GUKO d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 20 - 165 Fax: 0602 / 21 - 076 * NOVOST * * * * NOVOST * * * * NOVOST * Želite pisati hitro in kvalitetno ? DA! ! ! Pišite s pisali firme SAKURA - s pisali GELLY ROLL. To je roler, polnjen z žele - tinto. V svetu, pa tudi pri nas je izredno priljubljen. Piše zelo tekoče, barva je obstojna na vodo in svetlobo. Na izbiro imate osem barv: rdečo, modro, črno, rjavo, zeleno, oranžno, roza in vijolično. IZBERITE Sl SVOJO BARVO PISAVE -POIŠČITE GELLY ROLL V VSEH BOLJŠIH PAPIRNICAH ! * NOVOST * * * * NOVOST * * * * NOVOST * SAKURA - PREDNOST JE V KVALITETI partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 nninižJE možne cehe OBinzmjEnEcn poiiišm m ugod- ^ Dl KREDITIH PRODAim POGOJI O 20% popust ob gotovi n/kem plačilu O trime/ečno obročno odplačilo brez popu/ta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 noyfl opRcmn - norem gradeč m ■ S Karikirano Ki[i?2)(3 a - Ne čudite se, dragi gledalci ! Ta tekmovalec prihaja iz dežele PREPIHA ! O ne - sloge pa ne! Tako je vzkliknil angel, ki se je uprl bogu in se prelevil v hudiča. Želel je biti z bogom enakopraven, pa je med angele zasejal kal demokracije. Pognala je in razdelila enotno božje kraljestvo v nebesa in pekel. Kakor na nebu, tako bo na zemlji, je dopustil bog. Zemljani negujejo demokracijo bolj ali manj uspešno. Ko zmaguje božja volja in vladajo absolutistični vladarji, je letina dobra. V olxlobju vražje oblasti pa se demokracija razbohoti in požene obilo stran/kar/skih poganjkov s plevami in ljudstvo ostaja lačno. Prejšnje leto je bilo izjemno plodovito. DP (družinski poglavar) in mati država sta spravila na svet dvakrat po 147 otrok, zdaj pa ne vesta, kateri so nezakonski (iz ljubezni porojeni) in kateri so zakonski. Otroci (beri : župani in predsedniki svetov) pa si zdaj skačejo v lase kot v vseh normalnih družinah in si iščejo zaveznike pri bratrancih in sestričnah (beri: podžupanih in podpredsednikih). Vendar ni vseeno, kakšne barve je kateri, saj je znano, da se nekatere barve skladajo in druge tepejo. Župani rotijo mater državo, naj pojasni, kateri otroci so zakonski in kateri ne. Ona bo že vedela, očetu ni zaupati. Pa je revica mati ob tolikem številu otrok vsa zmedena. Otroci so tako pisani, da stežka deli svojo ljubezen. Zatorej popušča v upanju, da se bodo znašli sami. Menda ni odveč nasvet : A STRANKE NE GLEJ ! OBLASTI BOŠ IMEL, KOVK SI BOŠ VZEL ! -TIK- • So restavracije, v katerih so začimbe cenene, cene pa začinjene. • Napihnjena slava in balon se slejkoprej razpočita. • Ni življenja brez kavsa, ni napredka brez ravsa. • Kjer vladata bes in beda, je tudi razsodnost samo beseda. • Človek je edino bitje, ki se ujame na besede. NIKO VSEBINA ^ RUDNIK SO PRIČELI ZALIVATI 4 ŠOLANJE V BOLNIŠNICI 6 ^ INTERVJU: Gorazd Fale, TUS 8 ^ TRAJNE AKTUALNOSTI PLEBISCITA 16 <=*> ZAPOMNILI SMO Sl JIH V LETU 1994 19 c* KAJ BI S SVOBODO 21 JEŽKI SO NADARJENI 27 ČRNA KRONIKA 30 Na naslovnici: JAMA Foto: Rado Vončina PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Votane d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fex: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne S. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju ZALIVAMO, PA KAJ... Manire, ki so spremljale zadnja desetletja mežiškega Rudnika, se nikoli niso kaj prida spreminjale. Skrivnosti poslovanja, skrivnosti Škarij med odkrivanjem in odkopavanjem rude, skrivnosti vplivov svinca na zdravje ljudi, skrivnosti "nenadnih in usodnih" odločitev o Rudniku v prestolnici. Nazadnje napol zamolčan začetek dokončnega konca - zalivanja Rudnika. Napol zamolčan, ker je nek državni uradnik (sicer direktor) menil, da začetek potapljanja rudnika, tokrat z vodo, ni nikakršen dogodek, saj na njem ne bo povabljenih (njegovih) šefov... nejasna prihodnost. Torej večini! O modernem Rudniku, ki ni dajal rude in kovine zgolj za preživetje, lahko govorimo v tem stoletju. V teh desetletjih so ga izropali Avstrijci, Angleži, Nemd in po drugi svetovni vojni jugoslovansko plansko gospodarstvo. MežiSki rudnik se je namreč zaposlenih delalo v jami, separaciji in topilnici kar l6oo delavcev, čez 36 let 1986 od še vedno 2000 zaposlenih le še 780. Drugi v akumulatorski industriji in podjetjih, ki so se razvila iz nekdanjih obratov. Danes je od Rudnika astalo komajda še 1000 delovnih mest, še od tega Celo huje, z grožnjo, da ti bo vzel kruh, nas sili, da se silimo z dialogi gluhih. Zadnje čase se spet obnesejo skrivnosti. Vsa sreča, da Dolina smrti nemo očita, kajti vsake toliko časa so potem na vrsti vprašanja, ki razgaljajo. Trenutek začetka potopitve rudnika Vseeno nam je uspelo dogodek ohraniti pred uradniško slepoto in verjamem, da je med ljudmi zapustil sled, ki si jo zasluži. In morda je prav, da si je zaslužil tudi gornji uvod, kajti usode mnogih generacij so bile vezane na rudarsko srečo. Vsaj v prividu, kajti zdaj že lahko mimo rečemo, da na žalost mnogo bolj na lakomnost drugih. Ali lastnikov Rudnika ali države ali njenih uradnikov. Tistim, ki so se vseh skoraj štiristo let dan za dnem odpravljali v jamo "samo delat1', njihovim potomcem, je povečini ostala le zrušil že davno pred odločitvijo Skupščine SRS, ki je bila sprejeta 3.februarja 1988 z zakonom o zagotavljanju sredstev za postopno zapiranje rudnika Mežica. Najbrž tistikrat, ko se zavestno prvič niso odločili za ustrezno količino denarja za mdarske raziskave, namreč ustrezno količini odkopane rude. So hoteli biti všečni aktualni oblasti, ki je zahtevala tone, tone in še enkrat tone...? Takrat so se tudi začele skrivnosti. Leta 1950 je v Rudniku od 2000 števila mnoga visijo v zraku. Rudnik svinca in cinka v Mežici nikoli ni bil samo jama in potem kovina, njegova dejavnost je puščala generacijam, ki so prihajale, vedno nova presenečenja. Nova spoznanja so razkrivala njihovo tragičnost, razkrivala so zmote in nevednosti prejšnjih generacij. Morda je najbolj tragična zmota najbolje zadeto ime doline, ki je nastala v tem stoletju -Dolina smrti. Tragična tudi zato, ker nič ne kaže, da bi se kdo ob takšni zmoti česa naučil, zmoto sebi in drugim priznal, jo skušal popraviti. Sam rudnik je s tem, da so v njem prenehali črpati vodo in ga potapljati, na poti brez povratka. Pot se bo končala leta 2002, ko bodo prenehali tudi z opazovanjem dogajanj v jami. In že je tu novo vprašanje iz "informacije novinarjem", kjer direktor Rudnika pravi, da bo voda po zalitju "iztekla naravnim potom po vodnem rovu v reko Mežo na Prevaljah". Namreč, ali je vodni rov naravna pot vode, ki se steka v jamo, en del pa je še dodatno s površine zajemajo iz Meže že v Črni, jo speljejo v jamo in konča tudi v tem vodnem rovu? Ali pa vprašanje naravovarstevnim estetom, kakšna le bi