InRcrati hm Kprejmuajo iu velja iriatopna vrsta: H kr., uo s« tiska 1 krat, „ „ „ ,. 2 „ i, >» n n ^ rt Pri večkratnem tiskanji se sena primerno /.manjka. Rokop lil so ne vraiajo, nofrankovana pisma ho n» sprejemajo. Narofnino prejema opravniMvo (»dministraeija) iu ckapedloija im Dunajski uesti št. 15 v M ml i jalovi hiši, II. nadstropji. Polititm lisi za slovenski imt Po poitl pre|eman vr f ja : Z» oelo leto . . 10 pl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za uotrt leta . a „ 50 , V administraciji vel)«: Za oelo leto . . H nI. 40 kr. Zft pol lota . 4 „ '20 „ /a eetrt leta . . a „ H) „ V Ljiildjani na iIh( opl vAc^a poreč-Itr&a pofllane,a dr. L ion a )u zu kandidatu postavljen g. Vekoslnv Spinčič, okrajni šolski nadzornik v Kopru. Volitev , ki bi imela b.ti včeraj, je zariul prihoda nadvojvoda Lu doviku prestavljena. Kakor slišimo jo iivolituv nadzornika Bpinčiča zagotovljena. rjt»Ntat'o no ukradli irredentovci rodoljubnemu delavskemu društvu , zastava bi imela biti sedaj blagoslovljena, '1'ržiišlta raz nI a va je bila slovesno otvorjena 1. nvgustn, vpričo brata presvitlega cesarja Karola Ludovika in dveh prineov cesarsko rodoviue, nadvojvodov Štefana in Sal- vatorju. Razstavo se vrste dan danes , druga za dtugo, iu ko mine razstava v jednem kraji, začenja su v drugem ; a tržaška rastava nas zanimiva zarad spomina, ki je ž njo zvezaa. Razstava bode polog morja, tistega morja, ki obliva luške bregove, od koder zmirom z zavidljivim in poželjivim očesom gledajo ta Htran morja ; rodoljub lahko prebroji žalostue poskuse od ono strani, odtrgati Avstriji biser ta kraj nnrja. — Tržačaui so pa tudi lahko prepričani, da vse kar ima Trst lepega in krasnegu na sebi, prišlo jo le iz avstrijskih rok, po avstrijskih vladarjih. — Kaj pa bi bii tudi Trst, ko bi ne bil pod avstrijsko oblastjo; po njegovih ulicah bi trava rastla, kakor nekdaj, ko so ga nevošljivo Banedke zatirale in zavirale v napredku. TržftSke razmere. Tukaj ljudstvo vbu križem govori, a zanimivo je, da so najbolj irredentovci prepričani, da bode vlada prisiljena vmes seči. Rodoljubi obupujejo, da bi bilo mogoče, vpeljati red po navadnem potu in žele, da bi bil zbor razpuščen, in ko bi zoput voljeni bili zagrizeni irredentovci naj bi vlada šla, do skrajne mero pregledljivosti, iu prizttuušanjo, vsaka daljša prijenljivtst bi bila le sluboBt. Denar je raztrošen, gospodarstvo brezredno, vrudniki pri Breuji so po večjem nagovi, leži, večina talijauskega ljudstva, v srcu lojalna, zdihuje pod strahovanjem (terorizovanjem) nelojalnega tiskarstvu, V avstrijskih krogih so tudi bridko pritožujejo o čudnem obnašanji mnogo italijanskih podlož- Ljudstva v Aziji. Azija ju zibelka človeškemu rodu, od tod so se ljudstva na vse vetrove razkropila Izvzemši murine v Afriki najdemo v Aziji ostanke ali dele vseh ljudskih pazem našega dola (Evrope.) V nobenem delu sveta ni tuku razlike pasem in rodov, ako tudi nad 00 pododdelkov nubrojimo, vendar nismo še vseh imenovali. Velik del indo-grmunskegu plemena, Indi iu Perzijani, kateri skupaj imenujemo, Ari-jevce, stunujc še dau danes v Aziji. Indijski rod, stanujoč v severni sprednji Indiji, je prišel v deželo od Bovcro-zahoda. Pred 4000 leti je pasem „I)ravidaravidns", ker so su pn močno pomešali z Indi