^ 36,
11 AMERIKE IN
5 Nemštva
pel iBlRif,..	'—*
je1 Vlada ANI NA KITAJSKEM )il>' zvaia v £c^nJenih držav je f p 5a Kj,.Se ^eričane, bivajo-S'1 bivai0	Posebno	tiste,
5r,‘ 1 opera;.llžini sedanjih voj-toe ]^r da zapustijo ne-.* 1 Parnikf ,Na. razpolago so n 1 rn°. v *T Jlh odPelje jo na i* vlada a, Vnem pozivu na-jjj 08taj na a ostane tam. a I ae morp lastno odgovornost ii 11 2ediw racunati na protek-„1 ^kihJternih držav- Skupina m r ^ krt ?0VCGV, ki dela de-
„rt .Nest?,kem’ je proti te‘
pi-5* ^ Pri SVn Vkda pa VZ" °dloku, ker ve,
to z j Judstvo ne mara
n{J 1 dobičk?°nsko zaradi osebij ^*kov . V nekaterih posa-
iri< ^tvo 1 So se P°dali v i-pri! ^	svojo odgovor-
ni' Ci7DESETLETNICA
Zedini ‘ SePtembra bo usta-j-f Jo l50flh držav obhajala ir*1 V Mad etnico- Od zastopni-y ^ Drvi .rePuklike je bila Ppfevo ^isana in je stopila I A‘- septembra 1787.
^I"N^Citnega polja
ic>ije 2aa^lti governer Earle '''JNco 0),	'	Septembra	kon-
or»era^0r^ev *n zastop-if'mKiih an’z'ranih delavcev | Vita. Trde?a Premoga ali a industrija je že 'j! Sr cja a^em razdrapanem SR ,ja v	governer Earle
i(	e	do 1- januarja sa-
ISe Vo*i^ Perečih pro-' m? last0 ° °n zavzel za dr-
^0vnikan''e in obratovanJe AlN[JE PREDSED-
r V„ . Nika
^va Roosevelt se na-^ ii* Ha h Rednem času poni h * Ha °Vanje na zapad.
h°’ bi merava svojo hčer ,, J Poti h V SeatUu’ Wash" h	”nazaj sc bo
<t k	^ivalot	0 razpolože-
i k* iri Ha^Va naPram refor-* 7 nje *meravanim refor-ly j sovi >Ve ad*iinistracije.
i	bo dobil na
, ki ^-li K 0 naJbrž odrl! < 6s k j, 0 sklical zvezni
alj ^dnemu zasedanju i(2^tlJet?IlEZP0SELNIH
k bil spJafSedanJu kongre-l 2akon, ki do-
V fc%ni , GzPoselnili. Vsi :	5** *^ enkrat tekom
•“ h°Vol3no ; pozvar|i, da se , C^tov ^rajo, in si-
■$ Ve VonbrRo sedanjih
> ^]iua‘i v .. brezPoselm re-i Sisf ’ Po f„° bajnih volilnih f Nijofa^ah pa bodo to ^	e bo |	, pismonoše.
»>o j^'nih j/.)rva registracija
V brv!*116 nrwi aza^a za prak-
V st vH Poti raSo, se bo mor-
e5ecev °Vila na vsakih
i
lf,! s? dSMUNisT°M
Nv ^eic)(> riktni državni
i \\l °hi0 mann v Lorain
i \\ ‘Wr;,Je. na zahteve i'	^ a,-, 'ClJskega urade
j	Cne	aciJsko	sodišč(
<*> «r£"ntW, da odreo. 3 tjjH Ja«stva dvem£ ^i7vljatl ’ da sta komuni
f ^ °<lre^o lega nazira ^'šcu -110 na commor
I ^t?Sljan ?yriji- ProsiI I	> ii ?tV0 sta Domi
% na aul Hanus, Jr
strani)
Naslov—Address
N O V A DOBA
St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (®el. HEnderson 3889)
NOVA
OBA
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE
(NEW
KATOLIŠKE JEDNOTE -
ERA)
OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile kot kdaj prej; Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala!
jjSecond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of Maroh 3rd, 1870.
ŠT. 36
Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided fpr in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 15th — SREDA, 15. SEPTEMBRA, 1937
VOL. XIII. — LETNIK XIII.
AMERIŠKA GOZDNA ARMADA
Ustanovitev ameriške gozdne armade, katere oficielno ime je Civilian Conservation Corps ali okrajšano CCC, je bil produkt depresije. Glavni namen te armade je bil koristno zaposliti brezposelne fante in mlade može ter jih obvarovati pomanjkanja in pohajkovanja, obenem pa preskrbeti njihovim družinam nekaj finančne pomoči. Prvotno so nameravali zaposlovati te fante in mlade može za ohranitev naravnih bogastev. Zaposlovali so jih pri reguliranju rek in potokov, pri grajenju cest in poti, pri čiščenju gozdov lahko vnetljivega materiala, pri pogozdovanju goličav, kar naj bi napravilo neobdelan svet spet produktiven in omejevalo možnost poplav, pri gašenju gozdnih požarov in grajenju kontrolnih stolpov itd. Vse te in take posle opravlja ta gozdna armada še danes, toda njen delokrtig se je znatno razširil.
Ob priliki zadnjih velikih poplav in tudi ob prilikah manjših prejšnjih poplav je gozdna armada opravljala veliko reševalno delo. že samo dejstvo, da je v slučajih raznih katastrof, kot so povodnji, potresi, prašni viharji, tornadi in požari, na razpolago armada 350,000 mladih mož, ki more prijeti za vsako potrebno delo, je izredno velike važnosti. Ta armada je razdeljena na 2000 taborišč ali kemp po raznih krajih dežele in je primerno disciplinirana, da jo je v slučaju potrebe mogoče brez velikih zamud poslati na prostore katastrof.
V to gozdno armado se sprejemajo fantje in mladi možje v starosti od Id. do 28. leta. Sprejemajo se za dobo šestih mesecev .in termin se more obnoviti za nadaljnih šest mesecev. Poleg hrane, stanovanja in obleke dobivajo ti gozdni junaki po $30.00 mesečn« plače, od katere vsote pa se njim izplača navadno le po $5.00 mesečno, ostalo pa se pošl.je njihovim svojcem. V taboriščih ali kempah je nekoliko vojaške discipline, toda ista ni pretrda in pretirana. Delo na prostem je za mlade ljudi zdravo, poleg tega pa se fantje učijo tudi poprave avtomobilov in raznih stro'jev, ravnanja z električnimi napravami, nekoliko inženirskega dela itd. V kempah imajo tudi šolske nadaljevalne tečaje, ponekod gledališča premičnih slik in razvedrila športnih iger. Razume se, da dobivajo dobro in dovolj no hrano in v potrebi zdravniško pomoč.
Delo CCC armade se je izkazalo vsestransko tako dobro, da je iz zasilne depresijske ustanove postala stalna. Izmed vseh podvzetij New Deala ni nobeno deležno takega vsestranskega o-dobravanja kot gozdna armada. Celo najbolj zagrizeni kritiki Rooseveltove administracije priznavajo, da je izdatek za gozdno armado koristno investiran, tako za prizadete fante same kot za deželo v splošnem. Ko je predsednik Roosevelt preteklo leto skušal z ozirom na varčevanje nekoliko omeg iti obseg te armade, je naletel na oster odpor tako v kongresu kot med prebivalstvom dežele v splošnem. Tako je ostala gozdna armada skoro neokrnjena in vrši svoje koristno delo naprej.
Od ustanovitve do danes je šip skozi šolo CCC armade približno dva milijona fantov in mladih mož, izmed katerih bd bili sicer mnogi postali lenuhi ali (Dalje na 2. strani)
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Vinsko trgatev priredi društvo št. 149 JSKJ v Canons-burgu, Pa., na večer $5. septembra. Prireditev se bo vršila v dvorani društva Postojnska jama, Strabane, Pa. |
:jc V'Sa&vv
Plesno veselico priredi društvo št. 229 JSKJ v Struthersu, O., v soboto 25. septembra. Veselica se bo vršila v Hrvatski dvorani na Lowellville Rd.
V proslav® 35-letnice ustanovitve priredi društvojšt. 29 J. S. K. J. v Imp'erialu, Pa., plesno veselico v soboto 16. oktobra.
*	' I
Se'zoni primerrio plesno veselico priredi na večer 30. oktobra društvo št. 221 JSKJ v Centru, Pa.
Plesno veselico priredi na večer 18. septembra društvo št. 145 JSKJ s sedežem v Rocking-hamu, Pa. Veselica Š6 bo vršila v Poljski dvorani v Central Ci-tyu in se bo pričela' ob 7. uri zvečer.
* ifiPr
Desetletnico ustanovitve bo proslavilo društvo št. 185 JSKJ v St. Michaelu, Pa.;; z veselico, ki jo priredi na večer 2. oktobra.
» 11 :|y|
V S. N. Domu v Clevelandu, O., se bo v nedeljo septembra vršil koncert^ Idruženih !
Veselica, ki je bila prirejena na večer 11. septembra v proslavo 35-letnice društva št. 37 JSKJ v Clevelandu, O., je bila prav povoljno obiskana in med posetniki je vladalo zelo dobro razpoloženje. Na prireditvi sta bila navzoča tudi dva društvena ustanovnika, namreč sobrata John Saje in John Zakrajšek, oba stara že nad 70 let, dasi na pogled in po živahnem razpoloženju kažeta vsaj 20 let manj.
*
S kartico se je oglasila iz Neaplja (Napoli) v Italiji Miss Dorris Birtic iz Clevelanda, članica mladinskega oddelka društva št. 180 JSKJ. Njeno potovanje iz Clevelanda v razne kraje ob Sredozemskem morju in nazaj ji je za nagrado kot zmagovalki v kontestu za najboljšo razpravo o mornarstvu, katero tekmo so pred meseci vodile a-meriške višje šole. Miss Birtic označa to svoje počitniško potovanje za imenitno in obljubuje, j da bo več pisala, ko se vrne domov v Cleveland. Na uredništvo Nove Dobe naslovljena kartica je bila datirana v Neaplju dne 29. avgusta.
Iz zelene države Washington, kjer se mudijo na obisku, pošiljajo uredništvu pozdrave Mrs. Mary Bernick, hčerka in sinova, vsi iz Detroita.
MASARYK UMRL
Republika češkoslovaška je dne 14. septembra izgubila svojega najodličnejšega državljana, ko je po 12-dnevni bolezni zatisnil oči dr. Tomaž G. Ma-saryk, njen “oče” in prvi predsednik. Tomaž Masaryk je bil za Češkoslovaško to, kar je bil George Washington za Zedinjene države. Ko se je leta 1918 na razvalinah bivše Avstro-ogrske formirala češkoslovaška republika, je Masaryk postal njpn prvi predsednik in je bil po zaključku vsakega termina ponovno izvoljen. Na svojem odgovornem mes.tu je ostal do 14. de-(Dalje na 2. strani)
JURILEJNOLETO USTAVE
Ustava ali konstitucija Zedinjenih držav je bila podpisana od zastopnikov mlade republike! dne 17. septembra 1787. Letos 17. septembra poteče torej 150 let od tega važnega dogodka. Prvi, predsednik republike George Washington, pa je bil inavguriran 30. aprila 1789.
Z ozirom na ta dva važna datuma je predsednik Roosevelt letos na dan 4. julija izdal pro- . klanaacijo, s katero se določa ! čas od 17. septembra 1937 do 30. aprila 1939 za spominske proslave stopetdesetletnice pod-1' pisa ustave in inavguracije prvega predsednika Zedinjenih ; držav.
Ustava ali konstitucija je temeljna postava republike. Razdeljena je v sedem členov ali točk. Prva točka se nanaša na kvalifikacije, volitve in pravice članov obeh zbornic kongresa. Druga točka se tiče kvalifikacije, volitve, nadomestitve in pravic oziroma dolžnosti predsednika in podpredsednika. Tretja točka določa ustanovitev in delokrog vrhovnega hodišča. Četrta točka določa, da je vsak i državljan katere koli zvezne države obenem državljan Zedinjenih držav in ima kot tak iste dolžnosti in privilegije. Peta točka dovoljuje kongresu, da sme s predpisano večino sprejemati dodatke ali amendmente k ustavi, ki pa postanejo deli |
! ustave šele, če jih na predpisa-: ni način potrdi tri četrtine držav. Šesta točka potrjuje veljavnost pogodb, sprejetih pred podpisom ustave, dalje, da je avtoriteta Zedinjenih držav najvišja postava v republiki, da morajo vsi uradniki republike in posameznih držav priseči, da bodo J upoštevali ustavo, in, končno, da se ne sme od nobenega javnega uradnika zahtevati verske: skušnje. Sedma točka določa, koliko originalnih držav mora ustavo potrditi, da postane veljavna.
K ustavi je bilo v smislu pete točke doslej sprejetih 21 dodatkov ali amendmentov, ki so na ta način postali del ustave.
Prvi amendment določa, da kongres ne sme sprejeti postave, ki bi določala državno vero, niti postave, ki bi preprečevala izvajanje katere koli vere. Ne sme tudi sprejeti postav, ki bi preprečevale svobo-; do govora, tiska, mirnega zbo-! j rovanja in peticij na vlado.
Drugi amendment navaja potrebo milice in poudarja pravice državljanov do nošnje orožja.
Tretji amendment določa, da se v mirnem času ne sme nameščati vojaštva v hišah državljanov brez dovoljenja istih, tekom vojne pa le na način, ki ga predpisuje postava.
Četrti amendemnt določa o-sebno nedotakljivost in varnost imetja pred nepotrebnimi preiskavami in zaplenjenjem, iri določa dalje, da se preiskovalna , j dovoljenja ali waranti smejo izdajati le na podlagi zapriseže-. nih izjav.
Peti amendment določa, da se ne sme nobene osebe držati v zaporu brez obdolžitve in da . se nikomur ne sme vzeti življe-, nja ali premoženja brez postav-i nega procesa.
Šesti amendment navaja pra-i vice obdolženih v sodnijskih
■ procesih.
Sedmi amendment navaja
■ pravice obtoženih do porotnih -■j obravnav.
(Dalje na 2. strani)
ODMEVI 12 RODNIH KRAJEV
LETOVANJE NA BLEDU
.
Letošnja letoviška sezona na Bledu je bila nenavadno slaba. Zaradi neurejenih plačilnih raz-, mer z nekaterimi državami ter: nizkih tečajev lire in češkoslovaške krone je bil obisk leto-! višča prav slab. Poleg tega je deževno in hladno vreme za-j ključilo sezono par tednov prej kot običajno. Bled je v zadnjih letih investiral težke milijone za povečanje hotelov, zabavišč,! kopališč in drugih naprav za j udobnost gostov, toda letos bo nedvomno sezonska bilanca marsikje izkazovala ničlo.
NESREČA J. REMSA
V ljubljanskem dnevniku “Ju-: tru” je bila priobčena sledeča! vest: “Naš rojak g. Rems, dopisnik ameriški listov, se je te dni mudil v Zagrebu. Na ameriškem konzulatu mu je po nesreči spodrsnilo na stopnjišču in je padel tako nesrečno, da si je zlomil roko. želimo g. Remsu skorajšnje in popolno o-krevanje.”
Omenjeni g. Josip Rems je bil dolgo let v Ameriki, član JSKJ in na par konvencijah te organizacije tudi delegat, širom Amerike ima mnogo prijateljev, ki mu istotako želijo skorajj-šnjega in popolnega okrevanja.
i	_____
j UČITELJ GERMEK UMRL
L, V Ljubljani je umrl upokojeni mestni učitelj iz Trsta, g. Anton Germek, star 69 let. Po rodu je bil od Sv. Ivana pri Trstu, kjer je tudi kot učitelj služboval 35 let. Bil je vzoren rodo-! ljub in vodja slovenskega uči-j teljskega pokreta v Trstu in na Primorskem.
POSTRANSKI ZASLUŽEK I Deset vagonov zdravilnih rastlin izvozijo vsako leto iz okolice Foče. V Bosni in Hercegovini rasejo najrazličnejše i zdravilne rastline, največ pa jih je v okolici Foče. Prebivalci tega okoliša zaslužijo vsako leto več stotisočakov pri nabiranju zdravilnih rastlin, ki se izvažajo na vse strani.
VEVERIČJA MAČEHA
V Koroški vasi pri Novem mes.tu gospodari Anton Muhič. Kako pa, poleg druge živine ima prav ljubeznivo muco. Pred kratkim je imela mladiče. Mu-ihičev 14-letni Jože, ki rad stika 'v gozdu, je pa povrhu našel 4 | negodne veverice, ki jih je prinesel domov. Ker se je bal, da bi mu naj slabotnejša veverička poginila, jo je pogruntal, kakor se pač takih reči domisli samo mladina. Napravil je poizkus, ki se mu je sijajno posrečil. Slabotno veveiuco je nesel k doječi mački in jo dal med ostale mladiče. Sicer precej krvoločna muca se na čudo prav nič ni branila malega, novega, redkega, gosta. Materinstvo je zmagovalo. Mirno je pustila, da je veverička pila pri njej mleko v prav tisti meri kakor njeni mladiči. Ko je po nekaj dnevih prišla veverica k moči, se je pričela mačka z njo igrati. Neverjetno ljubki so bili ti prizori. Vzljubila je drobno, okretno pastorko tako, da svojih lastnih mladičev ni več pustila k sebi. Veverica je sama bila pri njej. Obe sta skakljali okrog hiše in po drevju, da ju je bilo veselje gledati. Skratka, ppstali sta si neraz-družljivi prijateljici. Zdaj ju občudujejo ljudje od blizu in daleč.