bila Meža, če bi ji pustili to vodo? Posebej v njenem gornjem toku, torej od Črne do Prevalj. Sicer pa je dovolj otpimizma v gornjem delu doline, ki je bila tako dolgo "svinčena". Tudi z izgubo tolikšnih delovnih mest se ljudje nekako prebijajo, lx)gatejši za mnoga spoznanja in možnosti, ki jim dopuščajo, da bodo odvisni predvsem od svojih ambicij. Skrivnostim, ki so jim pripravile toliko tragičnih spoznanj, bo zdaj menda ja konec. Interesov, ki bi bili močnejši od njihove volje do boljšega življenja, ni več. Na vprašanja, ki jih je rudnik z vsemi svojimi rudimenti zapustil brez odgovora, pa bodo le ti slej ali prej prišli. Že to je dobro, da vemo vsaj to, da opustošenja, kot je bilo mogoče do sedaj, nihče več ne bo dopuščal. Pa če si kak direktor še tako domišlja, da začetek potapljanja rudnika ni dogodek zato, ker niso prišli gospodje ministri. Črpalke sov jami ustavili 22. decembra 1994. J Edi Prošt Komentar mm/\ pod mo sireno BI O IZOLACIJSKI MATI RIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotav- ljajo zdravo bivalno okolje. KOSI d. o. o. 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 450 Dobroclo/li v trQoyificih / kruhom KOROŠKIH PEKARI) oodjetje kor ake pekarne DRAVOGRAD, p.o. Koroška c. 2 / 62370 Dravograd -lefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 ZGANI TESE ŽE! Piše: Edi Prošt Zdaj, ko imamo nove občine in smo izvolili vse, kar je bilo mogoče z volitvami in na prvih sejah občinskih svetov, bi bil čas, da bi začeli z aktiviranjem sivih celic. Naj mi bo oproščeno, pa mi najbrž ne bo, da me je najbolj razočaralo na teh prvih sejah prepisovanje navodil in priporočil, ki jih pošiljajo iz Ljubljane nekakašne vladne službe in se nanje podpisuje tudi minister brez listnice. Ki seveda povzročajo v novih občinah veliko prepirov in konstantnega izgubljanja energije na nebistvenih (za življenje v novih občinah) stvareh, ohranjajo pa navidez pomembno vlogo birokratom, ki so to bili v prejšnjih občinah ali pa nameravajo postati v novih. Še posebej, ko so potem v prestolnici vneto zagotavljali, da gre za neobvezna navodila, in da si seveda lahko stvari uredijo v občinah tako, da bo njim prav, in da seveda ne bodo kršili zakonov, je postalo jasno, da v novih občinah uporaba zdrave pameti ni prepovedana in da bodo še najprej imeli kaj od svoje občine tam, kjer jo bodo začeli čimprej uporabljati. Toliko bolj tragikomično je zato opazovati, kako pravniki prepisujejo celo tako preproste akte, kot so poslovniki, dobesedno od črke do črke in potem ne vedo, kako bi jih zagovarjali. Vedno bolj tudi spoštujem enega tistih direktorjev, ki je svojim pravnikom ob izidu vsakega zakona najprej naročil, da pogruntajo, kako bo podjetje imelo od njega, ne glede na to, kaj zahetva, čim več. Pa če se to sliši še tako državokletno. Sicer pa je prav značilno za nove občine in njihove nove svemike, župane, sekretarje in tajnike, da so nenadoma pozabili na volilce oziroma javnost. Kot da se jih zdaj, ko so, kar so, ne tiče, kot da ne bi skupaj s strankami ali skupinami občanov, ki so jih kandidirale, po stiku z volilci še pred kratkim dobesedno hlepeli. Komajda kakšno vabilo na sejo občinskega sveta še doleti novinarje, stranke pa tako, kadar ni na obzorju kaj tako prekucuškega kot so volitve, ne vedo kaj bi z mediji. Razen seveda prestolniških, ki so začetne razrede stikov z javnostjo