jo ljudstvo in njega juzik (Kluj počasi bolj indiško kot dravidsko postalo. Med tiranske (iransko) družino Indogr-manov spadajo tudi P u r z i (Tadšiks), A f- g h a n I, B a l u d S i, K u r d i in Armenci. Tadšiks so sedejoČe poljedelsko ljudstvo, ki govori perzijski juzik, stanujejo v Perziji, dalje v Balch, Chivi, Buchari, notri do višavo „l'a-mit" in v „Kašgur", kjer ho izvirno ljudstvo a podjarmili ho jih Turkmeni in Tartari. Tudi Parsi, častilci ognju , ki so ostali zvesti veri Bvojili očutov, spadajo k Purzijanom. Afgliaui uli Puštaui stanujejo v AfghaniBtanu in v delu zahodno Indije; njih jezik, Pušto, vzhaja od starega baktriškega jezika. — B a 1 u d š i Htanujujo v Baludšistuuu izvzemši vzhod. —■ Kurdi, potomci starih Karduhov, stunu-jejo po gorah Malo Azije in Perzije. Od nekdaj jih nuhajamo v maloarmunskum višavji na Hevurnum robu mesopotamsku puščave; temi prištevamo J o s i d i s , ki hudiča molijo, in Lure, ki bu raztezajo notri v Perzijo. Vsa ta eranska ljudstva so mohamedahi, a Bturo kulturno ljudstvo Jormencev ali Armencev, ki su Burni imenujejo lini, so kristjuiijo. Od evropskih kulturnih ljudstev nahajamo v Aziji skupaj nasoljenih lu dvojo: (irku in Ruse. Grki so naBoljeul od starodavnih časov po severnom in zahodnem bregu Mulo Azijo iu po otocih, lluni so pa selijo v Azijo, v Sibiriji jih ju sedaj največ izmed Btanovalcev. Drugi velik oddel sredozeu akega plemena, njih skupno ime, Sumiti, stanuju še sedaj nikov, ki v zlo rabijo avstrijsko gostoljubje. Tukaj pomaga le odločnost, in irrideutarski strah bode zginil, kedar ga bodu kdo lovil. Ali se upognejo irredentovski gospodje postavi, ali morajo pomagati druge postave, ki bodo veljavo pridobile uže obstoječim postavam. I"i*l *»»JnHlvii, kar so tiče njega vvrslenja, bivanja in razdoienje po deželah in razredjunja v polku so ravno kar vršo kaj važne pronarrdbe, kar Nemec povzame z eno „torritorialsistom". Vojaki ostajajo v deželi, v kateri so rojeni iu potrjeni, v časi miru, tako da bodo vsaka dežela imela svojo vojake doma; donhmal ui bilo zmirom tuko, sicer je bil vtčkrat domač polk v deželi, a večkrat tudi zunaj dtžele, tako da so novinci daleč mogli potovati k svojemu polku. Oemu bode to dobro? Menda zato, da se prihranijo troški potovanja, in da za vsako stvar ne bode treba na nogo spraviti vesoljno armade. — Ima pa ta stvar tudi svoje jiomislike, pa s tem si ne bodemo glave ubijali, bržkone jo to zopet le prijenljivost proti Ogrom, ki hočejo imeti svoje vojake doma. Naša Avstrija do najuovejših časov ni poznala take naredbe, a sedaj na mesto vojakov tx pri lesno stopajo počasi nu-rodno vojrko (Volksheere); vojaki no ostanejo naj lepši čas svojega življenja pod puško, marveč v kratkem času so povrnejo zo|iet na svoj domačo ognj šče, k svojemu poklicu, časi ho spreminjajo, in ljudstva z njim, na svetu so prenaroja včasi na boljšo a včasi tudi na slabejo po glavah tistih, ki imajo oblast v rokah 1'ravila IKiimIiiuv, ki je že tedne iu tednu trajal«, je vendar končana. Vsi za-toženci so opravičeni veloizdajo , a zarad motenja javnega miru so obsojeni: župnik Nuu-movič na H mescev, Plosuuski na 6 mescev, Sjiuudtr in ZalUHki na 8 mesce zapora. Zagovornik Dulemba jo na:ciiauil pritožbo o ui čevosti. Viiaiijc države. Ik l*arl#.a 