri kvartali; 11. vzpeli- \ na; H. i)tica: 16. oziralni zaimek; 17. nikalnica: 19. izraz pri šahu: JO. vstavi: amo; 2J. židovsko ime: J4. števnik; 26. prislov: 27. predplačilo; 29. bog vojne; >2. začetek abecede; "j. španski spolnik; 54. domača žival; 56. žensko ime; 57. francoski spolnik: 5s. prometno sredstvo: 40. navdušenje; 42. del obleke; 45. ime slovenske filmske igravke; 46. isto kot 1. vod.; 47. oziralni zaimek: 49. kuhiniska potrebščina; 50. zmešnjava; 51. egiptovski bog: 52. akad. naslov; 55. osebni zaimek (množina); 54. isto kot 56.; 35. davščina; 56. grška črka: 57. dolž. enota; 58. s|)olnik (ital.). — Navpično: I. podoba; 2. breg; 4. tlom turških žena. 5, žensko ime; 11. prebivalec na krasu: 12. pogojna členica; 14. zobna ])asta; 15. ornament: 17. nikalnica; 18. prva žena; 21. grušč (\ planinah); 22. postaja med Ljubljano in Zid. mostom; 25. azijsko višavje; 25. nevestino imetje; 27. kljuka: 28. grška črka: 50. števnik; 51. kern, znak za redko kovino; 55. veznik; 59. del hiše; 41. ploskovna mera: 42. predlog: 44. samodržec; 45. sturi slovanski narod; 47. igr. kvarta; 48. žensko krstno ime. Za pravilno ' 'tiv se razpUujetu sledeči nagradi; I. Krjuvec: Sloveii. ii II. Šarabon: Zgodovinske anekdote. Rešitev ugank' \ -i.J .,11. Slov," je prispelo 157. Največ besed je poslal Krani; ( . I.jubljana in dobi prvo nagrado, za njim C'vetko J. I'odčetrek in dobi drugo nigrado. Sergej Minclov: Car Berendej. : j (Povest iz sibirskega pragozda.) xii. poglavje, — Od kaineiijči da hi iiiu'li na poti srečo? Kaj vso mi kvasi.š! — joj. kako si [)revzeteii! J'iemiad si še! Kaj pa duma deliiši:' .Mar iu> prižigaš sveče Nikoli ? No, tukaj l)a tli iie .Nikole, ne Boga... Sveče tudi nihče nima. pri nas smo revni . .. zato i)oloži vsak kar kamenček 1 — Kako pa je to vendar mogoče, da bi ne bilo kje Bogai* — je podvomil Crigorij. — Seveda! — je odgovoril s prepričanjem domačin. — Premisli vendar, kje naj i)o tu? Bog je rad na toplem, po moliinicah biva, ali v kotu, v hišah,' v hribih pa .so samo tukajšnji gospodarji... Spoštovanje jim moraš izkazovati . .. lo jim je ' V sprednjem >krasaem< kolu visijo svete podobe. všeč! Kamenček jim pokloni ali vejico, pa te spustijo varno naprej. Če pa jim nič ne daruješ, boš nesrečo priklieai. Kadar boš na strmem, pošljejo meglo ali spustijo \ ihar. Konj se li spotakne .. . |)0-gineš kakor pes ... Domačin je govoril tako prepričevalno, da je postalo Grigoriju nenadno tesno pri srcu. Ozrl se je naokrog: vse se mu je zdelo nekam drugače: ko da bi res kdo jiiežal med skalami in ga zasledoval. Z .\radana so res lahko prišli navzdol; pot je bila povsem položna. Zoj)et so izginili potniki v tajgi in zopet je postalo toplo. Zrak je bil gost in sladek, dišal je po medu in smoli .. . kar z žlico bi jedel človek ta zrax! .Na noč so se potniki ustavili ob vznožju Posvetnega Slemena. To je zadnje na |)Oti do reke Usa, sta rekla vodnika, .\radan jih je vse zmučil. Čim so legli, so takoj trilno zas()ali. Vedenej Savič je imel čudne sanje. Zdelo se mn je. da sedi \ Krasnojarsku z .\latvej Paličem pri mizi. Na mizi pa leži debela vreča s srebrnim denarjem. 