že absolvirale. Sporočamo vam torej, da javnost, ki vas je postavila tja, kjer ste, želi, da začnete delati v dobro svojih občin in da to po običajnih poteh javnosti sporočate. □ V slovenjgraški bolnišnici so že pri gradnji otroškega oddelka mislili na več kot le na medicinsko plat, zato sta v tem oddelku že od vsega začetka tudi dve učilnici. Žal denarja za opremo z učili in didaktičnimi pripomočki ni bilo nikoli dovolj. Nekaj knjig, za katere so denar prispevale občine v začetku osemdesetih let, je skorajda vse, s čemer razpolagajo v bolnišnični šoli. Pravica bolnih otrok do šolanja v času hospitalizacije je sicer zapisana v zakonu, toda vsakdo tudi ve, da v šolstvu in zdravstvu zmeraj znova primanjkuje denarja. Država poskrbi za plače učiteljev, materialna plat šolstva pa je prepuščena občinam. V občinah, kjer marsikje s težavo plačujejo šolsko kurjavo, da o obnovi zastarelih didaktičnih pripomočkih niti ne govorimo, se pač neradi ukvarjajo z mislijo, da bi kak tolar potreboval še šolski oddelek, kakršen je v slovenjgraški bolnišnici. Ob tem je toliko bolj hvale vredna odločitev sveta staršev Prve osnovne šole v Slovenj Gradcu, ki je sprožil akcijo pridobivanja prostovoljnih prispevkov, s čemer bi pomagali nakupiti najnujnejšo opremo za šolsko delo na otroškem odelku v slovenjgraški bolnišnici. Treba pa je povedati, da v širšem okolju žal še zmeraj velja miselnost, da je bolnica v Slovenj Gradcu pač samo stvar Slovenj Gradca in da se razen države drugih ne tiče toliko. Na otroškem oddelku pa ležijo otroci, ki prihajajo od vsepovsod v razdalji od Čme do Rogaške. POUK V BOLNICI JE DRUGAČEN Predstojnik otroškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec dr. Milan Špegel o pomenu učnovzgojnega dela v času otrokovega zdravljenja v bolnišnici pravi: "Prve dni hospitalizacije je seveda na prvem mestu medicinska oskrba. Ko pa je diagnostičnih in terapevtskih postopkov manj, pa je na vrsti učitelj, ki lahko začne z zaposlitvenimi terapijami. Sodimo, da je vloga učiteljevega dela pomembna. Ta naj bi namreč tudi pomagal Aktualno Nekaj knjig in dobra beseda je premalo za šolsko delo bolnega otroka ŠOLANJE V BOLNIŠNICI Na otroškem oddelku bolnišnice v Slovenj Gradcu poučujejo bolne otroke prijazne učiteljice, a svoje poslanstvo opravljajo skorajda brez vsakršne opreme. preprečevati samopomilovanje V BOLNICI SO IMELI PRVO UČITELJICO ŽE LETA 1963 Bolnišnični šolski oddelek je bi! od leta 1974 organizacijsko vključen v Osnovno šolo Franja Vrunča, lni otroci dosegali visoka priznanja na različnih natečajih doma in po svetu. Celcer je va je v lx)lnišnici delala z otroki kar 19 let. Zaradi svoje bolezni zdaj že drugo šolsko leto tega dela ne opravlja več, nadomestila pa jo je učiteljica razrednega pouka z naše osnovne šole Dragica Navodnik." v___________________________y pri otrocih. Bolezen ne bi smela biti beg od resničnosti in vsakodnevnih obremenitev, ne bi smela postati vorec, kako se otrok lahko umakne šolskemu delu. Žal v zadnjem letu opažamo prav take primere. Zadnja leta smo bili zelo srečni, ker je bila med nami gospa Celcerjeva, smo pa pogrešali druge učne vsebine. Po našem mnenju naj bi šolanje v bolnišnici omogočilo lažjo vključitev v običajne šolske razmere po vrni-tivi otroka v njegovo okolje. Učitelj v bolnišnici pa lahko pri tem precej pomaga. Menim, da otrok v bolnišnici ne bi