80. julija se javlja. Vsled včerajšnegn glasovanja ustavili so vsako gibanje po morji iu suhem. Admiral C on rad jo dobil povelje, varovati strogo neutralnost. l'Yane»Nko- Novo ministerstvo šo se- daj ui sestavljeno; dokler lega ue bode, počivala bode tudi zbornica. Kaže se, da so le kovarHko spletko vrglo ministerstvo, ker uo-bena treh frakcij, ki je glasovala zoper ministerstvo, no more osnovati iz svoje sredo m> nisterstva; pri glasovanji se je Gumbutta umaknil... l<'ruue»Mku. — Kakor vžu povedano, francoska zbornica ni dovolila posojila /.a Egipt iu s tem vrgla ministerstvo, dasiravno so ju Frrycinet trudil prepričati poslance o svoji misli, (tovorniki so se oglašali na desnici in levici, Frfycinet je rekel: Francija hočo le obstati pri kanalu (sueškem) a no daljo segati. Laisant (levičar) je rekel: Zaupamo minister-skemu predsedniku, a nihče ue moro naprej vedeti, kaj se vteguo zgoditi, in v očiglcd temu moramo odreči kredit.] Noben diplomat, no Gludstoue, nu Bismurk niti Freycinut no more danes vedeti, kaj so bodo zgodilo čez 14 dni. Govornik omeni sueškega posojilu v varstvo zoper Khrumirs, iz tegu ju prišlo do osvojeuja Tunina. — Vojaška politika bi bila deželi v pogubo. Murcero ju pred vsem hotel zvedeti pobogauje z Angleško. Freyciuet jo v drugič govoril iz govorniškega stola iu ju pre-bral znani nasvet, katerega Bta v koni' ranči stavila Anglija iu Francija za obsedo tuneškega kanala in drugo izjavo obeh velovlastij dno 21. julijn, v kateri se izražate, da ste pripravljeni, varovati sueški kanal ali sami, ali s pomočjo drugih vlasti, ki bo v to ponudijo. Več so ne bode posedlo samo odbijal se napad. Turčija jo tiprejcia posredovanje v načelu. O pogojih še razpravljajo, a Anglija je izrekla, da turško posredovanju je ne bodu motilo. Ako konferenca skuimo posedo kanal, bode se Frai cosko manj vdoležovalo. Clemenceau jo rekel, du ministrska politika ni vojska, niti mir. Ako bodo Francozjo lain kur mirno gle-duli je to slabeju kakor vojsku. Tudi se no ve, b kom bi su prav za prav pogajalo. Vsaka velevlust v Kvropl si varuje prosto gibanje, varujmo ju tudi mi. Glasovalo jih ju za politiko ministurstvo 75, a 510 zoper. Mislijo, da pridete v novo ministerstvo Marcčro iu Olemenceau. I® Ir.iuallle poroča „Agence llavas1'. Kur Angleži pripovedujujo o Lesseps, da drži /. Arabi-pašo, ju nuresuičuo. On bo pogaja z Arabijem zastran izselitve 120 Grkov, zastran prevoza .*I5 bolnih, 11 usmiljenih sestra, zdravnika in 4 starčkov iz Kahiru v Izmailijo iu da so ohrani red u Znguzig. Lesseps misli, du bodo Egipčanje varovali neutralnoNt kunala, ako Evropejci ue Begajo čez meje. On je c-po-rekval uaredbi angleškega pomorstva, ki ju zoper pravilu družbe. V teh krujih se sploh vsu zlaga z mislijo Lossepsa. I^ipf. Nuj važnejša novica pr. tedna jo, da jo zbor „boljarjov" (dostojanstvenikov) v Kuhiri razglasil Arabi-pašo, za brauitelja dežele, du so doseže častni mir ali iztrebljenje; namestnega kralju, Khedivo, pa imenoval da ui zanj musulmanske postave, t. j. nihče pravoverni (mohamedan) mu ni dolžen pokorščine. H tem ju Slo vse upanje, du su bode Arubi podvrgel, ji o vodi. Vplivati morn to tudi nu obnašanje Turčije, isto tuko bode umikanje Francoske močno pritiskalo ua daljno razvitje stvari. Posledico so sedaj šo nu morejo naprej vedeti. 