(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
Pirati dobrih starih časov so bili morski roparji, ki so ropali ladje in plenili obmorske kraje zaradi dobička. Moderni pirati so zlobnejši od nekdanjih, ker ti enostavno potapljajo parnike s torpediranjem. Te vrste piratstvo se je zadnje čase razvilo na Sredozemskem morju v toliko meri, da so Anglija, Francija in Rusija posiale tja nad sto vojnih ladij, ki bodo skušale iztrebiti piratsko nesnago. Značilno pri tem je, da javno mnenje pripisuje to piratsko delo italijanskim torpedovkam. Taka je tista slavljena dvatisočletna italijanska kultura.
*
Madžarska je prav/ svojevrstna država: monarhija brez kralja in brez morja, kateri vlada kot regent admiral Horty. Svojevrstna je tudi v tem, da je začela odplačevati male o-broke svojih vojnih dolgov A-meriki, česar se niso druge evropske države, z izjemo Finske, spomnile že več let. Vsekakor je ta naj novejša madžarska gesta nekako sumljiva. Morda upa dobiti kako novo posojilo v Ameriki!
V Chicagu je bil neki črnec obsojen na deset mesecev ječe zaradi male tatvine. Tekom razprave je črnec narisal prose-lcutorja in, ko je isti videl svojo sliko, je rekel sodniku, da bi moral moža obsoditi v ječo za vse življenje. Sodnik pa je menil, da je slika jako dobro zadeta in je črncu znižal kazen na devet mesecev. Prosekutor šele sedaj ve, da ni posebno lep.
*
V Washingtonu je poginil slon, imenovan Babe, ki je bil zadnjih deset let neprestano na nogah. To naj bi si k srcu vgeli tisti, ki radi dolgo stojijo pri bari.
*
Naš generalni poštar Jim Farley se je izkazal za zelo dobrega preroka ob priliki zadnjih predsedniških volitev, ki so izpadle skoro natančno tako kot je prerokoval. Pri prerokovanju, da bo senat sprejel gotova predsednikova priporočila v korist ljudstvu, pa se je mož grdo uštel. To kaže, da je lažje u-ganiti namene 45 milijonov vo-lilcev kot namene 96 senatorjev. Seveda, mogoče je tudi, da se* natorji ob priliki prihodnjih volitev ne bodo uganili namenov svojih volilcev. čez sedem let vse prav pride, včasih pa še prej. Najdaljši termin senatorjev je namreč šest let.
*
Pravijo, da izmed Vseh evropskih diktatorjev samo turški diktator Kemal Ataturk rad pije opojne pijače. Pri tem je zanimivo, da je ravno turški diktator še izmed vseh najboljši.
*
Ljudje govore, listi pišejo in baje že lastavice pod streho čivkajo, da italijanske podmornice napadajo in potapljajo tovorne parnike na Sredozemskem mor j u. Toda, ko je oni dan ruska vlada to uradno povedala ter zahtevala odškodnino in zadoščenje za neki potopljeni ruski parnik, je nastala pri Italijanih taka zamera, da je skoro prišlo do pretrganja diplomatskih od-nošajev med Italijo in Rusijo. T.aka je med diplomati. Dokler si medsebojno lažejo, je vse v redu, če pa kateri pove kake trpko 'resnico, so vsi križi doli, (Dalje na 2. strani)
PROBLEMI PRISELJENCA
Vprašanje: Neki moj prijatelj, ki j e bil naturaliziran a-meriški državljan, se je povrnil v staro domovino skupaj s svojo ženo in tremi otroki, ki so tri, osem oziroma petnajst let stari. Tam je zopet prevzel svoje staro državljanstvo. Ali- so tudi otroci, ki so bili vsi rojeni v Združ. državah, zgubili državljanstvo vsled tega njegovega razdržavljenjenja (expatriation)? Moj prijatelj mi piše, da se njegovi otroci še vedno smatrajo za Amerikance in se vsa družina bi rada povrnila v Združene države.
Odgovor: V mnogih sodnijskih določbah je bilo ustanovljeno, da z oziroma na to, da rojstvo v Združenih državah pomen ja popolno pravico do državljanstva, starši imajo jako omejeno pravico razdržavljaniti (expatriate) svoje otroke tekom njihove nedoletnosti in jih tako oropati njihove prirojene pravice. V praksi pa je uveljavljenje tega načela jako komplicirano vsled naturalizacijskih zakonov inozemskih držav, kjer ti nedoletniki sedaj živijo. V mnogih inozemskih državah se smatra, da otrok sledi državljanstvu očeta brez ozira na kraj rojstva. Znano nam je za nekoliko slučajev, v katerih se je razsodilo o državljanstvu otrok na podlagi starosti, ki so jo imeli, ko je oče zgubil ameriško državljanstvo. Splošna tendenca je ta, da se
ainatxa.. da^oUoci .14 letalL^]
stari pridržujejo svoje ameriško državljanstvo, tudi če je oče zgubil državljanstvo vsled! ekspatriacije.
Vprašanje: Poročila sem se z ameriškim državljanom takoj po svojem prihodu v to deželo 1. 1914, razporočila pa sem. se 1. 1919. L. 1920 sem se zopet! poročila, to pot z inozemcem. Moj sedanji mož pa je postal državljan vsled naturalizacije 1. 1926. Ali sem jaz ameriška državljanka?
Odgovor: Vi ste pridobili svoje državljanstvo vsled poroke s prvim' možem in ste ostali nadalje ameriška državljanka vzlic razporoki. Zgubili pa ste svoje ameriško državljanstvo vsled poroke z inozemcem, kajti zakon, po katerem poroka ne vpliva več na državljanstvo, je prišel v veljavo še le 22. septembra 1922. Na> podlagi tega zakona ste ostali inozemka, tudi če je vaš drugi mož postal državljan. Vi imate pa pravico zaprositi za naturalizacijo, ne da bi vam bilo treba imeti “prvi papir.”
Vprašanje: Star sem 55 let in sem stalno zaposlen ter zaslužim $2000 na leto. Kako pokojnino bi dobival, ko postanem 65 let star, na podlagi socijalno-varnostnega zakona? In kaj se zgodi, ako nočem biti vpokojen v tej staroslsi? Nadalje bi rad doznal, kaj bi dobivala moja žena, ako umrem pred starostjo 65 let?
Odgdvor: 1. Ako boste nadalje stalno delali za prihodnjih 10 let, bo vaša mesečna pokojnina ob starosti 65 let in potem znašala $32.50. 2. Vi imate popolno pravico delati nadalje po starosti 65 let, ali se ne bo več pobirala nikaka pristojbina od vašega zaslužka in vaša pokojnina bo ravno taka, ko se končno odločite zaprositi za njo. 3. Ako umrete pred starostjo 65 let, bo vaša žena dobila tri in pol odsto od skupnih mezd, ki ste jih zaslužili, odkar je Social Security Act stopil v veljavo. Vsled tega, (Dalje na 2. strani)
DOBA
NOVA
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
V South Dakoti je neka bivša (učiteljica vrnila državni blagajni ček mesečne podpore in je obenem zaprosila, da se ji te vrste podpora popolnoma ustavi. Kot vzrok je navedla, da ne mara denarja, ki j prihaja od legalnih davkov na opojne pijače, če bi izhajal iz glob butlegarjev, bi bilo morda vse v redu. Vsekakor, prav po-jsebno potrebna podpore prilet-i na punca najbrž ni bila.
*
| Hvala za bolj ali manj blagohotne lekcije in nasvete od gotove nepoklicane stranke, toda prijeli se nas ne bodo, oziroma j je to zelo dvomljivo, članstvo J.S.K. Jednote je doslej še vedno samo znalo urejevati notranje zadeve-svoje organizacije in bo to delalo tudi v bodoče. Nismo nezmotljivi, toda doslej smo v splošnem še vselej znali najti pravo pot brez zunanjih vodnikov in prerokov, kar najbolje dokazuje krasen vsestranski napredek organizacije.
*
Neki odvetnik v Washingto-nu, katerega odvetniški posli so se povoljno izplačevali, si je s prihranki kupil malo farmo zu-naj mesta in jo je polagoma^ izboljševal v enem in drugem ^ oziru. Po dveh letih pa se je j Imož prepričal, da farma, katero i je z velikimi stroški izboljševal, ^ ni njegova. Farma, katero je bil kupil, je v idealni zapuščenosti ležala nekoliko nižje ob cesti.
1 To dokazuje, da tudi učeni od-;
L vetniki niso nezmotljivi. .
1
<
Milijoni Kitajcev so še do ne- ‘ davnega časa verovali, da ob priliki sončnega mrka hoče ve- 1 liki nebeški pes požreti sonce, pa so ga skušali pregnati z raketami, vpitjem in bobnanjem. Danes pa bi bili veseli, če fei japonsko s^hče požrl kitajski zmaj. Simbol Japonske je namreč vzhajajoče sonce, simbol Kitajske pa zmaj.
*
Kitajci so bili tisti, ki so iznašli smodnik, in zdaj imajo vraga. Prav za prav bi lahko rekli, da imajo vraga in pol, če bi vedeli, da se t^ga črnega gentlemana servira tudi v komadih.
*
štirinajsti rojstni dan kralja Petra so dne 6. septembra v Beogradu proslavili z veliko vojaško parado. Za dotični dan pa so v Beogradu zaprli več odličnih Srbov in Slovencev, da ne bi prišlo do demonstracij. (Hrvati so bili menda toliko pametni, da so ostali doma na Hrvatskem.) Tozadevno poro-j čilo pošilja United Press. Iz navednega bi se dalo sklepati, da so Jugoslovani praznovali rojstni dan svojega mladega kralja z ?elo mešanimi občutki.
»H
Neka pariška prerokinja prerokuje, da bo konec sveta 20. septembra 1937 popoldne. Upajmo, da bo lepo vreme.
Japonci prav gotovo ne verujejo v prerokovanja o koncu sveta, sicer ne bi tako hiteli s pobijanjem Kitajcev.
:;t
Mladi Američani se radi ženijo ob prilikah raznih praznikov, upajoči, da jim bo življenje en sam velik praznik ever after. Toda neki pesimist pravi v zvezi s to navado: Kdor se oženi na Spominski dan, se bo z žalostjo spominjal izgubljene! svobode; kdor se ženi na Dan neodvisnosti, zafrečka svojo neodvisnost; kdor se ženi na i Delavski dan, bo pronašel, da se je poročil s trdim delom za vse življenje; kdor se ženi na Zahvalni dan, naj zahvali usodo, če bo še kdaj v življenje imel vzrok biti za kaj hvaležen; kdor se ženi na Hallowe’en, ko regi-rajo črne mačke z ostrimi kremplji in copernice z metla-, mi, se sme šteti za srečnega,
če mu ženitev ni prinesla obojega.
S pikniki smo za letos prilično i omlatili in zdaj se bodo raz- 1 pasle surprise parties. Kakor i je splošno znano, je surprise l party zabava, ki najbolj priza- < detim žrtvami ni napovedana, j ampak se kar začne. Glavni i surprise parties — imate zdaj ( Španija in Kitajska.	■
A.J.T. ,
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
RAZSTAVA V CLEVELANDU Velikojezerska razstava v Clevelandu, ki bi po prvotnem načrtu morala biti zaključena G. septembra, je podaljšana do 26. septembra. Od otvoritve v maju do srede preteklega tedna je imela razstava tri milijone posetnikov.
VELIKA SONČNA ROŽA Na vrtu Freda Boltona, 440 E. 109 St., v Clevelandu, O., je to poletje zrasla sončna roža, ki meri 12 čevljev od tal do vrha. Zasejala se je sama in se je razvila do take višine brez posebne nege. Razstava velikih ! in nenavadnih cvetlic in zele-njav se bo vršila 18. in 19. septembra popoldne v Wade parku, in sicer v poslopju, imenovanem Cleveland Garden Center.
NACIJI V AMERIKI Chicaški list “Chicago Times”
I je pretekli teden priobčil članek, v katerem se trdi, da je v J Zedinjenih državah organiziranih 20,000 nacijev, ki prejemajo povelja iz Nemčije in ki čakajo, da se polastijo vlade v tej deželi. KO so Fritza Kuhna, na-čolnika organiziranih nacijev v tej deželi, opozorili na omen je-j ni članek, je izjavil, da organiziranih : 'nacijev v Zedinjenih državah ni samo 20 tisoč, ampak 200 tisoč, da pa so patrio-tični in pripravljeni braniti to deželo in da ne prejemajo ni-kakih navodil iz Berlina. Pripravljeni' pa da so za boj in sicer na boj proti Židom, komunistom in J. L. Lewisu.
IZJALOVLJENA REVOLTA
V južnoameriški republiki Paraguay je bil zadušen upor pristašev bivšega predsednika Franca, ki je nameraval strmo glaviti sedanjega provizoričnega predsednika Feliksa Piavo. V revolti so bili trije vojaki u-biti in 21 ranjenih in več voditeljev revolucije je bilo aretiranih. Predsednik Piava je pro-
. glasil vojno stanje za vso deželo.
LIGA NARODOV
V Genevi so se zbrali k zasedanju zastopniki Lige narodov. Med prvimi zadevami pride na razpravo protest španske vlade proli potapljanju španskih in drugih parnikov po italijanskih podmornicah, ki so v službi reli elov, in protest kitajske vlade proti japonski invaziji. Zanimivo je, da predseduje sedanjemu zasedanju Lige narodov ministrski predsednik španske ustavns vlade, Juan Negrin. Predsedniki zasedanja se namreč vrstijo P« abecednem redu.
VOJNA NA KITAJSKEM Po vesteh, ki prihajajo iz O-rienta, je mouno sklepati, da sedanja vojna med Kitajci in Japonci ne bo tako hitro končana. Ves svet, posebno pa še Japonce, preseneča trdovraten odpor Kitajcev. Kljub izvežba-ni in moderno opremljeni japonski vojski in kljub velikim izgubam na obeh straneh, Japonci šele zadnje čase pravijo, da se je začela obračati vojna sreča na njihovo stran. Zdi se,; da je Kitajska v odporu proti Japoncem bolj združena kot kdaj prej in da je tudi bolje oborožena kot so si Japonci predstavljali.
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 12c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $21
OFFICIAL ORGAN
of the	i
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by	the South Slavonic	Catholic Union, Inc. j
ISSUED	EVERY WEDNESDAY	1
       1
Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.5U
Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair	Ave.	Cleveland, O. '
VOL. XIII.	<*$!!$&■>	10*	NO. 36. i
    ... . ....   — ,      —..   ■ —  ——	t
Z DUHOM tASA
•
Na drugem mestu v današnji izdaji Nove Dobe so navedeni nekateri podatki o ustavi Zedinjenih držav, ki je bila podpisana pred 150 leti. Ustava ali konstitucija je temeljna postava, na kateri je zgrajena ena ali druga u-stanova. V ustavi Zedinjenih držav je posebno,važna tista točka, ki omogoča ljudstvu Zedinjenih držav po predpisanem načinu sprejemati dodatke ali amendmente k ustavi. Zastopniki originalnih držav naše republike, ki so sprejeli ustavo, so se zavedali, da bodo izpremenjene razmere bodočnosti zahtevale gotove izpremembe z ozirom na razvoj in koristi dežele. Tako je bila v ustavo vključena točka, ki dovoljuje in omogoča potrebne izpremembe.
Ko je bila sprejeta izvirna ustava Zedinjenih držav, je to republiko tvorilo trinajst držav s približno štirimi milijoni prebivalstva. Dežela je bila po veliki večini poljedelska in je imela slabe prometne zveze. Danes šteje ta republika 48 držav, se razteza od Atlantika do Pacifika in ima približno 130 milijonov prebivalcev. Deželo preprezajo železniške proge, dobre ceste, letalske črte ter telegrafske, telefonske in radijske zveze. Dandanes zaposlujeta industrija in trgovina več prebivalstva kot poljedelstvo. Da je mogel razvoj dežele iti z duhom časa, kakor pravimo', jie bilo treba originalno ustavo v marsikakšni oziru izpopolniti. To se je izvršilo potom dodatkov ali amendmentov, katerih imamo doslej 21.
V naši republiki velja od vsega začetka pravilo, da izhaja vsa oblast iz ljudstva in da večina državljanov odloča, kakšna naj bo vlada in kakšne naj bodo postave. Ako nimamo v tej deželi v vseh ozirih takih postav, ki bi bile po volji in v korist večini ljudstva, je vzrok v tem, ker S3 večina državljanov ni pobrigala, da bi bila take postave izsilila. Večkrat so bile sprejete postave, ki so bile v korist manjšini in v škodo večini, toda tega niso krivi temeljni zakoni dežele. Kriva je bila nezavedna ali brezbrižna večina, ki je dovolila dobro organizirani manjšini prosto pot. Tako bo tudi v bodoče. Ako se večina ne bo brigala za svoje ustavne pravice, ji bo vladala manjšina. Imamo pa iz vseh časov naše republike, posebno pa še iz zadnjih let, dokaze, da večina ljudstva res odloča, kadar zna in hoče pravilno nastopiti.
Razume se, da 130 milijonov ljudi ne more biti v vseh ozirih enakih misli in nazorov. Dalje vemo vsi, da smo ljudje zmotljivi in da delamo napake. Tako je tudi ta dežela delala napake. Toda iz napak se učimo in jih polagoma popravljamo. Duh časa zahteva marsikako iz-premembo, ki se je že in se še bo uveljavila kljub odporu tradicij.
Tudi naša J. S. K. Jed nota, obenem z drugimi sličnimi organizacijami, ima svojo ustavo, katero izpopol nujejo pravila. Tudi pri nas izhaja vsa oblast iz članstva. Članstvo sestavlja in sprejema po svojih prosto izvoljenih zastopnikih taka pravila, kakršna večina članstva želi, pod pogojem, da so v skladu z določbami federalnih in državnih postav.
Pred približno 40 leti, ko je bila naša Jednota ustanovljena, so bile splošne razmere v tej deželi mnogo drugačne kot so danes. Zato je bilo treba naša pravila izpre-minjati v soglasju z duhom časa. Čim bolj smo ta pravila prilagodili duhu časa,-tem bolje je bilo za organizacijo oziroma za članstvo v splošnem.