32 Naš modni kotiček Dekliška obleka. Danes, ko se vse mladostno oblači, je postalo vprašanje, kako naj se oblačijo mlada dekleta, precej zapleteno. To pa tembolj, ker hočejo dekleta, čim ndajše so, tembolj veljati za „odraščene" in biti deležne \seh modniii novosti, ki so večinoma pač zamišljene za dejansko odraslo žeustvo. Kakor je treba paziti, da se v dekletu ničemurnost preveč ne razbohoti in da ji ostane čut za sramežljivost nedotaknjen, je veiular napačno, ako se mladini deklicam brani, da bi se moderno oblačile. Pomisliti treba, da je v življenju tudi naraven čut za eleganco, spretnost v oblačenju precejšen činitelj. Vse je odv isno od tega, da ima deklica pri izbiri oblek pametno vodstvo, ki ji vzbuja zmisel za enostavno, naravno lepoto, za pravo odličnost, ki nikoli ne žali ilu-stojnosti in izključuje vse ne-zinischie skrajnosti. .Moda da, toda ne kot gos|iodaricu, marveč kot sredstvo, ki ga po svojem lastnem ukusn urejamo in uporabljamo. .Sedanja modu i?na mnogo lepega tiiib /a mlada dekleta, loda vselej nikakor ne zadene pravega, posebno kar se tiče večernih oblek. Vsekakor te obleke ne smejo biti preskromne, prepriproste : vendar se tudi ue sme nikoli pozabiti, da je mladost, obžarjena z nedolžnostjo, sama ob sebi največji čar in da je naravnost greh proti dobremu okusu, ako hoče dekliška obleka učinkovali z rafiniranostjo. /a vsakdanjo dekliško obleko iia mora biti poleg vse modernosti enostavnost in skromnost vselej prvo pravilo. .Moderne t>letenine so kakor nalašč za mlada dekleta (glej sliko) tako za šolo kakor za poklicno delo in sport. ' Med najpotrebnejše komade dekliške garderobe spada plašč za vsako vreme (glej sliko) iz dobrega in obilega blaga, ukrojen tako, da se da tudi vrat zavarovati. Podloi^en naj bo s toplo podlogo in opremljen z žepi. Zelo dobro služi in izvrstno pristoja kostim v lepih modnih barvah: rjavi, modri ali temnordeči. Kroj enostaven, športen (prvi vzorec). Krilo položeno v gube. 'O ! J*'t Apaška ruta iz krzna spada pač med enodnevne modne domisleke. Krzno mora biti seveda tenko in niehkol Prilega se taka ruta le visokim, vitkim postavam. . , M ¦ ¦ Za sneg --t^^^f otroka ni mogoče obleči bolje in praktičneje nego v volnene pisane pletenine. velika kakor lejen ))ra.sic'. Matvej l alic tleska po njej z roko in ima jako zadovoljen obraz. — No torej, — pravi, — veHko ushigo si mi izkazal, livala ti! Le nastavi naročje! Vetlenej Savič je nastavil krilo svojega kaftana, .\.nanje\ili je odvezal viečo in sjjrožil iz nje debel curek srebrnih rubljev. Vcdenej Savie ni mogel več zdržati, pretežko je Inlo. — Nehaj, nehaj ! — je pričel niilo prositi: — Kaj li je, Matvej Palic? Bog se usmili! lini je iziislil te liesede. se je Ananjevih izpre-iiienil. Obraz mu je postal ves črn in koščen, vrh čela so zrasili logovi, oči so zažarele z zelenim o g n j ein. Vedenej Savič bi rad zakričal, se spustil v beg, a ni mogel: odpovedal mu je jezik, tudi noge. Vrag mu je stisnil s kosmatimi šapami vrat. ga pričel daviti . . . poslovodja je že izbulil oči. A nenadno je planil vrag nazaj in predse iztegnil roke, da .se brani. Za Vedenej Savičevim hrbtom pa je zrastla deklica v belem poletnem saralanu. Kakor po zraku je plavala: visoko je dvignila svoj vratni križec in stopila proti vragu. Tam, kjer je stal, je švignil samo pla-^ menček in zletel je kakor oblaček sopare. Poslovodja je pogledal in videl, da nič nima v koncu suknje, ostala je tatu le prežgana luknja. Tudi vreče ni več bilo nu mizi in je ležal namesto nje samo kupček pepela. Deklica pa se je obrnila k Vedeneju Sa viču in ga prijela za pleče. — Vstanite! — niii je rekla. — Kdo pa .ste vi? — je vprašal poslovodja. — Vstanite... hitro v.stanite! Vedenej Savič je odprl oči: ni bil v .sobi v Kras-nojarsku, temveč v tiijgi pod drevesom, in namesto deklice se je nad njim sklanjal ter mu tresel pleče Nilka. Poslovodja si je drgnil z rokami obraz, da ne bi zamenjal resnice in sanj, pa je sedel. — Kaj hočeš? — je vprašal. ^*^'' — Vodnika sta pobegnila. Vedenej Savič! [a je odprl usta in tako obstal, besede so mu obtičale v goltu. Skočil je na noge in šele takrat se mu je vrnila govorica. (Dalje prihodnjič.) BaRrotisU JugoslovansKe ilsUarne v Cfublfani