1» \ I o li Ha ud rije 31. julija. lUut. poročilo. — Abukir za sedaj no bodo bombar-dovali. Angleški in francoski pomorski vojaki (pešci) eo stopili nu suho v lsmuiliji (nu tu-eškem kanalu) Poveljnik nomšku vojno ladije „Mi)\vo" v Port Sajdu jo dobil povelje, da nimn izkrcati ua noben način vojakov, ako so v nevarnosti njegovi sorojaki, naj jih vzame na burko. Na prednjih stražah pri Kamleh je ho-duj mirno. Nemški general kousul odpotuje z odpustom, u angleški, francoski iu tulijunski ostanejo tukaj v Aleksandriji. Ali Je hraniti NiieAkl kanal'{ O tem p šo vojuški poročevalec v ,,Telegruphu" naslednje: Lahko ju kanal varovati z ludijami, ki brodijo po njum; in vojakov izkrcajo po potrebi tu in tam. Iz bark jo moč prcglodnti bregove in napovedati vsako nabiranje Hovružuikovo. Veudar od vseh strani ni moč napadati kanala poBobuo pa od ufri-kanske strani ue. Iz Port Said, na sredozemskem morj', drži kanal v jezero Monzuleh, prvim na vzhodu, so poglavitno ljudstvo v 8 umu, k njim bolj na sever spadajo Laos in San, raztezajo so ti notri v Kiuo. 4. Aun u-m i ti njih jezik so imenuje Moti, stanujejo v Aninim iu Tonkking u, poleg njih so Kumbod Sanjo. 5. Kinu si, Kitujci, veliko liudstvo, ki broji 400 miljonov duš, v državi Kina, visoka ujih omika jo pruv njihova lustninn, po jeziku razpadejo ua več oddelkov. Vsi tukuj uaveduui Mongoli so Buddhisti. Mongoli /. nuio^oslo^iiimi jezici, (i. Koruani, ki stanujejo v Koreji, sorodniki njim so 7. Japonci, kulturno ljudstvo otočju države Nipon. Oboje teh ljudstev seožo oklepa prej imunovuulm izvzemši ujih jezik, a naslednji, katere skupaj imenujemo ural-ultajska ljudstvu so bolj oddaljunu tem kulturnim narodom. Manj številni razpadujo ua mnogo manjših granesov (vuj) ter su razprostirajo po vsi neverni Aziji iu nekaj po nji sredi. A. Tatarsko deblo, ujih prvotna domovina |o Turkestan, dublo, iz katerega so vzruščalt divji osvojevulci, ki so ustanovili mogočne države, rninko državo bičali. Ljudstva, ki semkaj spadajo, so p> vučom mahomudani. H. O z man I i ali Turki v ožem pomenu, so po-gluvituu ljudtvo v Mali Aziji. 9. Jak utjuf 200 000, kočujoči po obeh straneh reku Len«, I notri do ledenega morja. 10. Kirgisi. Pod največ po onih kruj.h, kjer so bili tačas, ko jih zgodovina pervič imenuj«, in kjer ho zvonec noBili sedaj promiuuvSi: Knldejci, Feničarji, llabilofcci in Asirci. Politično so jih spodrinili Arajii, ki so su tudi med njimi naselili. 01 Aramejcev, ki so bili nekdaj zelo ruzširjeni, ju lu nekaj ostunkov, ki Htanujejo okoli jezera IJrmiu v zahodni Perzji. A r a p i, Izmaelei, ftu p<>polno posedajo hvojo prvotno domačijo, arubski poluotok , od koder so su zmagovaje širili čez Mezopotamijo, Sirijo, severno Alriko, kjer so ruzširjuli z izlarnorn tudi svoj jezik. Kakor Indogermanl, tuko imajo tudi M a laji Hvojo prvotno domačijo v Aziji, Hploh so sudaj jugozahod tu dežele smatra za prvotni sedež te pasme, ki su ju potem razširila čez vzhodno aziatsku otoku. Ulavni sedež Malujem v ožjem pomenu ju poluotok Miilaku, kjer hu ju pod uplivom indijsko in mohumuduusko kulturo razvila posutimi omika in slovstvo. Njim najbliže so Atjihnesl, nu suverjl v Sumatri, kuturim su družijo ua jugu človeku žrci II u t u s ali Iiutuks. Kudjaug's