Problema mladine pri naši organizaciji pred 30 ali 40 leti nismo poznali. Naše mladine takrat skoro še ni bilo in, če je bila, se nam ni zdelo vredno nanjo ozirati. Naši ljudje so takrat trumoma prihajali iz starega kraja in je bilo na razpolago dovolj “rekrutov” za novo članstvo. Dandanes je stvar obratna. Naseljevanje je ustav-ijeno in tu je dorasla in doraščajoča mladina. Sila razmer nas je primorala, da smo se začeli zanimati za to našo mladino. In priznati je treba, da smo se, dasi nekoliko pozno, resno lotili pridobivanja mladine v naše vrste. Danes smo vsi prepričani, da je bodočnost naše organizacije odvisna od mladine, in smo temu primerno prikrojili naš sistem in poslovanje.
Nadaljni vzrok za velike izpremembe v naših pravilih je vedno strožja državna kontrola nad bratskimi podpornimi organizacijami. Ta kontrola je včasih nekoliko sitna in neprijetna, toda v splošnem je organizacijam koristna, ker zahteva tako gospodarstvo, da so članom zasigurane podpore, ki so jim bile obljubljene.
Z duhom časa iti včasih ni lahko, toda je zdravo in pametno. In glede J. S. K. Jednote se lahko reče, da vedno koraka v prvih vrstah z duhom časa.
ZATIRANJE PIRATSTVA | V Sredozemskem morju je bilo zadnje čase okrog 20 tovornih parnikov napadenih in nekaj tudi potopljenih po neznanih podmornicah. Napadeni so bili španski, angleški, francoski, ruski in drugi parniki, da ne bi privažali kakršnega koli materiala španski ustavni vladi. Ker imajo španski rebeli samo eno podmornico, se splošno sodi, da napadajo in potapljajo parnike italijanske podmornice in skušajo s tem pomagati španskim rebelom. Anglija in Francija sta vsled tega sklicali konferenco velesil, .ti naj bi ta problem mirnim potom rešila. Ruska vlada pa je med tem naslovila dve ostri noti na Italijo, katero je naravnost obdolžila, da so njene podmornice potopile dva ruska parnika, ter je zahtevala povrnitev škode in kaznovanje krivcev. Italija je obe noti ignorirala, češ, da se nje ne tičejo, ker da piratstva ne izvajajo italijanske podmornice. Vsled tega incidenta se prej o-menjene konference Italija in Nemčija najbrž ne bosta udeležili. Kako se bo stvar razvila, je težko soditi, toda skoro gotovo je, da bodo Anglija, Francija in Rusija napovedale piratskim podmornicam npizpro sen boj. V tej smeri kaže navzočnost velikega števila angle škili, francoskih in ruskih vojnih ladij na Sredozemskem morju.
JUBILEJNO LETO USTAVE
  —
(Nadaljevanje s 1. strani)
Osmi amendment določa, da se od obtožencev ne sme zahtevati pretirano visokih varščin in da naložene kazni ne smejo biti okrutne in nenavadne.
Deveti amendment poudarja, da se navedba v ustavi gotovih j
pravic državljanov ne sme razlagati tako kot da bi ljudstvo
ne imelo še drugih pravic.
Deseti amendment določa, da pravice, ki v ustavi niso dane Zedinjenim državam in ki tudi v isti niso odtegnjene posameznim državam, pripadajo državam ali pa ljudstvu.
Enajsti amendment določa, da državljan ene zveznih držav ne more tožiti druge, istotako ne morejo posameznih zveznih držav tožiti inozemci.
, Dvanajsti amendment določa način volitev predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav potom elektorjev.
Trinajsti amendment prepoveduje suženstvo in prisilno delo, razen,prisilno delo za kazen.
Štirinajsti amendment določa, da vse osebe, ki so bile rojene ali naturalizirane v Zedinjenih državah, so državljani Zedinjenih držav in obenem držav, v katerih prebivajo. Dalje določa isti amendment pravice državljanov z ozirom na volitve in gotove kvalifikacije za člane kongresa.
Petnajsti amendment določa, da se nobenemu državljanu ne sme kratiti volilna pravica z ozirom na pleme, polt ali prejšnje suženstvo.
Šestnajsti amendment je dal kongresu pravico vpeljati dohodninske davke.
Sedemnajsti amendment določa volitev zveznih senatorjev potom direktnih volitev državljanov; prej so jih volile državne legislature.
Osemnajsti amendment, ki je izmed vseh amendmentov gotovo najbolj znan, je prepovedoval izdelavo, prodajo in transpor-tacijo opojnih pijač v območju Zedinjenih držav.
Devetnajsti amendment je dal ženskam volilno pravico.
Dvajseti amendment določa inavguracijo predsednika na 20. januarja v letu, ki sledi izvolitvi; prej je bil datum inavguracije 4. marca. Istotako določa, da se kongres vsako leto snide 3. januarja.
Enaindvajseti amendment je
Jugoslovanska Katoliška Jednota v
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek:	g
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan Prvi	podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely,	Minn.	m
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, BOX 153.
Creek, Pennsylvania.	^
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., ^
Colo.	M
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., v land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn.	.
Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn.	F(
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	TV,
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St.,	,U0I
Penna.	at	(i	*6S	]
Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 f. , Ave., Cleveland, Ohio.	^
b). Nadzorni odsek:	Mfifi
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, On °-	>
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Ciev
Ohio.	jj	ae „
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center BU L* Illinois.	“V‘tl
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. , ft Qeto]
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lana^ ^
GLAVNI POROTNI ODBOR:	^	rt0D,‘	Tf
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., BarD«	h
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, v '«S g,
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box-46, Strabane, Pa.	Vft <,]
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.	,1tn,jl. # J51
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, c ^
 7 ------------------------------------------'	%
Jednotino uradno glasilo.	.
NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland,	f]
  —w	r,
V.e stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na Gl**1!8**) "J , Sl denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln i)rizl'® 0f, R slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novll1 /j	t>	‘le
nje za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala naj se pos>»
hovnega zdravnika.	......	__________,_________,,nre»<?A
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln	C liv.
slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clatr Ave., »■’ gn5*‘. i ."H Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša JuK08! ort •, varovulmca v Zedinjenih dišavah ln plačuje najllberalnejše ,PPjTi V	* ,i	6
članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbin*	.
ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku l°ka|ne£ mol j SjJ pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z » t IK w , plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali naro®* j, V’ sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in osta“	11
mladinskem oddelku do 1» leta. Pristopnina za oba oddelka Je Pr0,.!'geK'
Premoženje znaša nad $2,000,000.011. Solventnost Jednote znaša l**	(j^
H
NAGRADE V GOTOVINI aJL ii ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRA^jj	»Hi
MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JED>	ii
GRADE V GOTOVINI.	.	J. Tl
Za vsakega novopridobljenega člana mladi118 delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.	,
Za novopridobljene člane odraslega oddelka Pa lagatelji deležni sledečih nagrad:	,
/,a člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ . 500.00	smrtnine $2- .J^ea
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,000.00	smrtnine $4.
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,500.00	smrtnine $5-
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2,000.00	smrtnine
/,a člana,	ki	se	zavaruje	za	$3,000.00	smrtnine
Te nagrade so v veljavi za nove člane, prido februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele novi član vplačal vsaj tri asesmente.
Jefit m
!»ibf Ms
*0f
odvl
tedenske podpore
vila odvisnih ljudiv m,
žini.—FLIS.	S*
MASARYK	jjj
(Nadaljevanje 3
cembra 1935, ko j® sti stopil v pokoj* ^ bil velik učenjak,ve 1 VjS velik svobodomis^ijil van in velik čloVe ^ boda, resnica in P1^ bile nad vse. Kot,^ češkega naroda se J val že v bivšem avs ^ lamentu, tekom sVejjl pa je iz inozemstva bodno češkoslovas y
nes republika če® jii1 na najnaprednejši . v demokratičnih je v veliki meri nega Masaryka. J Masaryk je bil v ^ Čehoslovak, kajti 0 a Slovak, mati Pa $ jen je bil 7.	$
doninu na Mor*vf..a} bil njegov oče k°^ j».J je bila kuharica- & je bil torej v sv0^er„ ^ Spomin velikefcr‘ bo ostal svetal ne, vimi ožjimi rojak1’ ^ vsemi Slovani ^ f ki ljubijo svobod0’ pravico.	>
ODMEVI IZ1*/
kra^v
(Nadaljevanje s ------------
popravek * ^
V Novi Dobi z dl! 4 bra je bila v kolo!l g f rodnih krajev”	^
vom “Drag preV°!, j/1 občena po vica o prevozu ^ Dušana Kalinih 1 .gjji v Dalmacijo. V ( med. drugim ^	i
je ves prevez sta	f
jev, kar je po pogrebniškega	i/
landu, katerem^1 ^ ^ Dalje lia
razveljavil določbe 18. amend-
menta o prepovedi opojnih pijač. Obenem je določil, da se ne sme uvažati opojnih pijač v države in teritorije Zedinjenih držav, ki imajo lastne prohibi-cijske postave.
AMERIŠKA GOZDNA ARMADA
(Nadaljevanje s 1. strani)
morda kriminalci. V CCC kem-pah so se nekoliko privadili reda, discipline, snage, koristnega dela in še marsikaj dragega, kar jim utegne v poznejšem življenju koristiti. Za fante in mlade može iz velikih industrijskih mer.t je bilo delo v neposrednem stiku z naravo velikega pomena za telesno okrepitev in v mnogih primerih najbrž tudi za boljše duševno uravnovešen j e. Pa tudi farmerski fantje so se naučili marsikaj, česar se doma ne bi mogli. Sploh se je ustanova CCC armade izkazala za eno najbolj posrečenih med vsemi zasilnimi ustanovami tekom velike depresije, tako dobra, da jo hoče ameriško ljudstvo ohraniti kot trajno organizacijo.
PROBLEMI PRISELJENCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
ako bi umrli, recimo, 1. 1945, bo vaša žena dobila ček za $560.
Vprašanje: Ali mora delavec dokazati, da je siromak, ako zahteva starostno pokojnino ali nezaposlenostno podporo pod socijalno varnostnim zakonom?
Odgovor: Kar se tiče starostnih pokojnin, so tudi oni delavci, ki imajo lastninb ali druge dohodke, upravičeni do dosmrtnih pokojnin, in edino, kar se zahteva, je, da dotičnik ne dela več za zaslužek.
V splošnem velja isto tudi, kar se tiče nezaposlenostnih podpor, dasi so državni zakoni v tem pogledu razMčni, kajti
nekaterih državah je znesek
le,
t
'0]
ei
i
h
s
ampii'fvTng THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
S. S. C. U. Bowling r League to Meet Sept. 26th
 	G
On Sunday, September 26, the 1 Cleveland SSCU Bowling b League will hold an informal t ?et-together at Dan’s Alleys, c where plans for the 1937-1938 a bowling season will be formulat- v ed and discussed.	c
£
John P. Lunka, chairman of ^ the circuit, is calling the meet-ing together, which is schedul- ^ ed to start at 2:00 p. m. All ^ SSCU members interested in ^ bowling and in joining the t league are requested to be pres- ^ ent at the alleys which are located at E. 118th St. and Su-perior Ave.
Those interested in the keg-ling circuit but who are unable to be on hand September 26, are requested to get in touch with either John P. Lunka or Frank . “Lefty” Jaklich.
Washingtons to Dance Nov. 13th
Cleveland, 0. — The George Washington lodge, No. 180, SSCU decided to| get a good start for the winter season of social activities. At the August meeting it was decreed that the G. W.’s would hold a dance, the time to be determined by the administrative board who would look after the details and .all arrangements.
Therefore, I am very happy to announce that on November 13,1937, the G. W.’s will hold a dance at Twilight Ballroom. As usual, an outstanding and excellent band shall have been procured for the occasion.
While the profit motive is one of the reasons for holding a • dance, since funds must be se-i cured to cover lodge expenses 1 arising through regular opera-s tion, we must also keep in mind that a get-together always works to the advantage of all q those interested enough to come and join an evening of entertainment.
True enough, the summer months have been more or less dormant for our lodge activities, what with hot summer months inviting us mortals to an irresistable glass of beer and other refreshments. Now that cooler weather is with us again, indoor forms of entertainment find popular favor. Hence, the dance. By the way, a word of advice to those who have stayed away from our meetings recently : Even in the hot summer months a nice group attended our meetings, and stayed for the after-meeting entertainment. The business is cut short; no elaborate and unnecessary speeches—in fact, the policy has i been to dwell only on the essential facts, much to the satisfaction of all concerned; that is, those in attendance.
Yes, you George Washington members, who preferred to stay away from the meetings, you are missing something by not ! coming to the regular monthly j assembly. Why? Come around 1 and find out. You’re in for a } surprise.
I	J.	F.	Kardell,	Pres.
Neighbor—What’s the new baby at your house, Jimmie, a boy or a girl?
Jimmie (disgustedly)—Aw I it’s a girl. I saw ’em putting 3'powder on it.
;J Current Thought
I Call For Copy
J ifr toe past five months the English section of No-Jes f? has been woefully lacking in contributing ar-31 Fectn 0m English-speaking^ members. Little Stan, fttee i °ithe SSCU national juvenile publicity corneal N S one ^ig exception.
.Jele ^ and then an article or two dribbles in. An ar-l" r'vitv announcing a dance, picnic or some other sP°nsored by the local lodge. Or perhaps a per-notifying the members that they are be-
toftl It	assessments.
coi»' Ls S.rnust be painfully admitted, although the truth LjWimes hurt, that our juvenile members always [yn-jjle g J? considerable more interest in the SSCU than fits, ^'Speaking members belonging to our senior
£»fe-editor realizes the unpleasant task confronting AltheMlng Writer. Not so much for the lack of an idea, l#i° so r!!eans ^0r expression of that idea. And perhaps °f a task to express the idea in words, as po’* ^% r,easant thought of sitting down at the table and
'"M Ea u anc^ Paper in hand.
lodge, in order to be active and,full of life, ItL e a publicity committee consisting of one, two, 'ZAthe l ?embers, who shall see to it that the activities thi« are publicized to the best advantage. m jn conimittee need not consist of the literary won-co^munity, for, if necessary, the editor will if fiCorrect, but add the necessary phrases to the ar-I rj, llle contributors will but simply 'fetate the facts.
6 ^9va Doba is published weekly for the special latifo its members. In order to utilize our official
I P9 pL. + best advantage, it is necessary for all the
ly,js *to see to it that their lodge, if not their commu-Jtof JpVen some mention now and then. However, the ilave someone from the community or lodge, ^,0fl	enou^h to write something about the lodge or
^Ia, Unit^ mail a contributing article now and then.
e.ntable fact is noted in the interest lost by our M, b ^'iters when they transfer to the adult depart-* iKieif aPs they no longer wish to relate about their P°	in	school,	at home, etc., but it would not
fetched to have* them, write on their transfer, i el since they became a full fledged member tV,,U department. And then, if they attend meet-t,Ly could publicize the lodge’s plans for the fu-.	before the public eye the lodge’s dance, which
tij! ivj^ising in order to attract a large crowd.
%etore> y°u English-speaking members, get busy 0 """""t ^ S .reP01'ting on your lodge and settlement. If ne- d JL' . !«e0jSlmply jot <jown a few interesting notes on a c j?aPer, and forward it to the Nova Doba, 6233 a 0j. N* KL	Cleveland, Ohio. The editor, will elaborate t
,	4	r- 1ents, if necessary.	.	t
sleč- j	[j a 1n.ls time all members are requested to	keep in	a
ovek01, %t: °ll°wing points when submitting an article for t p4 > in the Nova Doba:
Cot 0 ^ the	your name to the article. The signature must 1
se iy ^fficiee^0n’s own handwriting. A typewritten name
niention of religion or politics in your ' 0j,' * he by-laws strictly prohibit discussion of re- . 7a§k°4o'«	at	the meetings; also publication of
:ešK°s	M^tly ^ er in the official organ, since our SSCU is	,
Tv °n~Political, non-sectarian	fraternal.	#	‘
deŽ'Mte your articles, if possible; if not, use ink, ( | ,^silv °ne side of the paper only. Pencil notes are Jit ciphP Urred, and the editor sometimes is at a loss
II v'V#3at tlSOme of the writings. Especially is it imports ^ jjJJN ,/ne editor be able to read correctly names of >» JV a ^spelling in proper names is a most glar-arc3 A ,4,
aVS-Vlht .°ffilV/arcl	your articles on time to reach the Nova
k°nb	later	than Monday of each week, if the
i-	ls be included in the same week’s issue.
°jel1 latleacl1 week is the deadline, and all articles re-k , /JSLfolln ^an Monday of each week are deferred un-ne /r^^gweek. -_____________________________________________
iakVJ
hidfti ATTRACTIVE rewards
. I S tn7j!haiVards/ That’s what our sscu offer8 io aCm
l	Who	enro11 successful prospects for mem-
lZ I	cash	awards	are	payable	after
I ^ Member has paid three assessments:
J'	Ca i	Amount	of
^ .Ml ^ Award	Insurance	J
r/ t ^ A	I'25 ■— ---------------------$	250.00	H
; an« VI	:°° ■—----------------------—	5oo.oo	i
ioni 'J	4'00------------------------- 1000.00	j
' jn 4|	A0'---------------------------1500.00	]
e'°°-— ___________________-—	2000.00 ]
mi” I	   3000.00
uP I f' ha
u t'. clf| >!( ^rti^niount of insurance refers to the death bene-c*1	taken	out	for	any	of	the	three	plans,
r	or “€”• Fifty cents is awarded for each new
adC/PV metnber enrolled.
   T Tl w T11| ^ w ^ 1B {
zaV°Jr|	s
III ?0 L
&RIEFS J
Two popular members of
George Washington lodge, No.