smel izgubiti dragocenega časa za šolanje, zato pouk v bolnišnici ne sme biti mašilo za dolgčas, temveč naj bo to produktivno pridobivanje novih znanj, še posebej, če gre za daljšo hospitalizacijo." UČITEUEVO DELO V BOLNICI Učiteljica razrednega pouka Dragica Navodnik si je v svoji več kot desetletni šolski praksi nabrala bogate izkušnje, ko je delala v različnih oddelkih, učila na celodnevni šoli in poučevala v sistemu kombiniranega pouka. O svojem delu v bolnišnici nam je povedala: "V bolnišničnem razredu poučujem otroke od prvega do četrtega razreda v eni skupini. Pouk prilagajam posamezniku, tako da se zlasti v primerih, ko je otrok dolgo v tolnici, pogovorim z njegovim učiteljem na matični šoli in potem delava po učnem programu. Pri tistih, ki so tukaj krajši čas, utrjujemo snov. Vendar moram povedati, da prihajajo otroci z različnih šol, z različnim znanjem, pridobljenim po različnih metodah. Vsemu temu skušam čim bolj prilagodti svoje delo. V usmerjenem prostem času igramo najrazličnejše igre, precej je tudi terapevtskega dela s področja literarne, likovne in glasbene dejavnosti. Seveda v naši bolnišnični šoli ni negativnih rezultatov, ni ocen, ni disciplinskih težav, ni izrečene žal besede z nobene strani. Večina otrok rada obiskuje pouk. Mene pa delo z njimi osrečuje. Za razliko od običajne šole, se tukaj moji učenci nenehno menjavajo. V enem letu se jih zvrsti kar okoli 600. Včasih mi je hudo, ko pridem v razred in tam ne vidim več včerajšnjih otrok. Nekateri mi potem pišejo ali jih srečujem zunaj bolnišnice. Tega se še posebej razveselim. V dveh primerih, ko sta bila fantek in deklica v bolnišnici več mesecev, sem z njima delala v dogovoru z njunimi učitelji po učnem programu in oba sta končala razred v matični šoli z lepim uspehom. Predmetna učiteljica matematike Zvonka Murko in predmetna učiteljica slovenskega jezika Helena Dreu pa poučujeta svoj predmet otroke od petega do osmega razreda. Zvonka Murko pravi: "Sprašujem ne, testov tudi ni, delamo pa veliko vaj, s čemer utrjujemo znanje, ki ga prinašajo s seboj otroci z različnih šol. Seveda enako kot kolegica Navodnikova, delam po učnem načrtu s tistimi, ki so tukaj dalj časa. Helena Dreu pa je dejala, da se višješolci ne razveselijo vedno pouka slovenščine. V prvem stiku se navadno kdo odziva tako: “Uh, sem smo prišli počivat, zdaj pa šola." Vendar se o tem lepo pogovrimo," pravi Dreuvova "in skupaj premagamo odpor. Večinoma utrjujemo tehnike branja, razumevanje teksta in delamo različne vaje. Se tudi zgodi, da si otroci želijo oceno. Naše delo tukaj temelji na sproščenem pristopu, in ko učenci to ugotovijo, radi sodelujejo." PRIZADEVNOST SVETA STARŠEV Bojan Krevh je predsednik sveta staršev na Prvi osnovni šoli v Slovenj Gradcu. "Letos smo sklenili," pravi Krevh," da bi pomagali pri opremi za oba bolnišnična razreda. S šolo pri tem poteka vzajemno sodelovanje. Dvajsetega januarja tako pripravljamo dobrodelni koncert v športni hali v Slovenj Gradcu. Uspelo nam je pritegniti k sodelovanju osemnajst glasbenikov, ki so se odpovedali honorarju. Denar bo seveda šel za bolnišnično šolo. Po svojih močeh pa se starši trudimo, da bi denar dobili tudi v raznih podjetjih. Zelo nas bi veselilo, če bi se kdo tudi sam spomnil kaj prispevati, saj mi ne sežemo tako daleč po regiji in izven nje od koder prihajajo otroci v bolnišnico." "Veselimo