ua istem otoku bolj nu jug in SuiidunoHi nu zahodu na otoku Juva Nu vzhodu tega mnogo obljudeuega otoka so Java ni najbolj omikano ljudstvo mulajskegu plemenu ; kukor velikanske razvaline kažejo, ju pri nj h pred vpeljanjem islama cvetula indijiika vera in omika. Njim nuj bližnji so M u o u rosi nu skrajnem vzhoda Juvo m otoka Mudurs. Za temu pridejo I)a j o k, divje ne-omikuno ljudstvo ua otoku Borneo in nj m sosedje K u j u n. Nu otoku Celebes so B a g i-uusi v sredi, na jugu su jih prljemljejo M a ug k a šari, a ua severji ho Alf ur i, ki su razprostirajo tudi čez Moluku. Na otoko 1'imor so Timorusi, ln nu otoclh Filipinskih, kjer se govori mnogo narečij so Tuguli iu BiHiiyuH, po jeziku se njih tičojo stanovalci nu v/,hodu otoka Formons. Največ prostora v Aziji zavzemajo ljudstvu M o ug o I s k u g a plemena, tudi po Stuvilu jih jo več nad VBemi drugimi. Tu se Stojejo vsu ljudstva , ki stauujejo po vzhodni, srudnji iu severni Aziji, dasiravno bo zelo raz-I čoa, [iu Imajo tudi po duši in telesu znamenja odlična, po katurih hu morajo prištuvati jednemu plemenu. Srednjo Azijo imajo za njih prvotno domovino. Mongoli /. cnoNlo/.iiinii jezici. L Ti-bolan i ali Bodši, ki prebivujo po tibetan-Hkem višavji. N|im pripadajo kočujoči Sifin, ki Htanujejo po alpinskih krajih goroniegu H" ungho in Jungtsekiang v zahodni Kini. 2 Bi rman i, Myaminu , ki so osnovali v za hodnem kraji Zudnju Indije nu iravadl mogočno državo. 3. S i a m e s i ali Thai sosedje ki ju -10 kilometrov dolgo, zarad močvirja ki ho tukaj razširja ga tukaj nI mogočo napanti, mogočo bi bilo to mimo pri Port Saidu. Od toga mesta med morjem in jezerom Monzaleh jo zemeljska ožina, 10 kilometrov od Port Baidu preseka to ožiuo odjirtina v mursko loko Gomileb. Potreba bi bilo, du ho tam vtubore Angleži, ko odpoda Ariibja, ki ho ho tam VHodll. Zapustivfii jezero Meuzuleh, prestopi kanal „Seuil" pri Kanlari, ki jo dolg lo nekaj kilometrov. Na tem kraji, kamor pride pot iz Kahire čez Abou llammed bi bilo neogibno potrebno, kunal Htrogo zuvurovati. Osnovati bi bilo to luhko, ker ho ruvno tam kuuul razširja, da so barko luhko ogujujojo. Kunal gro potem nuj manj 20 kilometrov na dolgo čez jezero Bellab, kjer jo popolnoma zavurovan. Kunal sueški gre potem po globokih prekopih skoz „8eul" pri KI Oirs, vhod je tukaj kukih 100 metrov nud vodo. Tukaj jo b lo naj težo izkopati kanal, u bilo bi tudi naj bolj bati se, du so kunal tam zamaši uli zapro. Tukaj bi bilo najpotrebnejši čuvuti nud kanalom. Iz višavo „Beuil" so vendar zemlja da {»regloduti 20 milj na široko in dolgo. Zavratul napad ju tedaj Demogič, uko jo vojak čuječ, in nupud so du luhko odvrniti. Nu tem kroji jo lsmailia; mesto jo zarad tega šo po sobno vužno, ker do sem segu kunal sladko vodo, nupeljuno iz Nila, in železnica iz Kahire. Morski kimal pelje potem čez jezero Timsali, gro potem 15 kilometrov preko „Seuilu" pri Sarapeji, teče potem skoz grenka jezera (Lucs-Amers) 40 kilometrov, preseku potem .,Seuil" pri Obarlouf iu pride pri Suecu v mileče morje. Od Ismailio sem jo poleg morskegu kunnla, sludkovodeu kanal, in vzpored ž njim železnica od l mailia. To železnico bode treba nudčuvuti, kakor tudi kanal h sludko vodo, h branitoljl bi so tukuj luhko prevažovull. Ako prido k pomorski