180, SSCU of Cleveland will become man and wife on September 25th. Miss Betty Stu cin, former recording secretary and Mr. Frank “Lefty” Jaklich, 9 who has served as vice presi- fffl dent, trustee and on various 1 other committees of the George I Washington lodge are the two I who will say “I do.” A host of I friends and relatives attended a I surprise shower held on the bride-to-be last Wed., Septem- v( ber 8th. May the two find ever- gi lasting happiness in the sea of M matrimony. Miss Stucin ori- ai ginally came from Cumberland, ir Maryland, her hometown. w
 	c<
On November 13th, George Washington lodge, SSCU No. f] 180, of Cleveland will hold a dance in the Twilight Ballroom, h An excellent orchestra has been ti contacted to furnish music for n the occasion. A more detailed a report on the dance will follow f [ in subsequent editions of Nova I Doba.	J
>	  a
“Narodni Adresar”, the work t . of G. Ivan Mladineo, will be c I released on November 20, 1937. . It is now in the hands of the s printers. “Narodni Adresar” is s j in nature a compendium of facts i relating to fraternal benefit so- J j cieties. Covering some 1,000 1 sheets Mladineo’s “Adresar” s will include under each city the 1 name of the local lodges, and the f supreme officers. Further, it 1 will include the merchants, pro- ‘ s. fessional men and such, along ' with their addresses and telephone numbers. The cost of the “Adresar” will be $3.50 if the order is placed before November e 20, 1937. Later, the cost will be a $5.00 per copy. Oj^ers can be mailed to “Narodni Adresar”, 11 156 Fifth Avenue, New York c,ty- ______________
v
Cardinals lodge, No. 229, SS-CU of Struthers, O., will hold a ^ dance on Saturday, September 25, in the Croatian Hall situated ^ on Lowellville Rd.	(
i
Doris Birtic, national prize winner of a Mediterranean ; cruise, sent a postcard from Na- ( poli, Italy, where evidently her boat made one of the stops en ; route. Doris Writes: “Do you want a real vacation? Well, come out on the Mediterranean and enjoy life to the fullest. It’s grand. Too busy to write. Will write from notes once I get home.” Doris is a member of George Washington lodge, No. 180, SSCU of Cleveland, O.
Better late than never. Inadvertently the editor forgot to mention in the columns of last week’s Nova Doba that Walter Guzik, member of George Washington lodge, No. 180, SSCU of < Cleveland, won first prize in a garden contest conducted re-i cently by The Cleveland Press, r The contest was under the su-i pervision of Donald Gray, land-t scape consultant, who writes a r daily column for The Press. 1 Walter came first in the third i district; he also won a third prize.
----
In trying to cross the busy St. Clair Ave., in Cleveland, 13-v year-old Michael Starešinič of a 1392 E. 49th Street, was struck down and injured fatally by an \ automobile. Safety Director g Ness ordered the city Qycle squad to be increased. 100 pei
Second National Juvenile Convention
By LITTLE STAN, Juvenile Convention Campaign Director
(Fourth Installment)	1
-g- Ely, Minn.— ] Winding up a sun- . f ny Saturday after- ; noon of carefree ca- , pering around the town, the Juvenile ■ delegates set tied ■ II back at the hotel to prepare for the grand juvenile convention ball, an idea which originated in the minds of Bro. Matt Anzelc, supreme trustee; and Bro. F. J. Arch, supreme medical examiner, both of whom were on the social activities committee.
Little Stan had just returned from that lake sight-seeing tour with other delegates, had gone home to chow, and was back in town getting ready for the evening. The night was young— and everyone looked so beauti-f ul—like that song they sing. As Little Stan walked towards the Forest Hotel he chanced upon some delegates, and because there was so much time, he decided to stroll along with them ... to help them pick out some souvenirs, and to show them the swans in Ely Park, picturesque and beautiful. The gals Little Stan met were Vickie Kumse, Dorothy Gruden, Isabelle Er-;en, and Amelia Korošec, all sis- d ;er delegates.
Up Ely’s big hill on main t street. . . Passersby smiled and i lot ,of kidding |oil owed... The t rals counted the number of renarks made by brother gentlemen of Ely’s main street... and the figure mounted to about 14 or 15.
Into a five and ten, and the hunt for souvenirs was underway. Mrs. Anton Gaber, her daughter, Miss Mildred, and several other visitors to the convention were in the store, and in a little while Little Stan was a very much surprised owner of a sporty pipe—a gift from Mrs. Gaber. He will think of Salida, Colorado every time he puffs on it!
Little Stan was doing some nosing around himself and in one corner he spied a Big Chief Tom Tom drum ... A quick conference of the gals was called. It resulted in the purchase of this drum, and gave birth to an idea which was destined to be one of the hits of the show.
Down the hill towards the park ... It was quiet and serene and suddenly Vickie Kumse pipes up and asks Little Stan where the swans are. Little Stan is momentarily stumped for an answer but thinking fast he'tells 1 her that the beautiful birds are
• cent in an effort to counteract . the many accidents that occur : because of drunken and careless i drivers. The total traffic death
- toll for 1937 so far is 159, or 30 . more than at the same time last
- year.
a “Constitution Week,” cele-i. brating the 150th anniversary i of the Constitution of the United i States, is being observed this week. President Roosevelt issued a proclamation designating t. the period from Sept. 17, 1931 to April 30,1939 as one of com f memoration of the 150th anm-k very of the signing and ratifica-n tion of the Constitution and o. >r the inauguration of the firs* e President under , that Constitu tr tion.
locked up in the barns for the \ night. . . The answer apparent- t ly is satisfactory! Heh! Heh! c Later on, however, Little Stan was given a good comeback on i this joke he had played! Har, r Har! He’ll tell you all about a that, too.	i
Anyway, back up to town . . .
The girls were all enthused over I the idea—and to Wilderness s Outfitters. They were intro- i duced to Buck Sletten, a forest guide and woodsman. An Indian < statuette was borrowed ... In- : to a couple of meat stores, in ■ search of feathers. But the chickens had been killed that morning, and the feathers were gone. What to do! Into a dime store, and luckily, an assortment ! of colored feathers were for 1 sale.
Everything almost ready. The girls were in their room in the ‘ hotel, preparing the head-dress ’ and the make-up. Little Stan 3 was downstairs. No one even 1 sensed what was in the wind.
3 Bro. Janko Rogelj was taken in-" to confidence. He had experi-1 ence with stage shows before, e and was a big help. Downstairs e in the lobby, the convention or-e chestra, featuring Anthony e Prime, Albert Poklar, Eddie Za-lar, and Frankie Doblekar was in full swing. Young couples ’’ danced.
Upstairs, in room 315, the thespians were putting the finishing touches to the Indian make-up. Little Stan had his head-gear all ready. The group wrapped themselves up in blan-kets . . . their faces were painted up, and they were the true image of the wild Indian.
All set! Big Chief Little Stan' started the beat of the tomtom. In rapid fire beats, the tribe kept in step with the beat. The door opened, into the hallway. All along the three flights of steps down to the lobby, young delegates and people stared in wonderment.
Looking stoically ahead as real Indians do, the tribe rattled down into the lobby, and with war-whoops hopped their way completely around. Others joined in the pow-wow, and around and around they went. Little Stan then edged into a circle, squatted Indian fashion, and continued the rapid fire beat on the drums ... Perspiration flowed freely.
; The beat of the drums stop-’ ped. Stoically Big Chief Stan arose, and approached the so-1 cial functions committee. A 1 short address and a flowery pre-1 sentation of the drum to the a committee chairman and the In-! dians had finished their tribal t fan-fare. To the applause of the r people, the Indians made their s way back to their rooms to recu-h perate.
0 The orchestra took over the it helm of entertainment again, and to the strains of popular and polka music had everybody i- dancing. Even Little Stan, y towering in his six-foot frame, d could not resist the pretty ad-is vances of little Jennie Simenc s- of Chicago, and the two stepped ig lively to the strains of a fas1 (7 polka!
ti- The evening was waning . .
and Dr. Arch and Bro. Matt An a- zelc called everyone into th< af dining room where a delicioui st morsel of ice-cream and cak u- was served . . . Delicious. Thei the wind-up, as happy delegate
went their ways to their rooms to get rest for the big picnic day on the morrow!
Little Stan will tell you all about that in the final installment of the convention story which will appear in next week’s issue of Nova Doba.
Looking over his files, Little Stan sees that he is far behind schedule, and must go some to really catch up.
Some of the things he has to l do, and which you must look • forward too are: Must resume i the “Our Supreme Officers”
: series; must finish the conven-i tion story; must tell you of J some of the “after” convention i bits; must tell you of his Labor t Day trip to Milwaukee ... com-r pleted last week; and most important—MUST START THE e JUVENILE CONVENTION e PUBLICITY COMMITTEE ON s ITS WAY!
n A lot of things to do, so in the n next few weeks, just keep your I. eyes peeled for excitement, ad-i- venture and fun. Even took a i- trip 1,500 feet underground in 3, the Pioneer mine last week . . . s another adventure to tell you r- about.
iy So just keep your eyes peeled i- on this column! is To Milwaukee and Muskegon ss “fans”—Just wait until next week for the big story about “satchel” . . . Nine-fin . . . and H Two S ... Har Har!
Valve Must Work Well For n\r Service
If a steam, vacuum, or hot-water heating plant is to give a maximum of efficiency, free-breathing air valves are necessary. To insure the best performance of a heating system, inefficient valves should be replaced as soon as they do not function properly.
When an air valve does not work freely, the retarded action will slow down the venting of the air and the radiator will heat too slowly. When the valve is clogged no amount of fuel will heat the radiator.
If the valve is a float type and is sticking, it should be cleaned.
Damp Cellars Cured By Sloping Ground
Damp cellars are sometimes caused by the fact that the surrounding ground is flat or slopes toward the foundation of the house. Grading to form a smooth sharp downward slope away from the walls is an effective remedy in many such instances. Water on the surface must drain away from the cellar walls.
Dumb—Did you ever study a blotter?
Dumber—Don’t believe I have. Dumb—It’s a very absorbing
* thing.
*
Shieky Al—I like kisses with r a smack to them.
Careful Sal—Yes, and that’s > just what you will get if you - try to kiss.
!	*
1 Podsnap—How’d you get that t pretty little round mouth, honey?
• Miss Sharp—From saying i- “No” to other boys, darling, e	•
s	But It Won't Pay the Bills
e	“Moily says she’s wildly in
n love with her new motor-car.” is mai) is displaced by machinery.”
Joliet Ladies of
sscu
Joliet, 111. — An interesting entertainment greeted the Ladies of SSCU on Thursday, Aug. 26 at the home of Miss Jeanette Kosick.
The short business meeting was followed by an informal party at which time Miss Celia Jevitz, who became the bride of Mr. Louis Skul on Labor Day, was presented a wedding gift from the club.
W'e were honored at this time with the presence of Miss Vida Kumse of Lorain, 0., who was a visitor in Joliet.
Airplane Bunco was played at quartet tables and prizes were awarded the Misses Anne Jevitz, Helen Kozlica and Lucille J. J evitz.
Refreshments were then served at a long lace covered table centered with a large bouquet of cut flowers; lighted^blue tapers were at both ends of the table. The hostess carried out a color scheme of pink and blue, the chosen colors of the bride-elect.
Our next hostess will be Miss Elizabeth Jevitz who will entertain on Sept. 29 at her home, 1403 No. Center St.
Lucille M. Jevitz
“The March of Fraternalism”
From an address by C. F. Savoie, Secretary, Societe l’Assomption, before Canadian Fraternal Ass’n., London, Ont.
Reprinted from Fraternal Monitor
Free Community Hospital Service
The volume of Community Fund hospital service in Cleveland, which decreased in depression years, is now greater than rendered in 1929, the previous peak year. This is reported by C. W. Middleton, financial secretary, Cleveland Welfare Federation, who has just completed a study of comparative figures of 15 Community Fund hospitals. These hospitals are members of the Welfare.Federa-tion and of the Cleveland Hospital Council.
“The number of patients served by these hospitals last year is 7.7 percent more than in 1929,” states Mr. Middleton in a report to the Federation’s Central Budget and Policy Committee.
“The volume of free service last year was mučh greater than in 1929. Total free days’ care -given was 11.2 per cent higher, while clinic visits were 24.8 per cent higher.”
Total service to hospital patients was about the same in 1936 as in 1929, although dur ing this time the population of Greater Cleveland has increased about 5 per cent, according to Mr. Middleton.
Last year fewer people were able to pay hospital service than in 1929, care for which payment was made being 4.8 per cent less in 1936. In addition, last year patients stayed an average of 10.7 days each in the hospital, compared with 11.6 day each in 1929.
Hospital earnings were 1.3 per cent greater last year than in 1929, but endowment income was 9.8 per cent less. Food expense was 16.2 per cent less.
Two Community Fund hospitals, Evangelical Deaconess and St. Ann’s, were omitted from the study, since changes in methods of recording at these institutions made their figures incomparable. Those hospitals in eluded'in the study were: Babies and Children’s, Fairview Park, Glenville, Grace, Huron Road, Lutheran, Lakeside, McDonald House (Maternity Hospital), Mt. Sinai, Rainbow, St. Alexis, St. John’s, St. Luke’s St. Vincent’s Charity, Woman’s.
With the adoption of level rates and the creation of reserves, fraternal societies a-dopted various forms of certificates adapted to the needs and wants of the public. With the adoption of standard tables of rates , reserves were created based on standard tables of mortality. In the early days of fraternal societies, it was thought that the excess over the current cost of protection constituted a surplus, while we now know that such additional amounts go to make up the reserve which is calculated on very specific and definite rules. There is no surplus until reserve requirements have been satisfied. In other words, no surplus is possible until the contigent liabilities of the future have been provided for, and the amount in excess of these reserve requirements making a society over 100 per cent actuarily solvent is known as surplus. It is the reserve basis of the operation of fraternal societies that has given them the right and the opportunity to issue different forms of insurance contracts more adapted to the needs of the public and to add to their certificates all the outstanding insurance features. It is the surplus, on the oher hand, that enables societies to waive one or more monthly payment. The surplus determines the share of these payments (dividends) which can be returned to each member eligible to participate in the acquired surplus.
This brings me to say that fraternal societies are now in a splendid position to compete in every way with any other insurance organization. They can not only keep pace with them but also they can march ahead and lead the way. In the early days of fraternal societies, a man bought life insurance as protection, the same as he bought fire insurance on his home. Unfortunately, times have changed, for today we no longer buy protection alone but saving and investment insurance as well. Whether we believe it or not, the public in general has been educated to think and talk of insurance in terms of savings and investments, in terms of dollars and cents that can be drawn out during the life of the assured together with the amount of protection against premature death.
I am a firm believer in ordinary life insurance, a strong believer in fraternal insurance, and an advocate of the great principles and ideals of fraternalism, but I also believe that, if it has been thought advisable and opportune, for the growth and progress of fraternal societies to ingraft the distinctive features of insurance through the medium of lodges, that distinctive feature must be modernized in such a way so the general public will feel that in fraternal societies,1 just as well as in commercial companies, any plan of insurance can be procured, whether it be an ordinary life, or a 10-payment life, a 10 year endowment or an endowment at age of 65, an educational policy or a retirement at age seventy.
Add Features Public Demands
To these various plans of insurance, why not add all the modem outstanding features, such as paid-up and extended insurance,* cash loans, automatic premium loans, cash surrender values, double indemnity,
total and permanent disability clauses, waiver of premiums, payment of dividends, etc., generally known as “frills” used to decorate policies thus making them more attractive to the public that has been dazzled and blinded by “novelties”, “frills”, and other “mystical lures” ably displayed by highly trained agents.
I am one of those who believe that we can do all this and more and still be a fraternal society. Are not fraternal societies doing things today that would have been condemned thirty or forty years ago? Some societies have adopted all these modern forms of insurance with all kinds of “frills” and are going ahead in leaps and bounds. The history of fraternal societies tells us “that those societies that temporized or resented the readjustment of their rates only resulted in delaying the arrival of the evil day; while those that attacked the problem bravely and with determination came through safely.” I mention these facts merely to show that we should not be too conservative in our ideas, that we must adapt ourselves to modem needs and demands knowing that, in so doing, we are not in any way retarding the growth of fraternalism, but that we are only paving the way for a better and brighter future.
History of the Great Seal
Dance In Center
Inasmuch as “Constitution Week” is in effect this week, readers might be interested to learn something about the history of the Great Seal of the United States.
The seal, with slight modification is the same as that adopted originally in 1782. The reverse of the seal is never used and has not, indeed ever been cut. On July 4, 1776, the day of the Declaration of Independence, the Continenetal Congress appointed a committee consisting of Benjamin Franklin, John Adams, and Thomas Jefferson to devise a seal of the new nation. The committee reported a design on August 20, but of tnat plan nothing was ever used except the motto. Another committee offered a new sketch in 1780, which included a shield with red and white stripes and the constellation in a cloud.
In support of what I have said and to further elucidate certain aspects of fraternal insurance, I shall deal briefly with two important aspects of the question:	“Withdrawal
equities” and “Waiver of Assessments or Dividends.” Some people still believe that fraternal societies should confine themselves to whole life insurance with payment of contributions throughout life. Others believe that no withdrawal equities should be granted. To those, I shall put up the following question: “What difference is there in the protection afforded by a whole life certificate, a limited payment certificate or one paid up at age 60, 65 or 70? The answer is that there is no difference in the protection given by any of these; the difference is in the method of making contributions, for they are all based on the same principle, that of the reserve. One plan is just as good for protection as the other.
The fact that fraternal so cieties have reached the reserve plan, they are no doubt en titled to grant to their members all the advantages of the accumulation of reserves. Whether it be the simplest form of in surance—whole life insurance, ž 20 payment or a 10 payment life, the principle remains the same; the only difference is that the payment of premiums is either distributed equally throughout	life or confined	to	j
a limited	period of	10,	15	or	]
20 years.	{
Should Grant Withdrawal
Equities	1
Our rates or contributions include mortality, reserve and , loading. We are required by law to maintain a reserve under the table used. This reserve belongs to no one else but the member. One of the truths that we, as fraternalists must face, is that under a reserve plan a member pays more than the true cost of his protection during the younger years. A reserve necessarily is accumulated to meet the increase in cost in older years, and if the member ■; wishes to withdraw and drop • his insurance he is, in justice,
In 1782 William Barton, a private citizen of Philadelphia, submitted designs to another committee. Of these the reverse was adopted; but the obverse was considered further by Charles Tomson, the Secretary of the Continental Congress. He made an eagle with expanded wings as the central figure and borrowed other elements from earlier reports. On June 20, 1782, Congress adopted the seal thus devised and the obverse was cut and put in use. The new government under the National Constitution took over the seal, by act of September 15, 1789, and placed it in the custody of the Secretary of State, where it has remained. In 1841 the Secretary, without authority, had a new die of the seal cut, which made changes that were contrary to the design as prescribed by the original law.
This die, called the “illegal seal,” remained in use until the act of July 7, 1884, authorized a new one in close adherence to the original form. A further seal was cut in 1903. Its use is restricted to papers bearing the signature of the President, different seals being-used for other purposes, and also for several minor papers which have the presidential signature. Though the reverse is never used as a seal, both the obverse and reverse appear on the new one dollar bill.
Center, Pa. — Now that summer is just about over, we forget about picnics and our thoughts turn to the autumn season and, naturally, the Hallowe’en Dance.
It has been the custom of our lodge in the past to make this dance the big event of the year, and it usually has been. But this year we expect to do even better. The committee has spent much time and has put forth a great deal of effort in planning this affair.
We have selected Smith’s Ballroom in Center for this occasion.
Jimmy Sabula and his1 orchestra has been engaged to furnish the music for this gala affair which will take place on Saturday, October 30th.
We request all neighboring lodges to please keep this date open.
William Erzen
b
Chairman of Committee
/ ------------------
Western Stars
Rock Springs, Wyo. — All members of Western Stars lodge, No. 202, SSCU are requested to kindly attend the meeting on Tuesday, September 21, starting at 7:30 p. m., to take place at the Dom. Some special business is to be discussed.
The melting pot will be four dollars; so, you better attend for you may receive the award.
Fannie Jenko, Sec’y
Professor—Very well, but I still say your answer is about as clear as mud.
Freshman — Anyway, that covers the ground, doesn’t it, Prof.?
:K
Elsie—Fulton, dear, I wish I could feel perfectly certain
that: I am the only girl you’ve ever loved.
Fulton—So do I, darling.
*
She—The fashion editors say women’s dresses are becoming shorter.
He—Yes, much more becoming.
*
Mrs. Popplestone—Oh, did I tell you my husband bought me a new car?
Mrs. Tyndale—But, my dear,
I didn’t know you could drive.
Mrs. Popplestone—Well, I drove him into buying it.
National S S C U
Athletic Board
MINNESOTA Joseph Kovach, 342 E. Sheridan Ely, Minn., Lodge No. 1.
Stp,n Pechaver, 648 E. Camp ISt., Ely, Minn, Lodge No. 2.
Joseph Sayovetz, 738 E. Cair%*> St., Ely, Minn., Lodge No. 184.
Anton Zaverl, R. 1, Box 68, Ely, Minn., Lodge No. 200.	j
PENNSYLVANIA	'
Rudy Yerina, Box 204, Claridge,
Lodge No. 40.
Frank F. Pezdirc, 427 Schuylkill Ave., Reading, Pa., Lodge No. 61.
L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave, Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196.
Louis Polaski, Jr., 504 Griffin Ave., Canonsburg, Pa., Lodge No. 205. Theodore Kukich, Box 42, Export, Pa., Lodge No. 218.
Joseph Yearn, R. D. No. 1, Tuttle Creek, Center, Pa., Lodge No. 2E1. Stan Progar, 400 Center St., Spriiig-Dale, Pa., Lodge No. 228.
OHIO
Frank Jancar, Jr., 1686 E,
Lorain, O., Lodge No. 6.
Frank Drobnič, 1117 E. 64th Cleveland, O., Lodge No. 180.
George Kovich, 19621 Shelton UVve., Cleveiiyid, O., Lodge No. 186.
Joe Struna, 1190 E. 61st St., Sulpe 2, Cleveland, O., Lodge No. 188.
Frank E. Glavic, 26 Prospect St., Struthers, O., Lodge No. 229.	j
ILLINOIS	'
Lucille J. Jevitz, 1219 Oakland Ave., Joliet, 111., Lodge No. 66.
Martin Zupec, 1024 Park Ave., ISorth Chicago, 111., Lodge No. 94.
Louis Rode, Waukegan, III., Hodge No. 193.	,
WEST VIRGINIA	|
Frank Sluger, Box 428, Davis,	flVest
Virginia, Lodge No. 106. <	|
Forgetful
“Have you your uncle’s death certificates ?”
“No, I think the poor man forgot to get one.”
entitled to part of the reserve accumulated on his policy, Whether he selects the paid-up policy, the cash surrender value or extended insurance, matters very little, for either option is only part of the accumulated reserve, thus overcoming the effects of adverse selection.
Another truth that we must face is that unless we grant the same form of withdrawal equities as commercial companies, we cannot expect the public to go to fraternal societies for their insurance needs. Since our rates include reserve, the member is entitled to it, if he so desires, for it belongs to him. True it is that withdrawal equities, unless done rightly, do more harm than good, since they are detrimental to the interests of beneficiaries and we, as fraternalists, should discourage it in every possible way. Nevertheless, the insured is the judge in the matter and of that reserve or Part of it belongs to him, he is, in equity, fully entitled to it.
(To be continued)
St.,
I
32nd St.,
St.,
A Horse on Him
“How do you like that new mare of yours ?”
“Oh, fairly well. But'I wish I had bought a horse. She’s always stopping to look at herself in the puddles.”
. —Kablegram
Blood and Battle Field
A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ
From the Slovene by VALENTINE OREHEK
(Continuation)
But even we linemen have our relief; only mine is rendered brackish by the insane demands of Droll, an officer of the regimental staff. This overcautious ass is forever after me to test connections and the mere sight of me is sufficient to remind him of them.
His caprices take the most extraordinary turns at times.
“Hello? There is an obstruction pressing on the main line, remove it at once. The audibility is terrible, I can’t hear a thing. Get after that wire, it must be touching the ground somewhere. Don’t let me see you around until it’s mended.”
“But Gosp. Lieutenant, I hear very plainly.”
“What you hear is of no consequence in the matter. I say after that wire! I’ll expect it repaired in a quarter of an hour, otherwise it’ll be the worse for you. Strike me if I don’t have you committed for court-martial, you insolent pup!”
“Very well, it’ll be done,” I answer calmly as I thrust my clenched fist at the mouthpiece. Then I go very earnestly to work by lying down on the spot and stretching out for a comfortable nap. In a quarter of an hour I call up Droll and report my findings somewhat as follows: "Gosp. Lieutenant, there was something on the wire just as you said. Far over in the middle of a field the wire trailed along the ground for some distance and at one point it was held in the teeth of a corpse. No doubt it was this scoundrel biting on it that was spoiling the circuit. So I kicked him and he loosened up mighty quick.”
Aha, what did I tell you. I knew there was something there. Now I can hear first rate.”
I hear him with a wry face and thumbing my nose at the instrument salute him in a very unmilitary fashion.
And in this way I cheat him times without number for this man finds it sadistically to his pleasure to force men into the fire while he clings to the safety of a dugout. Oftimes we deceive him into belief that a storm is brewing and that all the wires must be severed at once for fear of the lightning. He is very simple and accepts our stories at full value. So for awhile we are spared his persistent nagging. Then again we may frighten him into qulesence by the warning that no one must utter a word into the phone until it is assured that all the tapped wires have been discovered.
His ravings, for that is what they are, reach their greatest intensity in the afternoon when the firing is fiercest. At these moments he can not bear to see men safe in ;the trenches but they must out into the thick of it.
The more recalcitrant ones he invariably threatens with his outworn menace —courtmartial. After a time this form of exacting instant obedience even becomes silly in the eyes of Colonel Ma-retič and one day when it is thundering and slashing most, he orders Droll otit into the inferno. And now our hardy hero trembles and begs outside the kaverna entrance. By one of those stupid turns that occur all too frequently in all walks of life this wretch’s presence outside the kaverna is construed by a not too comprehensive superior officer as an act of bravery voluntarily performed and he is later awarded the officer’s medal for exceptional heroism under fire.
Behind us the sun is strong in the heavens at noon. This constitutes a slight advantage for the Italians and they da not choose to waste it. The slightest movement along our lines is signal enough for a blazing fusilade.
We sling a deceased rooster up on the sandbag parapet and see it shot to bits.
As evening approaches our 1st Lieutenant Pajtler invariably mounts his Maxim gun on the emplacements and he so vigorously peppers the Italians who are at mess that they are bound to exclaim, “Bog plati!” Then satisfied he dismounts his gun and tucking his pipe into his mouth walks tranquilly away.
This evening a 28. crashes into the staff quarters of the 10th Company and many men are wounded by the flying debris. Twd men who have been close to the bursting point are torn to quick .eternity. This development later results in a batch of disagreeable questions vhe Command issues orders for an inquest to be held into their death to determine whether they have really suffered the mishap or whether corpses lying a'i hand have been foisted on the authorities to cover the desertion of the two.
We answer that this not only is improbable CNut untrue as well and that the limbs wtf have taken from the ruins must necessarily be theirs. This reply is disregarded and the next demand is even morfl insistent and unfair: that we collect all’'the fragments and examine them thorqpghly so that not the slightest doubt of'..their authenticity remains.	\
Between the brigade' and divisional commands we patrols aije led a hard pace. They torture us wfl^h the most insane and unfounded uka^ee. Needless to say we fulfill them as We see fit.
As an instance an order has'come by special despatch that a patrol be sent into the field to search the Italian dead for possible important papers. The only response of the men of the patrols is to thumb their respective noses in the direction from which the message emanates. Then they lie down and cool their heads instead. In the morning they return with the information that
Iz
/■o
Cl
only some wormy unde.^w^ ^°c found and that they wuL send it to the Division Aye, many are the tiffl ^
valiant commanders an	°d|
cling so gamely in Žele®* ( ! the rear in their luxurious, i barracks and kavernas an paigne.	fr#
In this manner we u« j :	»
day. On Christmas Eve ■ a fir tree to the P°st'	,,
wine and rum is alloV,T® « ( and ten “ogrskih” vQf	J
Christmas carols and ^ from the trenches 10*	J
the catacombs by the ea■ • i štor sings us a selection ^ when he finishes we Pre5i us more.	jj	j6
Sometime during the	?	^
night I scramble out of	m	^
a pain fills my heart to	p 1 37
is a calm night and o	j,	^
have missed for long- ®	^	37
and our batteries refra® tire. I stare into this 0 ^ sombre thoughts sl°w L # then take flight into ^ days. Wrapped in t!*es ^ forget myself and Hgl* my abstraction I almost P «1 for pins of flame suda* ; intense gloom of the 1 bullets impinge on the p I worm myself down 1 ^, and the elevated spifl ^ j gone gives way to one hate against mankind' ,(1 The next night we f sent us by school ch« % if receives a package 8 jj finds that it coHtainf ( identical with those of ages: k needles, thread k pears, plUms, dried app pouches, a pipe, a calenc9f!
Into every package » ^ -bearing the name apt* little one who had do
little remembrances
happy and we write to w, to tell them how Plea*!1^if,
One afternoon the in a spot open to It® ^ myself out of the tret1 p J 1.* repair when there » . ft crackle of rifles. I ® V J firing step apd the . M ^ rifle grenade whizzeS	,
have vacated and eXP1 j A « tance off. When I re*V clJi Czepan that I will W& ^ M vj„ dark before attempt*1*®' ^ worthy laughs shortly	D
men about him. "c°nlgt#M > whose got the guts to	I
There’s the big s>'v®r j/ for the one who can jf5 The men glance at	^
scratch their ears. $9	.
The captain steps oU ^	Oj
and the place where tn jjj	^
is pointed out to hin); 9 >	Oq,
repeats, “Come on, 1	L
one my boys!” yd	0|
A trio of youths splendid proposal try v Ijj the parted line but c9,c Finally an old daddy ^ ventures out to the »J intent on the task 01 $ , wires a number of ^	, *
him. The	whirling 0 Jf	3e
earth hide	him morne^A	(]0
view and	we all ^	(j
him torn to shreds. 19 ment therefore when f	^
him emerge out of	\>$
and crawling rapid# ° /i ; us. He has miraculous^* , u and but for a few s tjj.	je]
the same as before-	^
ceeded with the lir*e ^ * n	v»
caring to try I Prf 1	1
wires to be installed	^1
stances will permit a ^	^
length of wire in the P^ pFj	^
medal somewhat late ^ ( cook of the officer®	k
believe, for some n	0(j
delectable concoction m,	j
j been to the officers p And so pass the nights and even th,.^ ' 1 , Me . but for the disqu‘e 8r< <
L reach us all along-,9ce J y, r when the Magyars rep ^	'
1 ber and we make 0 ■ double-quick time- ^	^
5 ourselves here we se much run down.	A
, occasions are green	5
j and our undergrou	M
, fare and worse C°^J	ij
, undermined our h , jjVi
B have been instrumen	\
I Ivangrad is alrea^	<1
pacity when I arr> j0r y	V;
s and when we searc-j p	^
t village a weak-nun V f
e some hospital h®a $ J c	house	in the vici	$	.	f,;
.	inside	and he cross	^ 9	j	^
.. deserted living r0° .0rri J k d leading to a	V	S|
pleasantly that th j^tl1. ’ Si v choose to take • y nod our heads eft? $ i	1
a open the door. Wjj, ^ d terrible stench nj	r‘
suffocates us.	g5 Y f q
J »M »„s	,
f	all in	a state of ®	f
v	do not wait to	/
it idiot but fling olie vef!
(j the exit as if 1 J. |(
y after us- (To be co^i: V
‘e	*
:e Boss—Al, cafl jj	'
I girls at once? . /	«
ft Al-Yes, sir,
‘ L
84
He
225
x-eai.
Ki1
fot^
S*1
ge*,
A
usiy
dS1^
W*
It!
l us*;
iej((
tin*
jiy^
d*
the
s«f(
«*
5thtfi
irf
S'
he1
e
8 $ ,ay [euU; a'19”; •ocis11 #l o»' ecei",
Iren
nd,
t»e
til!
les,1
>dsrj
cr
nat^
ilce
the
sd*1,
urada gl. tajnika
?CEPr,LA NA ČLANSKE
Opikate mesec
loan AVGUst 1^37
°n membership Certifi-Cs for August 1937
^•St.
Lodge N0	Cert.	št. Vsota
2	'	Cert.	No. Amount
3	34958	$141.94
3	34727	187.30
9	38667	113.39
0	33623	241.11
9	30408	21.60
16	39409	39.84
27	33463	111.28
33	35671	161.28
36	38585	80.62
36	35599	53.18
36	35600	89.15
36	33714	71.61
36	33713	108.02
36	33476	95.67
36	33705	74.95
36	34506	51.83
37	35007	191.21
37	39100	26.67
17	33720	222.64
17	33731	100.09
17	35603	215.43
'7	B225	49.04
17	35271	358.16
17	33726	182.13
34531	114.55
17	34191	253.37
®	34532	281.77
*8	35281	159.26
>8	33832	308.19
>4	33830	93.88
1	33403	50.57
*5	39900	14.55
34307	309.47
^upaj	------
~~ T°tal	$4,573.75
Klavni f	Anton Zbašnik,
tajnik — Supreme Secretary
0dMEVA iz rodnih krajev
Nadaljevanje i 2. strani.
G 7 i	---■----
ira„ e'e Poverjene, močno pre-° i2. v®°ta. Dotični prevoz je,
* -i 0rnenjenega zastopni-Nov; okro£ 30>000 dinarjev. i^> k v ^ra^em prevozu mr-
Novi n šna Pr*°beena
HUm-, ’ Je bila posneta po a “j u ljubljanskega dnevnica i ’ kakor je velika ve-ic.	starokrajskih	no-
. Je bilo poročilo netočno bilo tudi tu.
: ®dništvo Nove Dobe pa rii-
^)elo 6^a vzro^a> da ne bi
Zas^°Pniku pogrebniške-^ 0c a> kateremu so bile prc-j, zadeve mrliča poverjene, V)levoz s^a^ °krog 30,-S jel!a!’J'ev> ne pa 250,000, ka-«T P°ročano v Ijubljan-v . utru”. Zdaj pa naj mr-m,ru počiva.
Ljudska sodba
sodišče v Požarevcu razPravl.ialo o krvavem 5	'Z Prevratnih dni ali
Nbe j *cnern primeru ljudske ^si ,rriaščevanja. Prebivalci
0 jg >na v moravskem srezu Si va ,tcbra 1918 tako pre-eSa s>H e&a bogataša in veli-]4t|°vič °^u^a Svetolika Radovi, p ’ (^a .le poškodbam pod-^*1°.	s°	tudi njegovo
°Vanoviča je sovražila
uPacii va vsa vas- Med !\h' ? ?e ta bogatin in Cem prilizoval, ro-h"16 odi!.G,na naJ okrutne j še na-
!>C ,in izkorišSal-z °-
0 estmi na posojilo. v>°®e sPravil na beraško n ^ciici :^ere je tudi ovadil <ja 1 oblasti in tako ni iz]i|te v prvih dneh svo-if 11 ad njim jeza ogor-; Utjj in ^dstva. Oderuh je to
tii^čenpraVl'lal se 'ie na beg h] ^ So VaS*' ^6°rčeni vašča-Vf> I(Q ^a našli skritega v h ,*^a,	‘S° ga izvlekli iz skri-
ti)- ^ Ua s, Sa ^udo pretepli, ^ °bpi^°,ga 2 ženo vred gnali
Ce °hi.io-Tams°°ba
Sc,/1 t'i'edi?1*11*' *n nekateri so 5j naUKali- naj bi oderuha bil61" n v ^rrnadi. Mirnejši so kL* C,Prečili’ a bogataš je fiii ° ^oškr,'!)1,1611^ kmetov tako
01	, 0van, da je nasled->tne mn. o tem pr.meru
% * je .,^?5avičene ljudske \ ^Jalo že nekajkrat kj s ' ^aj po 19 letih je \ H So ^čem 9 vaščanov, V]	0Pr°ščeni, ker so
vV 0(*eruua rjevale, da se je
^ ,lri Se °m maščevala vsa ^Vav.116 da ugotoviti kdo Saj/’10 Poškodoval. De-' U(ii zastarelo".