vojski šo 10.000 mož, bode moč obvarovati kunal. Francosko bi dalo 6000 mož, kateie bi luhko odvzeli pomorski pehoti. Izvirni dopisi. Ia Nov«aic«kcK» »krtiju, 27. julija. (U č i t o I j s k o z b o r o v uti j o.) Učitelji trgu okraja imeli so 18. julija svojo uradno zborovanje v Novem mostu n) sledečim dnevnim redom: 1. Kako moro ljudski učitelj vzgojovati trdno značaju iu kako Bkrbeti za poboljšanjo uravnega življenju prihodnjega rodu. 2. Kako more učitelj na deželi nauk v posameznih predmetih dejanskim kmetijskim potrebam prirediti V 3. Kako moro učitelj nu ljudskih šolah, ki po hI. minlst. ukazu od 5. npr. 1878 pri pruvljujo učence tudi zu srednjo šolo, taiste »datuo podučovuti v njihovem matemem Jeziku. 4. Knku moro učiteljica nauk v posa meznih predmetih in vzlusti v gospodinjstvu dejanskim potrebam mestjauskega in kmečkega življenju prirediti. 5 Opuzko nudzornikovu o nadzorovanih šolah. (i. Volitve in poročila bukvurničnega od- soku. Ob '/utO. uri dopoldne prične zborovanje v navzočnosti g. okrajnega glavarja gosji, nadzornik Anton Drgunc. V svojem nagovoru po\darja viižuost ljudsko šolo in priporoča učiteljem slogo med seboj; uaj bodo domoljubni, trdni značaji in pokorni služabniki vlade. Prvo vprušanje zdelali so vsi učitelji in učiteljico v slovenskem jeziku, ter jo izročili že mesec popred g. nadzorniku v pregled. Prosto o tej točki govore gg.: P. KI. llrovat, Jerfie, Koncilija in llurnik. Pri drugi točki stuvijo več nasvetov gg.: Kmet, Vigele, Ter-šelič, Ki. Kaligar, llihtoršič iu g. nadzornik, kateri jo potobuo zu to, du bi ho ustanovilo več dobrih obrtnijskih in kmetijskih šol, ker bi se h tem veudur nekoliko zuprlti pot do srednjih šol, v katero dandanes vso sili, o kojili so pa ni več nadjati, da bi zamogle svojo slušuteljo v življenji dobro preskrbeti. O tretji točki poročata P. Kiorentln m Koncilija, o četrti pu nadučiteljica Potz. Z napredkom o posameznih predmetih, z disciplino iu kmetijskim podukom je gospod nadzornik jako zadovoljen in zaradi tega tudi učiteljem svojo zahvalo izreče. Polaga posebno učiteljem nu srce, da nuj največ svojo pozornosti obračajo poduku v materinem jez ku, da se ga učenci dobro naučd. Po nasvetu predsednikovem okr. učiteljsko kujlžnico izreče ho grajščaku Kurolu Kudežu za darovanih 23 gld, 40 kr. srčna zahvala, Biikvurnični odbor ostane šo stari, v Htalni odbor pa so volijo gg.: Novnk, P. KI. Urova% Burtiik In Kranke. Konečno poprime g. nadzornik besedo iu v svojem navdušonom govoru posebno priporoča učiteljem, naj bodo murljivi in vestni v spolnovanjl svojih dolžnosti tudi v prihodnje; goje iu\) pa tudi pri vsaki priliki v učilni in med ljudstvom ljubezen do očetnjavo in pro-avitlega vladarja. Trudijo naj so storiti vse, kur zahteva od njih Bog, država iu družiua. Ztihvulivši so šo g. okr. glavarju za pomoč v šolskih zadevali, sklone zborovanje b trikratnim živijoklicem na prosvitloga cesarja, učitelji pa zapojo cesarsko himno. Skončavfil Jo zahvali so učitelj Burnik g. nadzorniku zu vspešno poslovanje v šolstvu v preteklih štirih lotih m za nepristransko voditev zborovanja, g. okrajnemu glavarju pa za navzočnost pri konfereuci. V gostilni Brunerjevi nadaljevalo so jo potem privatno zborovanje pri kupici vinu do mraka, Tu ho jo napivalo, prepevalo