Ski),
SAM SEBE OBJOKUJE
Niso redki primeri, da so žive ljudi proglašali za mrtve, da so jih objokovali in jim po- g stavljali že nagrobne spomenike. Mnogi so S3 po dolgih letih vrnili iz vojnega ujetništva in ^ bogzna od kod ter našli doma rj take spomenike, ker so bili u- j, radno že davno proglašeni za mrtve. Redki pa so seveda pri- > meri, da bi kdo sam sebe ži- j vega “pokopal” in skrbel za d svoj grob. To dela v Tetovu 90- 0 letni starec. Pred 10 leti si je j-dal na pokopališču postaviti lep spomenik, v katerega je n vklesal napis: Tu počiva Tri- f fun Mandilovič. Spomenik si j c je postavil sam, ko je še živel. Na svojem grobu prižiga starec ^ sveče in če se kdo čudi njego- j vemu početju, razlaga takole: j To je moj grob, ker sem s svojo j dušo že umrl pred 10 leti, če-prav sem, kakor vidite, še živ. živ sem in nisem. Na ta grob ^ prihajam in objokujem nekda- 0 njega Trifuna, kakršen že 10 g let nisem več. — Sosedje pa z razlagajo njegovo početje tako- ^ le: Mož je zelo praznoveren. Ko z se je pred 10 leti zatekel k ne- c kim vražarkam, so ga te straši- » le, da bo kmalu umrl. Na ta na- j čin so hotele od njega izvabiti čim več denarja. Trifun pa je r tudi skop in, ko se je od vra- £ žark vrnil domov, se je takoj j lotil urejevanja svojega groba. t
__  r
Narodni Adresar je {
v tisku ■
  > 2
G. Ivan Mladineo poroča, da t se njegovo delo “Narodni Adre- ( sar” nahaja sedaj v tisku in da j bo gotovo za razpečavanje dneij 20. novembra t. 1.	a
N are dni Adresar bo obsežna M knjiga približno 1,000 strani, v i kateri bo navedenih kakih 1000 ( naših kolonij širom Združenih < držav in Canade, abecedno raz- ’ porejenih po državah oziroma i provincijah. Pod imenom vsakega mesta nahaja se popoln po- . pis vseh naših tamošnjih clru- , štev in ustanov z imeni njihovih glavnejših odbornikov in z adre- ] so organizacije. Potem popis . trgovcev, profesionalcev in od-ličnih ljudi v koloniji z njihovo ! adreso in telefonsko številko, ' uvrščenih pod rubriko njiho- , vih odnosnih poklicev in poslov. ^
“Uvod” knjige vsebuje kratko 1 zgodovino našega priseljeništva in njegovih delovanj in uspehov v Novem Svetu skupaj s tabelo stanja naših centralnih podpor- i nih organizacij dne 30. junija : 1937. V Adresar ju so navedene tudi vse naše centralne organi- . zacije vseh vrst s popolnim imenikom odbornikov, kakor tudi vsi časopisi, cerkve, šole, narodni domovi itd. itd. Imena vseh oseb, zabeležnih v knjigi, navedena so tudi abecedno v “kazalu” z navedbo strani, na kateri je ime natiskano, tako da čita-j tel j bo mogel zlahka najti adreso svojih prijateljev in znancev, ako so zapisani v Adresarju.
To prvo delo te vrste v Ameriki je sad neumornega dela in prizadevanja skozi dobo poldrugega leta. Isto bo nam dab _ prvikrat — mnogo jasnejši vpogled v intenzivno življenje in kolektivno zavednost našega naroda vzlie njegovi veliki raztresenosti širom vseh predelov Severne Amerike. Radi tega to delo zaslužuje, da naj bo v rokah vsakogar, zlasti pa v arhivih vsakega našega društva, narodnega doma, knjižnice in drugih organizacij in ustanov.
Ker se ta knjiga tiska v omejenem številu izdaj, priporoča se vsakomur, da takoj pošlje svoje naročilo in si s tem za-sigura svoj primerek. Cena knjige v pred-naročilu (za naročila, ki bodo vposlana pred dnem 20. novembra 1937) je $3.50. Po tem dnevu bo cena znašala $5.00. Knjiga bo trdo vezana. Vsa naročila pošljite na “Narodni A-idresar”, 156 Fifth Avenue, New ' York City.	1
mlajši se bo podal v višjo šolo. i Zato, bratje in sestre, pridite vsi 1 na prihodnjo sejo! Bratski po- i zdrav in na svidenje 19. septem- i bra! — Za društvo št. 6 JSKJ: s Matija Ostanek, tajnik. 1
Fran Milčinski:	i
Misli o starosti ;
  (
Nekatera peresa hvalijo sta- i rost. Ta peresa so osli. O mojem peresu ne trdim, da bi se ^ baš lesketalo od modrosti. Kaj f bi se lesketalo, ko je staro in 1 zapada rji! Ali tako staro ven- ^ darle ni in ni tolikšen osel, da i bi starost hvalilo.	>
Ne, ne hvalim je nikakor ne 1 — dovolj, da jo trpim!
Dobrih strani ima starost kaj 1 malo, hitro jih našteješ: to, da 1 častitljivemu tvojemu peresu ni 1 treba več vstajati s sedeža, kadar stopi v tramvaj kaka reč v krilih in ni zanjo prostora, A kamor bi sedla.
Precejšnja je tudi dobrota, če ; si od starosti brlav na ušesih. ' Slabše slišim, pa še si zabašem 1 pavolo v ušesa. Vse križem go- i vore okoli mene, pa je silno pri- 1 jazen občutek, če jih ne razu- • mem; kajti kar govore, je itak ' sama pločevina.
In še to bodi hvaležno ome- | njeno kot prijazen dar nepri- 1 jazne starosti, da te ne vabijo več v odbore.	1
Da bi pa te dobrote tolikšne bile in take, da bi se zaradi njih radoval starosti in jo hvalil, j takšen osel nisem. Nego me je : starosti zgolj sram.	:
Starost je klavrna historija in tako turobna, da bi bila skoraj že literarne vrednosti. Star človek nisi ne živ ne nfrtev: že trohniš — za v jamo pa vendar še nisi goden!
Tudi trohnoba je sicer življenje. Le ne tisto življenje, ki je vpisano v rojstnih in mrtvaških bukvah.
Neizmeren je svet, vekovečno je življenje in ni mu konca, ni mu kraja, ne v času, ne v prostoru, ne v vsebini, ne v obliki. Od vsega tega vekovečnega in neizmernega sveta pa komaj več veš, nego kar ga gre v okvir rojstnih in mrtvaških zapiskov in v oni lonec, ki nam nudi vsakdanjo hrano.
človeška pamet ve in razume le človeške stvari. Hrošč lubadar pa pozna od vsega vekovečnega in neizmernega sveta in življenja le one drobne drobcene pojave, ki se tičejo lubadarja. Te pa pozna in razume temeljito; mislim, da ne v manjši meri kakor človek svoje. In mislim, če bi se mu življenje razvijalo v človeški smeri, bi lubadar gojil brez dvoma in z veliko vnemo tudi pravno zgodovino in logaritme in indoger-manska debla in filozofijo svetega Avguština. Toda se lubadarju življenje razvija žalibog in modrost in učenost po potrebah lubadarja in ne po človeških. Potrebe lubadarja so čisto drugačne!
Kakor hrošču lubadarju, enako tudi fižolu ob preklji ni odre-i kati modrosti in učenosti, seveda ne preko okvira in preko meje 1 prekljastega fižola.
Kako velik je človeški duh, kaj vse zmore in iznajdljivo u-stvari!
Na primer ima človek zobe. Kolikor toliko še služijo človeku v ta namen, da grize in trga hrano in jo žveči.
Toda nič manjši ni njih duhovni, kulturni, industrijski in socialni pomen. Sila človeškega duha je prevrgla zgolj telesne, rekel bi živalske funkcije zobovja za griz in žvek in jih dvignila na stopnjo duhovnega čara. Ni več zobovje za to, da grize, trga in žveči, nego mu je poglavitni cilj ta, da služi dražestnemu smehljaju. Spričo tega novega cilja pa se je obrnil ves svet in so se rodile nove potrebe v pogledu filma in operete in fotografov in zobnih krtačic in zobnih praškov in zobnih vod in zobnih past in zobnih plomb in tovarn in služi zobovju milijon delavcev, ročnih
se tamkajšnji Slovenci v splo- r šnem prav dobro razumejo med 2 seboj, če bom imel priložnost, r bom še prišel na piknik v Cie- z veland. Pozdrav!	1:
Martin Hudale.!
Rockingham, Pa. — Društvo 1 Ilirija, št. 145 JSKJ je sklenilo, da priredi plesno veselico v soboto 18. sept., in sicer v korist društveni blagajni. Veselica se bo vršila v Poljski dvorani v » Central Cityu in se bo pričela .i ob 7. uri zvečer. Na razpolago 1 bodo primerna okrepčila, za pie- I salce pa bo gotovo v zadovolj- * stvo igral Martin Sero in njegov c trio iz Greensburga, Pa. Na ve- I selico so prijazno vabljeni vsi člani in članice našega društva, -člani in članice drugih bratskih društev in sploh vsi rojaki in T rojakinje v tej okolici. Čim več 1 ^ nas bo, tem boljša bo zabava. < Torej, na svidenje na večer 18. ( septembra v Poljski dvorani v A Central Cityu! _ Za društvo \ Ilirija, št. 145 JSKJ :
Joseph Cebron, tajnik, s -—	i
Sl. Michael, Pa. — Društvo i Sinovi Slave, št. 185 JSKJ bo a priredilo plesno veselico v soboto 2. oktobra v proslavo deset- i letnice društvene ustanovitve. Veselica se bo vršila v St. Michael ali Cruickshank’s hotelu in i se bo pričela ob 7. uri zvečer. Za okrepčilo bodo na razpolago 1 fine kranjske klobase in razne druge dobrote. Vsi člani in čla- 1 nice našega društva, člani in čla- ] nice drugih bratskih društev in i vsi drugi rojaki in rojakinje te- s ga okrožja so prijazno vabljeni, da se udeležijo te naše veselice i ia večer 2. oktobra. Naj bo še i omenjeno, da bodo tudi plesalci i prišli na svoje, kajti igral bo 1 znani Kopler trio, ki ima vseh i vrst poskočnice v zalogi. Torej, na svidenje! —- Za društvo Si- i j novi Slave, št. 185 JSKJ:
F. Hočevar, tajnik. 1
Gilbert,	redni	seji	.
društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, :
ki se je vršila 23. avgusta, je i bilo sklenjeno,., da se razpiše 1 za mesec september majhna društvena naklada v svrho pokritja društvenih stroškov ob koncu leta. Ta društvena naklada znaša 25 centov na članico in se plača z asesmentom za m^sec september. Lahko bi počakale s to naklado do decembra, toda ker je navadno pozimi še težje plačevati take naklade, je bilo sklenjeno isto naložiti v septembru, članice naj torej ta društveni sklep upoštevajo.	,	*
Mladinska konvencija je minila, ne sme pa miniti navdušenje za pridobivanje novih članov v odrasli in mladinski oddelek J.S.K. Jednote!
Frances Lopp.
Detroit, Mich. — Mesto Detroit se polagoma prebuja in trdnjava odprtih delavnic polagoma prehaja v unijsko. Da se bo to nadaljevalo, pa se potrebuje še precej pionirskega dela. Samo ob sebi je umevno, da prvi naseljenci, ki so prišli semkaj, niso našli ne domov ne cest; vse to so morali sami zgraditi. Pripravljati pot in obenem vršiti pionirsko delo je dolžnost nas vseh Slovencev.
Zato so tem potom vljudno vabljeni vsi člani društva Triglav, št. 144 JSKJ in sploh vsi Slovenci v tem mestu, da se gotovo udeleže shoda, ki se bo vršil v nedeljo 19. septembra v S. N. Domu na John R. Pričetek shoda ob 11. uri dopoldne. Pridite vsi! Pozdrav in na svidenje!
Frank Hostnik, član društva št. 144 JSKJ.
V __________'
Lorain, O. — Tem potom pozivam člane in članice društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo v navadnih prostorih vršila v nedeljo 19. septembra in se bo pričela ob eni uri popoldne. Na o-menjeni seji bo treba izvoliti i novega zapisnikarja, ker sedanji zapisnikar Frank Jančar
DOPISI
Iiraddock, Pa. — Nekaj besed glede obiska v Clevelandu. — Večkrat sem že slišal, da tisti ameriški Slovenec, ki ni videl Clevelanda, ni videl Amerike. Temu izreku pritrdim. Cleveland je zanimivo mesto, le žal, da vselej, kadar ga posetim, mi časa za ogledovanje primanjkuje. Obljubil sem tudi moji ženi, da jo enkrat popeljem tja, in obljuba je bila vzeta na znanje. Datum seveda ni bil določen.
Dne prvega septembra pa žena pošlje mladino na Export h Kužnikovim po drobne kumarice za konservirati. Otroci so se vrnili smehljajočih obrazov in brž pripovedovali, da gredo Kužnikovi 4. septembra v Cleveland ter da jaz in moja žena lahko prisedeva. Povedali so še, . da imajo Kužnikovi velik in nov rJ avtomobil, ki ne trese tako kot s naš. Tako smo se dogovorili, da ( odrinemo proti Clevelandu 4. I septembra zjutraj. Ob peti uri zjutraj se je že oglasil rog avtomobila pred hišo in par minut za tem smo že oddrdali. Ob pol t deseti uri (po clevelandskem j času) smo bili že v Clevelandu. { Prva postaja je bila pri prija- j telju Birku, kjer smo si duše i privezali. Obenem sem izvedel e tam, da sem sobrata Antona f Zbašnika samo za en dan zamu- ; dil; ko smo mi prišli, jo je že j mahal nazaj proti Minnesoti. ( Kot tujcu mi je bilo seveda tre- t ba kam pogledati za “jerperge”, , da spravim ženico na varno, da ^ je kdo ne premoti ali da se ne , zgubi v velikomestnem prometu. c Sin Edvard mi je pred odhodom dejal, da naj le skrbim, da pri- ( peljem mamo nazaj. To sem u- j pošteval in privedel sem jo zdra- ; vo nazaj, samo nekakega mačka , je imela v grlu, to menda zato, , ker naj novejša moda zahteva, , da se v “beer parlorju” kadijo cigarete. Pa mislim, da je do-1 volj o tem, če nečem, da se jih nalezem kot ber'AČ mra'za.
V Clevelandu sem bil tri dni ‘ in veliko bi lahko napisal o tem. Vem pa, da vsi, katere sem obi- : skal, ne bodo tega čitali, torej nima pomena navajati njihova imena. Naj bo vsem skupaj izrečena lepa hvala za Vso prijaznost. Takoj po prihodu v Cleveland smo se videli s sobratom A. J. Terbovcem, potem 1 pa nič več; isto velja glede sobrata J. N. Roglja, še toliko prilike ni bilo, da bi bili skupaj popili vsak eno čašo listega clevelandskega piva, ki itak nima j dosti pomena. To velja tudi na splošno za pivo po državi Ohio.
Na povratku sem kot turški paša udobno sedel med mojo ženo in Mrs. Kužnik, in kakih 50 milj iz mesta sem že vprašal ženo, ki je sedela pri oknu, če vidi kje kak napis zdravnika. Ko je tudi prijatelj Kužnik omenil, da tudi njemu slabo prihaja, sta ženski hitro pogruntali, kakšnih zdravil potrebujeva, pa sta šo-ferju naročili, da ustavi pri prvem prostoru, kjer se prodaja pivo. Lepa hiša, nekaj avtomobilov okoli, nekaj pivcev notri, toda pivo je bilo le podobno pivu, brez pravega okusa. Prijatelju Kužniku in meni se je zdelo, da sva po tistih medicinah še bolj bolana kot sva bila prej, pa sva sklenila, da se ne ustaviva* prej kot v Slovenskem domu v Moon Runu. Mračilo se je, ko smo dospeli tja, pa nismo imeli sreče, ker je bilo vse temno in zaprto. Kazalo ni torej drugega kot nadaljevati pot proti Braddocku in East Pittsburghu. Ob 10. uri zvečer smo dospeli v East Pittsburgh, kjer smo se pozdravili in sicer brez zdravnika.
Predno zaključim, naj še omenim, da sva v nedeljo, ko sva bila v Clevelandu, z ženico obiskala tudi piknik na Pintarjevi farmi. Na pikniku smo se srečali z večimi Pennsylvančani, tudi z mladim Previcem iz Centra. Piknik je bil prav dobro obiskan, dasi je bilo vreme nekoliko hlad-^io. Kolikor sem mogel videti,
<P
i. ,
v
ie " d
A
:s‘
■A
sp0., iU> nc? '
■ft
11 ii
ii*V
JA
ire.Vj
j 1)5*
; js ft
V*' ;»stV
m
»Vj
T* t
K.
A
d V ,fo(V
$ 'ii
fr, toV
n<y:
, tlv
es jj
y
J
in duševnih, in se vsem tem de- c lavcem, ročnim in duševnim, in i ne le njim ,nego tudi vsem nam, s izvzemši par navzočih, ta reč za-1 c stran zobovja vidi velevažna in c tudi je.	j
Namreč za človeštvo. Za hro- ‘ 1 šča lubadarja in fižol na prekl ji j ] seveda ne v toliki meri in lahko rečemo, sploh ne, kolikor se ti- 1 če ta reč vekovečnega in neizmernega sveta in življenja.
O onem neizmernem svetu in ( vekovečnem življenju, kolikor > sega preko krstnih in mrtvaških bukev in preko lonca, ki se nam . v njem pari, peče in kuha naš f vsakdanji kruh, seveda nič ne , vemo ljudje in tudi lubardarji L nič in fižol takisto nič ob prekl ji.
Pa tudi če bi kaj vedeli, ne bi mogli razodeti, kar vemo, ker so , j nam besede sposobne le, da razo- , denejo to, kar spada v okvir krstnih in mrtvaških bukev in ; kar da imamo v loncu. Ne dosti
i
vec.	^
Včasi, kakšen trenotek, se mi ( zazdi, da gledam ne s človeško, , lubadarsko, fižolsko pametjo, j nego se mi nenadoma odpre po- , gled in razumem z enako, vkup- ^ no, svetovno pametjo. Takrat mi je vse jasno. Toda mi nima jezik ' besedi za to, kar da je jasno , hkratu in vkupe meni, hrošču ( lubadarju, prekljastemu fižolu in vsemu vekovečnemu svetu. (
Menim, te besede niso baš sla- ( be in ne bi bile nevredne tiska. ] Ako bi mi pero bilo mlajše!
Toda mi slehernik najprej pogleda peresu na zobe, pa zmiga ■ z glavo. Kako naj potem hvalim starost!	i	■
i
Recimo, da s previdno besedo I, za rokav primem založnika in ga ustavim na cesti. Niti izpre-govorit-i mi ne da do konca. Nego hiti, da obrne pogovor na drugo plat: kako da je z mojim zdravjem in kaj da mi je rekel zdravnik.
Zdravnik! Kaj mi bode zdravnik! Vsi zdravniki so enaki, vsi hočejo, da naj stradam! Star da sem,v pravijo, moja starost da zahteva, da stradam! — Pa naj hvalim starost! In sploh menim, za stradanje da imamo od oblasti postavljeno gospodarsko krizo, ni nam treba še zdravnikov in takih Založnikov, k*i nas spominjajo na zdravnike in stradanje!
Uredniki niso nič boljši od založnikov. Ako se staro pero drzne in potrka, uredništva ponavadi ni doma. In ako je doma, ne sprejme rokopisa. In ako ga sprejme, ga ne čita, kam da bi ga dalo vsaj v tisk. In če ga natisne, mu je potem vrsta za 20 par cenejša — zaradi starosti.
Kakor je meso od starih volov cenejše.
Pa še nisem čul, da bi se star vol hvalil s starostjo.
Ne, starost ni da bi jo hvalil!
Nego je starost tudi jako smešna. Stari ljudje imajo smešno navado, kadar te srečajo in pozdravijo, se ti vsakikrat široko nasmejejo, pa naj si še tako tuž-no oblečen, in se nekateri tudi še ustavijo. To store zgolj zaradi starosti, da se jim ob važnem o-pravilu srečanju ne bi zmedel stvarni položaj. Pa se tega sami niti ne zavedajo.
In enega poznam ali dva, ki ne le postoje in te z izzivajoče prijaznim nasmevom pozdravijo ,nego ti še z roko pomigajo in jim zraven od iskrene radosti žari lice, kakor da so v državni loteriji zadeli glavni dobitek s premijo.
Nič ne bi dejal — naj se ustavljajo ob pozdravu, naj se reže in migajo in naj so smešni! Smešnim ljudem je treba biti hvaležen, smeh dobro de, ker zniža krvni pritisk: zadnjič mi ga je meril zdravnik in vsakikrat, kadar sem se zasmejal, mi je kazalec znatno zdrknil navzdol.
Ampak se bojim: smešen postajam tudi jaz od starosti! To pa ni več smešno, nego je kruta tegoba. Tegoba je jako moderen izraz in še malo obrabljen in ga vsakomur toplo priporočam, že sem zapazil: ko sem odzdravil, sem se tudi jaz ljudomilo zarežal in niti nisem vedel, komu da
odzravljam. OJ in s strahom o-
pazujem, da se mi hoče, da se ob svojih pozdravih ustavljam na cesti, dasi ni nič stvarnega povoda za ustavljanje, in bojim se, jutri, pojutrišnjem se bo zgodilo in bom dvignil roko in z njo pomigal — “ta ta.”
In ne rečem, da mi ni že kdaj karkoli kanilo od nosu.
žena mi ne verjame starosti. Pravi, da sem v naj lepši moški dobi, le domišljam da si starost, siten da sem.
Pa se je zgodilo, kar se je prej ali slej moralo zgoditi; včeraj se mi je nenadoma ustavila žep-< na ura! če se ura ustavi, je spomin in pomeni smrt v hiši.
Dejal sem: “Ko ne verjameš starosti, boš verj'ela smrti. Ni treba, da verjameš meni, ki si ‘domišljam’ j n sem ‘siten.’ Verjela boš vsaj uri. Ura se je ustavila brez slehernega očitnega razloga. Ne vsled padca, ne vsled udarca, šele tri mesece je od tega, kar ji je bilo na novo vstavljeno pero, trpežno in brezhibno. V Kamniku so jako vestni urarji in poceni so takisto, popravilo je stalo le 25 Din in se je svetila ura kakor oguljen rokav. S popravilom v Kamniku sem bil prav zadovoljen in on-dotnega gospoda urarja lahko z mirno vestjo vsakomur priporočam. Višji previdnosti pa, sem dejal, se seveda ne more upirati niti Kamnik.”
žena je rahlih živcev, solze so ji zatrepetale okoli usten, sklenila je roke in je dejala, naj\ne govorim tako strašnih besed! Saj je nemara tudi v Ljubljani še kakšen urar in mu bo še danes nesla uro v popravilo.
Izrazil sem pomisleke, da bi se človek predrzno upiral spominu. “Ako so mu dozorela leta,” sem dejal, “in mu vljudno trka na vrata že neizprosni spomin,” sem dejal, “se kaže mirno vdati brez punta in nevolje. Ure mojega življenja so štete. Zato . mi ni več treba ure, niti ne, da se rfri' popravi. Na pragu stojim j večnosti. Zdi se mi, onkraj pra-;ga nihče ne potrebuje ure, da bi meril čas, ne človek, ne lubadar, ne fižol ob preklji.” Sem dejal.
Mislim, te besede da niso bile brez literarne vrednosti.
Moja žena me jako ljubi, ulile so se ji goste solze, združene z ! glavobolom. Taka reč ji vsakikrat traja' tri dni in so to živci. Njeni živci ne prenašajo literarnih besed. Pa sem dejal: “Oprosti ! Pogled v neizmerno veko-večnost mi je za hip prevzel oko, da nisem videl tega, kar mi leži na dlani. Tri fante imava, najmlajši je v šesti, najstarejši na univerzi,- tem žarišču slovenske kulture. Ure pa nima nobeden izmed njih. Ako meni ure ni več treba, potrebna bo fantom. Prosim te, stori, kakor si se namenila, in daj jo v popravilo! V Kamnik seveda ne kaže, da stopiš z njo. Ali ondu, v Kravji dolini, sem čul, da je urar uglednih načel in strokovnjak, ta nas ne bo odrl, niti ne bo iz ure pobral rubinov, 15 jih je!”
Zleknil sem se na divan in mi je žena skrbno sezula čevlje, me zadela, obrisala si je solze, vzela uro in šla.
In potem se je vrnila čez pol ure. Okoli usten ji je trepetalo, pol je bilo joka, pol smeha. Pritisnila mi je uro na uho — ura je šla.
Dejala je, da ura ni bila na-! vita. In da je zato morala v Kravjo dolino in iskati urarja,
; da navij e uro! i	____________
ZA OHRANITEV DREVES
Drevesni eksperti so pronašli, da je gumij najboljše sredstvo za zaceljenje gnilobnih “ran” starih dreves. Gniloba se iz drevesnih debel čisto izreže, nakar se izvotline napolnijo z gumijem, prepariranim na poseben način. To prepreči nadaljno gnitje. Na ta način upajo eksperti še dolgo ohraniti pri življenju številna stara drevesa, ki j so za našo republiko zgodovin-1 skega pomena.
03101
[01=301
KNUT HAMSUN:
O
H
BLAGOSLOV ZEMLJE
(Prevedel Rudolf Kresal)
30Eaoi=aomoEc
Pri kovačevih so kosili, vsa družina je bila zbrana, ponudili so tudi Sivertu, toda on je bil že kosil in se j<e zahvalil. Saj so vedeli, da bo prišel ta čas, pa bi bili lahko še nekaj časa nanj počakali, na Sellanrai bi se bilo to zgodilo, tu se pa ni. — Ah kaj, ti si pač vajen boljšega, je dejala kovačica. — Ali si v cerkvi kaj novega zvedel? je vprašal kovač, čeprav je bil sam v cerkvi.
Ko sta jenzina in mala Rebeka sedeli na vozu, je kovačica dejala hčeri: Da, da, Jenzina, le nikar preveč ne zavlačuj, pa pridi docfiov. — To se da razumeti na dva načina, je mislil Sivert, a se v stvar ni vmešal, če bi bila malo bolj jasno govorila, tedaj bi bil nemara dal (Tdgovor. Nagubal je čelo in čakal, — ne, nič več.
Vozili so se domov in mala Rebeka je bila edina, ki je imela kaj kramljati. Bila je polna doživetja, cerkev, duhovnik v črnem talarju s srebrnim križem, soj luči in donenje orgel, čez dolgo časa je dejala Jenzina: Tisto z Barbro je sramota! — Kaj pa je tvoja mati menila, ko je dejala, da pridi kmalu zopet domov? je vprašal Sivert. — Kaj je menila? — Kaj nas misliš aapustiti? — Pa nekoč bom vendar morala spet domov, je dejala. — E! je vzkliknil Sivert in ustavil konja. Ali naj takoj zdaj obrnem s teboj? je vprašal. — Jenzina se je ozrla vanj, bil je bled kakor smrt. — Ne, je odvrnila in je takoj nato pričela jokati. Mala Rebeka je začudeno gledala zdaj enega zdaj drugega. Ah, mala Rebeka je bila na taki-le vožnji zeJo koristna, potegnila je z Jenzi-no, božala jo je in jo je pripravila spet do smeha. In ko je mala Rebeka grozila bratu, da bo skočila z voza in šibo poiskala zanj, tedaj se je moral nasmehniti tudi Sivert. — Za zdaj te moram vprašati, kaj si mislil? je dejala Jenzina. — Sivert je brez premisleka odgovoril: Mislil sem, da bi morali, če bi nas zapustila, pač gledati, da bi opravili brez tebe. — čez dolgo je Jenzina dejala: Kajpada, saj Leopoldina je zdaj že odrasla in bi lahko o-pravljala moje delo.
Bila je žalostna vožnja domov.
f	7
čez puščobo gori je šel mož. Vihar je divjal in dež je lil, jesensko deževje se je bilo pričelo, ali za to se ta mož ni zmenil, vesel je bil videti in je tudi bil. Aksel Strom je bil, od zaslišanja je prihajal, kjer je bil oproščen. In bil je vesel: prvič, ker sta mu doli v pristanu stala kosilni stroj in plug za oranje ledine, in drugič, ker je bil oproščen. On ni pomagal umoriti otroka. Tako se utegne zgoditi!
Toda kako težke ure je moral prestati! Ko je stal pred sodniki in pričal, je imel ta od dnevnega dela zdelani mož pred seboj najtežje delo svojega življenja. On bi ne bil imel nikake koristi, če bi bil Barbrino krivdo povečal, zato se je pazil, da bi ja ne rekel kaj preveč, da, niti vsega tistega, kar je vedel, ni povedal, vsako besedo so morali izvleči iz njega in večinoma je odgovarjal samo z da in ne. Kaj to ni bilo dovolj.? Kaj naj bi bil zadevo še večjo napravil, kakor je že itak bila? Ah, precejkrat je kazalo, kakor da se zdaj začne zares; visoka gospoda je bila tako hudo črno oblečena in nevarna, z malo besedami bi bila vse lahko sprevrgla v najhujše in bi bila nemara utegnila še njega obsoditi. A bili so prijazni ljudje, njegovega propada niso hoteli. In razen tega se je pripetilo še to, da so bile za Barbrino rešitev močne sile na delu in to je bilo tudi njemu v korist.
Kaj za ves svet pa bi se mu bilo še utegnilo pripetiti?
Barbri sami pač ni moglo priti na misel, da bi kaj izpovedala, kar bi bilo obremenilo njenega bivšega gospodarja in dragega; on je vedel vse preveč strašnih reči o njej, tako to kakor njeno prejšnjo zadevo z otrokom, tako neumna Barbro ni bila. O, in prekanjena je bila dovolj, hvalila je Aksela in dejala, da ni niti najmanj vedel za porod tako dolgo, dokler ni bilo vse v kraju. On da je precej samsvoj in,da se nista razumela, a da je tih mož in izvrsten človek. Ne, da je izkopal nov grob in položil vanj truplo, to se je zgodilo veliko pozneje, in sicer le zato, ker je menil, da prvi grob ni bil dovolj suh; in tako je tudi bilo, samo Aksel je prav preveč samsvoj.
Kaj se je torej utegnilo Akselu pripetiti, če je tako Barbro vso krivdo vzela nase? In za Barbro samo so bile na delu zelo močne sile; gospa pristava Hayerdahla je bila na delu.
Šla je od najnižjega do najvišjega in ni štela stopinj. Zahtevala je, da jo zaslišijo kot pričo, in je pred sodiščem imela velik govor. Ko je prišla na vrsto, je stala pred ograjo in je bila res parvcata odlična dama, vprašanje detomora je zgrabila v vsej njegovi širini in je sodišču vprav predavala, človek bi bil mislil, da si je bila dovoljenje za to že vnaprej izposlovala. O gospej pristavki so drugače lahko mislili, kar so hoteli, toda govoriti je znala, to pa, in učena je bila v politiki v vseh socijal-nih vprašanjih. Bil je le čudež, odkod je vzela vse tiste besede. Zdaj pa zdaj se je zdelo, kakor bi jo bil predsednik poskušal opozoriti, da bi govorila bolj o stvari, toda očividno ni imel dovolj srca, da bi jo bil prekinil, in je pustil, da je govorila dalje. In nazadnje je spravila na dan nekaj uporabljivih misli in stavila sodišču pozornost vzbujajoč predlog.
Brez ozira na pravnotehnične dolgoveznosti, se je stvar vršila, kakor sledi:
Me žene, je dejala gospa pristavka, me smo nesrečna in zatirana polovica človeštva. Možje delajo zakone, me žene nimamo pri tem nikakega vpliva. Toda, kaj se more mož uživeti v to, kaj je za ženo, roditi otroka? A'li je kdaj občutil njen strah, ali je čutil neizrekljive bolečine in kaj je on kdaj vpil od porodnih bolečin?
V današnjem primeru imamo služkinjo, ki je rodila otroka. Ona je neporočena, zato je morala ves čas nosečnosti skrivati svoje stanje. Zakaj ga je morala skrivati? Zaradi predsodkev Človeške družbe. Ta družba zaničuje neporočeno ženo, ki pod srcem nosi otroka. Ona ne samo da je ne varuje, ona jo preganja Se z zasramovanjem in prezirom. Ali to ni, da bi se človeku ježili lasje? Kajpada, in vsakega človeka s srcem v prsih mora (to navdati z uporom! Dekle ne samo da mora roditi otroka, kar tje že samo ob sebi dovolj hudo, ne, zato naj bo še osramočena kakor zločinka. Jaz morem reči samo to, za to-le dekle na tej-le zatožni klopi je bila še sreča, da je prišel njen otrok zaradi nesrečnega naključja v potoku na svet in se je moral takoj zadušiti. Tako dolgo, dokler bo družba taka, kakršna je zdaj, bi morala biti vsaka neporočena mati oproščena, pa čeprav namenoma umori svojega otroka.
Tedaj je predsednik lahno zamrmral.
Ali vsekakor bi jo smeli le neznatno kaznovati, je dejala gospa pristavka. Seveda smo vsi složni v tem, da je treba otroka ohraniti pri življenju, je dejala, toda kaj bi od vseh zakonov človeštva ne smel ne eden valjati tudi za nesrečno mater? Predstavite si vendar, kaj vse je morala prestati za časa nosečnosti, kakšne muke je morala pretrpeti, da je zakrila svoje stanje, in ko ni vedela nobene druge poti več niti zase niti za otroka. V to se sploh noben človek ne more uživeti, je dejala. Otrok umre vsaj dobrohotne smrti. Mati ne želi niti sebi niti temu ljubemu otroku kaj tako hudega, da bi živelo, sramoto ji je težko nositi in ta čas dozori v njej načrt, otroka umoriti. Tako rodi naskrivaj in štiri in dvajset ur dolgo je tako iz uma, da ne ve, kaj dela.Ona takorekoč sploh ne stori tega, tako je iz uma. Otroka mora pokončati že tedaj, ko j® od poroda boli še vsaka mišica, še vsaka kost v telesu, — le predstavite si vso tisto silo volje, ki je za to. delo potrebna. A seveda želimo vsi, da ostanejo otroci živi, in vsega obžalovanja je vredno, da se nekaterim upihne luč življenja. Toda vsega je kriva edino-le človeška družba, klevetniška, besno preganjaška, zlobna družba, ki je vedno na straži, da bi nezakonsko mater z-vsemi sredstvi zadušila.