in raz-govurjulo prav prijateljsko, pu tudi kegljalo zu „Nurodni dom". Reči se mora, da med učiteljstvom tega okraja vlada lepa slogu iu pravo domoljubje. In kako tudi no; vsaj vzorno obnašanje nadzornikov« in njegovo nehlinjeno odkritosrčno domoljubju je ona močna vez, katera zedinjuje vso učitoljstvo v njih mislili m nazorih. O tanito, drogi tovarš', složni tudi v prihodnjo I 'ti /6 6. mesecu oktobru. (Izpit it koralnega 'petja) so imeli gg. bogoslovci dtiCt 13. julija v navzočnosti milostnega gospoda knezoškofa Kri/.osloma ter vis. čast. gospodov vodij lu korarjev dr. L. Klofutur-ja in dr. J. Gognle. (Na sadja in vinorejni Soli) nu Hlapu pri Vipavi bodo let oh od 10. avgusta do 6. septembru podučovulcu kurs za ir> ljudskih učl-tdljev. Oglusiti bo je zu to treba pri vodstvu omenjene šolo do 7. avgusta t. I. (Poduiivalni kurs za >/;/. orgljanco) ho je vršil od 24. do 29. juliju. Vdoložnikov bilo je 22; med njimi dva gospoda iz goriško nutl-ftkolijo in trije čč. gg. župniki. Poduk jo trajal vsak dan po 7 ur. Podučevuli pu ho gg. P, Ang. Hribar, A. Koerster, Kr. Gnrfiič (o soatavl orgelj) in J. Gujozdu. Teorija iu pruksu bili t te lepo zvezani; izdelovale so ho domačo na- ladajut' u in odgovorni vrtdnlk Jožef Jorlč. loge, dvakrat (28. in 29. julija) pel riijuiem v frančiškanski cerkvi in koncem še A. Foer-ster-jeva maša „S. Jacobi Ap." tudi v frančiškanski cerkvi. Trud in znoj gg. poslušalcev iu učiteljev menda ne bode zastonj; marveč upamo, da bode obrodil še več sadu nego lani. (Narodna veselica.) V nedeljo, 6. t. m., priredi ho ua Brezovici pri posestniku g. Val. Telbanu narodna veselica ua korist „Narud-nemu domu" s tum-lo sporedom: 1. Pozdrav. 2. Petje. 8. Slavnostni govor. 4. Telovadba. 5. Loterija. K obilnemu vdeležuvanju vabi nuj-uljuduojo odbor. Bazne reči. — V Pa sinu so delali zrelostne pre-Bkušnjo 28. julija trije osmošolci ter so jo prestali z dobrim vspehoin; iu ti so: Iv. Cla-rlci iz Buzota, Kdv. Globočnik iz Školjo Loke in J os. Larjce s Planine. — 1 z v 6 b t j o o k r. veliki gimnaziji v Zagrebu ima sestavek: Theorija Kulerovih omodjenih integrala. Napisal Franc Dovidti. IzvjePču jo pisano in učf so po vseh šoluh vse hrvatski. Kur je šel g. Fr. Bradaška v pokoj, vodi gimnazijo prof. Divkov.č. Učiteljev jo za tiavudue predmete 22, za izredne 0. Dijakov je bilo konec preteklega leta 617; v začetku letošnjega 687, o svršetku 692. Niža gimnazija ima paralelke, prva šola cel6 tri razrede. Prvi red imajo 401, z odliko se jih jo obneslo 62, nekteri dobijo še premije ali darilu. Tudi so še pobožuejši mimo nuših, kajti o voliko-noči imajo duhovno vujo in s profesorji pre-jemo sv. zakramente, imujo še svečauoHt sv. Alojziju, hodijo po letu vsaki dan k šolski muši, iu letos so še posebej obhajali praznik Cirila in Metodu. Bodočo šolsko leto prične se 1. oktobra. — Po voden j je bila pretočeni teden nu Gorenjem Avstrijskem, imrastli sto reki Išl in Travna ter prestopilo bregove, tudi Gmundsko jezero ju prestopilo svoje bregove. — Povodenj ju napravilu tudi Moruvsku Ostrovu posvojeni toku. — V Polutiji, kjer so komaj pozabili prvi Htrah, je reka Avpa zopet ruzsajula, pi-bralu brvi in mostove, za silo narejene. — j P. Gagarin, družbe Jezusove je umrl v Parizu 20. julija; rojeu je bil