A celo po takem početju družbe se tako tepene matere še lahko dvignejo. Velikokrat začno prav ta dekleta po svojem družabnem pregrešku razvijati svoje naj plemenitejše lastnosti. Saj se sodišče lahko prepriča pri predstojnicah zavetišč, v katera sprejemajo matere in otroke, ali ni to res! In izkužnje so dokazale, da so vprav one deklice, ki — da, ki jih je družba prisilila, da umore svojega otroka, da postanejo vprav te deklice izvrstne pestunje. To je snov za slehernega, da jo premisli.
Druga stran stvari pa je: Zakaj naj bi mož ostal nekaznovan? Mati, ki stori detomor, je mučena in pahnjena v ječo, on pa, oče otrokov, zapeljivec, njemu se ne zgodi nič. Ampak tako dolgo, dokler je on povzročitelj otroka, je pri umoru tudi on soudeležen in sicer v naj večji meri, brez njega bi se nesreča sploh ne bila zgodila. Zakaj se lepo izmuzne, docela prost? Ker možje pišejo zakone, to je odgovor. Proti tem možem bi bilo treba poklicati nebo na pomoč! In to prej n'e bo bolje, dokler ne pridemo me žene do besede pri volitvah in v zakonodajnih zbornicah.
Ali, je dejala gospa pristavka, če grozni zakon zadene krivo — ali bolj ali manj krivo — nezakonsko mater, ki zagreši detomor, kaj naj porečemo potem o nedolžni, ki je umora samo osumljena in ga sploh ni zagrešila? Kakšno zadoščenje nudi družba tem svojim žrtvam? Nikakega zadoščenja! Jaz potrjujem, da to-le dekle, ki tukaj sedi, poznam še od otroka; bilo je v moji službi, njen oče je uradni sluga mojega moža. Me žene si dovoljujemo misliti in čutiti vprav nasprotno kakor možje s svojimi obtožbami in preganjanji, !me si dovoljujemo, imeti o stvareh svoje mnenje. Dekle tukaj je zaprto in oropano svobode, osumljeno, da je prvič rodilo skrivaj, drugič pa da je svojega otroka umorilo. — Ona ni — o tem ne dvomim — storila ne prvega ne drugega. Sodišče bo samo prišlo do tega kakor solnce jasnega sklepa. Na skrivaj? Pri belem dnevu je rodila. Lahko da je bila sama, pa kdo bi naj bil pri njefj,? Bivala je daleč gori v puščobi, edini človek razen nje, ki je bil pri roki, ta je bil mož; kaj naj bi bila tega v takem trenutku klicala na pomoč? Me žene se upiramo temu že ob sami misli, polne sramu pobesimo oči. — In potem, da bi naj bila otroka pokončala? Rodil se je v potoku, dekle je ležalo tam v ledenomrzli vodi, ko je porajalo. Kako je prišla v potok? Ona je služkinja, torej Sužnja, opravljati mora svoje dnevne dolžnosti, hotela je v gofcd po brinje, da bi očistila vedra za mleko. Ko je brodila čez potok, ji je i^podrsmlo in je padla. Obležala je, rodil se je otrok in se zadušil v vodi.
Gospa pristavka se je ustavila. Na sodnikih in poslušalcih je lahko opazila, da je govorila čudovito dobro, v dvorani je bilo tiho, da bi se bila slišala miš, in samo Barbro si je zdaj pa zdaj od ginjenosti obrisala oči. Potem je gospa pristavka zaključila: Me žene imamo srce: Jaz sem svoje lastne otroke zaupala tujim rokam zaradi potovanja semkaj, da bi pričala za to nesrečno dekle, ki sedi tam. Moški zakoni ženi ne morejo ubraniti, da bi ne mislila: Jaz mislim, da je dekle tukaj že dovolj kaznovano za tisto, da sploh ni storilo nič zlega. Oprostite obtoženko, potem jo vzamem jaz domov in postala bo najbolj izvrstna pestunja, kar sem jih kdaj imela.
Gospa pristavka je končala.
Predsednik je pripomnil: Da, toda, kaj bi ne bile po govoru gospe pristavke najbolj izvrstne pestunje pptem takem detomorilke? O, ampak predsednik z gospo pristavko Hayerdahlovo ni bil navzkriž, povsem nasprotno, tudi on je čutil človeško, prav svečeniško. Ko je potem državni tožilec naslovil na gospo pristavko še nekaj besed, je predsednik mirno sedel na svojem stolu in pisal pripombe.
Vse skupaj ni bilo več kot nekaka dopoldanska razprava, ker je bilo treba zaslišati le malo prič in j,e bila stvar vendar povsem jasna. Tam je sedel Aksel Strom in upal najboljše, v tem pa sta se, kakor se je zdelo, državni tožilec in gospa pristavka naenkrat sporazumela, da bi spravila njega v neprilike, ker je otroško truplo pokopal, namesto, da bi bil siprt javil. Pričeli so ga strogo zasliševati, in nemara da te točke ne bi bil tako dobro pojasnil, da ni v dvorani opazil Geisslerja. Povsem res, tam je sedel Geissler! To je bilo Akselu v nekako oporo; proti gosposki, ki mu je hotela do živega, se ni čutil nič več osamljenega; Geissler mu je pokimal.
Seveda, Geissler je prišel v mesto. Sicer se ni bil prijavil kot priča, toda bil je vseeno na mestu. Pred pričetkom razprave je tudi uporabil nekaj dni v to, da je v primer zadobil vpogled in da si je zapisal še tisto, kar mu je bil povedal Aksel na Maanelandu. Večina predloženih dokumentov je bila v Geisslerjevih očeh zgolj čečkarija'; ta pristav Hayerdahl je bil silo omejen človek, pri preiskavi je takoj od početka gledal na to, da bi Aksela očrnil kot sokrivca detomora. Ta osel, ta bedak, niti pojma ni imel o življenju v puščobi, ni videl, da je bil prav otrok vez, ki naj bi bila na Akselovo posestvo navezala žensko silo.
Geissler je govoril z državnim tožilcem, toda dobil je vtis, da tega sploh ne bi bilo treba: Akselu je h®tel pomagati, da bi se spet vrnil v puščobo na svoje posestvo, toda Aksel ni potreboval prav nikake pomoči. Ne, saj se je celo Barbri obljubljalo le dobro, in če bo oproščena ona, bi Akselova sokrivda odpadla sama od sebe. Zaviselo je le še samo od tega, kaj bodo izpovedale priče.
(Dalje 'prihodnjič)
Fnan Milčinski:
Par besedi o smrti
Ne vem, zakaj ne bi smel baš o svoji smrti povedati kake besede.
Kadar pričnem, holaj, koj mislijo, da me morajo tolažiti in da ne bom umrl.
Toda sem se odločil, da bom.
Ne morebiti baš ta dan ali ta, to leto ali bližnje, nego bom umrl kadarkoli. Toda, da bom, sem se odločil trdno.
Dokler sem bil mlajši, je bil položaj drugačen. Takrat sploh nisem imel namena umreti. Tako, kakor — recimo tudi nedolžno jagnje na paši svoje smrti nima na repertoarju jagnječjih svojih preudarkov in naklepov. Zdi se mi, da je nima na repertoarju. Seveda priseči ne bi mogel, ali jo ima ali ne. Kajti nisem več domišljav, sedaj ne j več, in vem, da nič ne vem, niti ne o notranjem življenju jagnjeta.
Kdor je mlad in zdrav, vsak-teri namerava živeti večno. Oziroma nima povoda za dvome in misli, da utegne biti drugače. Mladi ljudje so pač lahkomiselni in nepreudarni.
Čim se pa postaraš, nenadno postaneš moder in preudaren. Pa se odločiš, da boš slej ali prej umrl. Umrl boš sicer, naj se odločiš ali ne. Toda ustreza vzvišenemu tvojemu stališču, ako nisi tako rekoč jagnje na paši, nego imaš razum in disciplino in preudarke in prosto voljo. Star si in moder, pa boš sprejel na svoj repertoar prej ali slej tudi smrt. Kajti bi bilo jako neprijetno, ako se ne bi odločil in bi ti ob smrti očitali jeziki: “Umrl je, pa je mislil, da bo živel večno!” Lepše je in dosti bolj u-gledno, če se za to, kar mora biti, tudi iz proste volje odločiš, da boš.
Je bil n. pr. župan, pa je zvečer z brvi padel v mlako. Pa je
še v zadnjem mahu možato sklenil: “Zdajle si boš obleko zmočil in posvinjal.” In si jo je res seveda. Ker pa si jo je zmočil in posvinjal po sklepu županovem, je stroške pri krojaču trpela občina,
Tako previdno je torej in koristno, če človek v pravi čas odloči in ne čaka, da stvar nenadoma pride nadenj in brez njegove odločitve.
Odločil sem torej. Pa sedaj premišljam, mar sem bil tudi jaz oni, ki se je odločil, da po-stari. Bojim se, to ni bilo hvalevredno. Starost ni hvaleredna.
Ko si star, ne ločiš več, ali je moderna glasba lepa ali ni. Zdi se ti, da nikakor ni. Trobijo pa, da je. In trobijo zelo na glas. In si star, pa se bojiš, da boš tepen, in jim verjameš in pritrdiš. In potem sploh več ne veš, kaj je lepo.
Zastran literature pa je prav tako.
Pa si ne upaš več med ljudi, ker te je sram tvo'jih nazorov in c}a si star.
Pa ni to zastran glasbe in literature edina in najhujša posledica starosti. Nego tudi potresa več ne razumeš pravilno.
N. pr. je bilo v nedeljo ob koncu južine in šmo dospeli do potic.
Oziroma jaz ne in moja starost. Midva sva dospela zgolj do špinače in suhih češpelj. Potic ne marava več. Oziroma jaz bi jih maral, toda jih odklanja zdravnik. Pa jih ne odklanja za svojo osebo, nikakor ne, nego jifi odklanja le zame, jaz da jih ne maram, ker da sem star. Tega da ne smem, onega da ne smem, ni<? da ne smem. Le zdravnika lahko še plačujem, hvala Bogu, za to še nisem prestar.
, Hkratu ob potici pa smo imeli ono nedeljo tudi potres. Toda jaz ne. Tudi potresa jaz nisem čutil. V^l drugi, so ga in je moja žena kvišku planila, češ; potres jve> in kje je plašč in galoše, da beži na plan. V dno srca je bila užaljena, ko sem izjavil, da niti sence ni potresa in da je figa, ne pa potres.
V istini z&me ni bilo potresa — nisem ga čutil. Za vse druge pa je bil. Tudi za mladino okoli mize je bil in ga je prisrčno pozdravljala, kajti ji je zelo priljubljen. Celo kuhinja je prihitela, da je potres in da se steklenica guglje na omari in da bo padla.
Jaz pa ga nisem čutil in je bil od vseh potresov najbolj strašen ta, ker ga nisem šutil, dasi je bil.
Star sem!
In se vprašujem, ko niti potresu več nisem kos, čemu sploh še živim.
Mar samo zato, da se ukvarjam z gumbi?
Zlasti z gumbom spred pri o-vratniku?
Nikdar nisem niti ne bom tajil silne in nepremostljive razlike med človeštvom in živaljo, kar se tiče duhovnega življenja in kulture in civilizacije in sploh. In tudi kar se tiče komparativnega jezikoslovja. V teh pogledih je žival resnično vredna pomilovanja.
Toda v enem pogledu žival vendarle in brez dvomov nad-kriljuje človeka, v tem: ni ji treba zapenjati gumba pod vratom.
°!
1 In ne vem, ali in kdaj, po ko-' liko tisočih let in po kakšnih prehodnih stopinjah se bo človeštvo povzpelo tja, da mu bo gumb pod vratom odveč.
* Zlasti kadar je ovratnik nov!
’ Vendar mi je šla včasih ta 1 stvar še nekako izpod rok. Niti godrnjal nisem, samo nagubal J sem nos in zavihal gornjo ustni-1 co nad zobe, pa je bil gumb za-’ pet.
1 Sedaj je stvar drugačna. V nedeljo so mi dali nov ovratnik pa sem med zapenjanjem omagal. Privoščiti sem si moral od-počitek. Vsedel sem se in so mi ' prinesli okrepčila—pol kranjske klobase s hrenom in požirek bri-novca. Potem sem si toliko o-: pomogel, da sem gumb zapel.
Tako se staramo in umiramo. Staranje je umiranje. Nekateri ’ prično umirati na tem koncu, drugi na drugem. Nekaterim najprej umro oči, vid jim opeša, ugasne, umre. Drugim posluh. Nekaterim zmanka besed. Pre-različno se javlja smrt.
Jaz sem pričel .umirati pri potresu in gumbih.
In ko je človek v dovoljni meri umrl, ga pokopljejo.
Seveda, nekoliko tudi v grobu še živi telo. N. pr. pravijo, lasje in nohti mu še rasejo v grobu.
Pa sem radoveden, ali bo tudi meni v grobu še kaj živelo — lasje in nohti ali kaj takega, za kar ni treba možganov in duševnih naporov. Nimam te navade, da bi se dosti pečal z lasmi in nohti, in ko jih zanemarjam živ, ne verjamem, da se bodo trudili še v grobu. Onim, ki lasem in nohtom posvečajo večjo pozornost, onim rad verjamem, da j.im bodo še rasli in jim je priporočati, naj si v grob vzemo glavnik in ogledalce in škarjice in pilo in drugo vajeno pripravo za vsakdanjo potrebo.
Nič se ne ve.
Ne vem, ko od nekdaj ra“ šem in ne neham, dasi se® ali se mi ne bo še v gr° ^ pisalo kar samo od rekoč iz navade. Kakor """--i lasje rasejo v grobu in" tudi tako rekoč iz nav3 Pa utegne biti prav, svinčnika dajo v grob ij1' nico. In bom ta sv*n^nlhl{ beležnico štel za čin po®e zornosti nasproti svoji111 nim ostankom, čez meS pa bi prosil, da mi °^r^0[
Ne zaradi rokopisa,
Nego rad priznam, da ^ j red in da mrtvi ne bi 31,1 ganjati konkurence živ11"' Ampak naj mi dajo v zgolj naj novejši praVOP1 V-krat bo gotovo zopet dr . dr da preveč ne zaostanem kom in bi me Bilo sram-
PRIPRAVNI FA#j]t
Uniformirani fantje imajo telegrafske druž^
za raznašanje brzojavi
1 rabni tudi za marsikaj, opravke. Tako jih P°ne.. , d je kličejo, da jim vod'i s otroke v šolo ali v gled8 *' jim splezajo po mačK°J|® da pokosijo trato, da Č* rim ljudem, da pomag$ kartfe, če enega igralca n da splezajo skozi okno^ vanje in odprejo vrata P vi osebi, ki se je sama v la, itd. V nekem mestu vanije je županova taJn j ^Pri no pozvala telegrafsk61* ^ urad, da je ubil mi§, K. boječa ženska ušla na 1“ j
Važno za vsaW
• trti'
KAPAR poSlljnte denar v st*B i;
KADAR ste namenjeni v stari »
KADAR želite koga 17. starega ‘ r;.
KAKI E prodajamo za vse b®«" najnižji ceni ln seve®
Me,C- ' Potniki so z našim poireqW"
zadovoljni.	(ji
Denarne pošiljke izvršniel,, zanesljivo po dnevne*0 ^
V JUGOSLAVIJO	.V	'J.	i
Za $ 2.55	160 Din
Za 5.00	200 Din
Ztt „1.20	300 Din
Za 11.70	500	Din
Za 23.00 1,000 Din  Za 45.00 2,000 Din Za Ker se cene sedaj hitro	gopj
ne cene podvržene spremembi K Pošiljamo tudi denar brzojavno ir Izplačila v dolar)”’-V Vašem lastnem Interesu j®> a ct' predno se drugje posUižlte, pojasnila.
Slovenic
(Glas Naroda—Trave!
216 West 18 St.	Ne**
URE, PRSTANI, ZLATNINA, SRERV IN DRUGO!
Zenith in Sparton B8 1 refrigeratorJ1, , Svjlnate društvene
regalije.	0
Popravimo ali prenov stare zastave*
IVAN PAJ*
24 Main St., C onem
UDOBNE^ P0T0VA#
Sedaj, ko jc poletni Evropo pojenjal, lio potovanj® ^ prijetnejše. Ako ste pred	’
v stari kraj, mi Mm prej ^ parnikov, cene kart in drug« ,n
Cene za denarne
I)in.	200	_.za	$5.—	Ut	5? 'A
350	 za	8.40	JM . v
500	—za	11.65	.
1000 —za 23.—	.gjfl .
2000 __za 45.—	1U	.
Pri večjih zneskih spražil® i'1 Pošiljamo tudi v am- °u
J tjh
Sorodniki	Iz stares®	'
i«
je sedaj mogoče dobiti,	a»o	^
nudi zadostno garancijo.
, dOS*1	k
Notarski in drufl* p ^ f ^
Kadar imate kak	notarski	^
kako drugo zadevo s	&
interesu, da se °^rn
er
$ rij
na
Vso
'’rši
Ni
9J$:
Ple»n
št.:
VS(
e«ei
Nav
M
%0
tr* ^a,
A
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najbaljša Izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale ln prevode romanov najboljših pisateljev.
Naročnina za celo leto Je $6.00, za pol leta $3.00; za New York City in Evropo pa za celo leto $7.00.
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New York, N. Y.
1H(
kih
ti
°b
k
k
i|
X
Vašem
r.aslov
LEO Z A KR A;#
GENERAL TRAVEL SEBV'
302 E. 72nd Str., New
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNuTv
amf.rik! JE ENAKOPRAVNOST
Naročnina za celo leto izven Clevelanda je a Društvom in posameznikom se priporočamo * tiskovina.	Unijsko	delo—zmerne
6231 ST. CLAIR AVE.	Cleveland,