ranjki v Moskvi, ker su jo tudi izobraževal. L. 183H ju stopil v službo, iu ju bil v kratkem pri po slunstvu v Parizu. Tukaj je poslušal govorniku Kuvignau, naslednika slovečemu Lacordulr-u pri cerkvi M. B. v Parizu, zučel je jnemišlju vati samega sebe in postal je ves drugačen. L. 1H41 so je odpovedal grSkemu razkolništvu, in javno prestopil v katoliško cerkev. Njegov zgled sta posnemala knez Trubuckol iu grof Šuvulov ter sta prestopila v katoliško cerkev. Po ruskih postavah zgubi državljan, ki izstopi iz rusko cerkvu svoje državljansko pravico in svoje premoženje. Ne to, niti bridkost očetova ga ni motila ter jo stopil I. 1842 v rod Jezuitov. Sedem let pozneje jo bil poslan za profesorja zgodovine na gimnazijo jezuitov v Brugguletes. Ostal jo tam kukd 4 leta. Ko so I. 1862 jezuiti smeli napravljati odgojišču na Francoskum, prenesli so gimnazijo iz llrug-gelet v Pariš, a 1'. Gagarin je fitil v Lavni, kjer jo poučeval v „fikolantiki". Pozneje jo vendar-le prišel v Puris, od tod j« šel nekaj Časa, preden so bili jezuiti prepojeni v Kvian v kopel. Iz Kvšan ju šol v Lauuauuo, kjer je bil 3 mesece. Podal se jo čez 8 mesece zopet v Pariš iu jo stanovul pri grofu Vansurt, on iu še drug jezuit P. Uttlablue. P. Gagarin je osnoval: Oeuvro de propagande Salu t C^rille et Saint Metlio lu (bratovščino hb. C rila in Metoda), ki ima namen moliti za zedinjenje grške cerkvu h katoliško. Pogreba P. Gagarin-a bo bo vdoležili vui odličnjaki katoliške strauku, med drugimi: Chosuelong, Buffdt i. dr. potem udje starušiu-stvtt: Besl«y, grof M«yol do Luppo i. dr. Počivu pa P. Gagarin nu pokopulišči: Motitparnusse. Blagor mu, svoj tek ju dokončal, prejel je 5 talentov, pridobil je šo pet drugih, ter ju šel k Gospodu po plač lo. — ltadzivilov mesto na Poljskem jo do tal pogorel, ti50 hiš jo popolnoma vpepe-Ijenih, mesto je v tla pomandrano, 3 ljudje so zgoreli, 600 družin jo brez strehe prišli 80 ob vse, niti kruhu nimajo ubožci, ki brez zavednosti okoli tavajo. Škodo nu blagu je 100.000 rublje v. Nuglo pomoči je silno treba. Barou llirscb je rekel po svojem vradmku Maceberg 1000 rubljev razdeliti za nujsilnojšo potrebo. Umrli m«: 27. julija. Ilonjiimin Potočnik, bivši c. k. adjiuikt pri davkariji, 32 Int. aamoumor. Marija Hroluirnr, 76 lot, vodonlca John nu Molka, 67 let, oslllbljoilj I). V bolnišnici 28. julijo. Androj Kuisor, 76 )., starost.. Kranco Zajoo. 83 lut, 29. juliju. Justinu Svollin, 18 lot. jotikn. V vojaški bolnišnici: 2H. juliju. ioijos Kolnr, topničar, V otročji bolnišnic): 30. juliju. Jiiiiob Abulmir, 1 loto, (luvloo. 81. juliju. Murlju Cinnan, dokln, ID lot, spri- (linijo krvi. Alujtij llroskvur , 11 moacov , vnoljo pljuč, Marijanu Kiiifio O,'I lot vnoljo pljuč. 1. avgusta. Alojzij Horlč, 2 lot, viinljo pljuČ. Turoaiju Kobuu .'<1 let. 1'rlrni nllcur ttannrnr enim 2. iivgustii. Papirni« r«"U 77.05 KrulniriiH mnu 77.75 — '/.lnlii roilta ilfi'10 1 HHOlntiui drinTim poaujiio 180 60 S radi tu a akatja 818 80 London 110.10 — <>«. kr, t,»kini 5.115 . in-lrniikiiv \I-Mi. C. Ilotliiiniui-ov „Pflanzen-Atlas" lincli dom Ijiniiesclicn SyHlein. SO lino Imrvanili labclj a več kot 800 a 11 lc u ni I in riulaganjom. Cona v pol-knllko voiiiui knjigi, r. Klatim natisom 7 nld. 20 kr. Limie jeva sestava rastlin, klinično