se vsakega prispevka, pa četudi je samo tisočak," je dodala Jožica Fras. "Že naslednje leto bi radi uvedli tudi pouk fizike in tujega jezika, seveda pa nimamo niti enega učila za ta dva predmeta." Dragici Navodnik in učiteljicama Heleni Dreu in Zvonki Murko, ki se trudijo iz nič ustvariti prijetno ozračje med bolnimi otroki in so jim pripravljene dajati tista znanja, do katerih imajo pravico, bo nedvomno veliko pomenilo, če se boste dragi bralci in direktorji koroških podjetij spomnili nanje. Prispevke lahko nakažete na žiro račun prve osnovne šole 51840-603-33220 □ Z. Strgar ------------ Zanimivosti PREDAVANJE INŠTITUTA ESSENTIE NA KOROŠKEM ČLOVEKOVA AURA/ NJEN POMEN IN POTI DO NJENEGA ZAZNAVANJA Tretje tiso<1etje, v katerega vstopamo, prinaša neslutene spremembe v načinu življenja, ki bodo temeljile na odkritju obstoja subtilnejših ravni bivanja. Pojem aure, svetleče meglice, ki obkroža človeško telo, izvira že iz pradavnine. Slike iz zgodnjega Egipta, Indije, Grčije, Rima, kažejo modrece v svetlečem ovoju mnogo prej, preden so umetniki v krščanstvu začeli upodabljati svetnike z svetlečim sijem okoli glave. Te upodobitve po vsej verjetnosti temeljijo na videnju posameznikov, ki so opazili svetlečo radiacijo okoli njih. Mnogi jasnovidci tistega časa so trdili, da je človeško telo prežeto še z enim telesom, ki je stkano iz energije, katerega žarenje navzven se kot pojav aure kaže okoli fizičnega telesa. Paracelzus, filozof, kemik, alkimist in zdravnik je podobno verjel, da v mesenem telesu prebiva energijsko telo, ki je prvemu po obliki enako. V zgodnjih 1900, je angleški zdravnik, dr. Walter Kilner odkril, da lahko z gledanjem skozi posebne steklene zaslone, napolnjene z dicianinsko kislino, po določenem času vidi auro okoli človekovega telesa. Dr. Kilner jo je opisoval kot sevajočo meglico, debeline 15 do 20 cm, v kateri se razločno vidijo barve. Opazil je, da se velikost in barva aure spreminjata pri spremembi razpoloženja, če je človek bolan ali utrujen, nanjo pa vplivata tudi magnetno polje in električni tok. Podobne spremembe v človekovi auri je opazil tudi sovjetski znanstvenik Semjon Davidovič Kirljan, ki je s pomočjo visokonapetostnega generatorja fotografiral skrivnostno žarenje človeškega telesa. S preučevanjem človekove aure se danes po svetu in pri nas ukvarja vse več raziskovalcev. V Sloveniji že nekaj let deluje Inštitut Essentia, ki pri preučevan- ju aure in subtilnih energijskih pojavov, združuje znanje, ki izvira iz kultur daljnega Vzhoda, s spoznanji sodobnejših raziskovalcev. Raziskovalec in terapevt v Inštitutu Essentia, Ivandič Leo pravi, da je aura izredno pretanjeno psi-hoenergijsko polje, ki obdaja človeka (in vsako živo bitje), ter predstavlja njegovo subtilno osebno atmosfero. Aura v sebi združuje več energijskih plasti, ki so med seboj prežete. Urejen in harmoničen pretok različnih subtilnih energij skoznjo predstavlja prvi pogoj za fizično in psihično harmonijo ter predstavlja osnovo za človekovo dobro počutje in zdravje. Kaj je aura, iz česa je "stkana", kakšne so njene značilnosti, kako se v njej zrcalita bolezen in zdravje ter kako se jo da zaznati in zdraviti, boste lahko slišali na predavanju, ki bo potekalo v petek, 20.1.95, na O.Š. Koroški jeklarji v Ravnah na Koroškem, s pričetkom ob 18. uri. Predaval bo Ivandič Leo, raziskovalec ter poznavalec aure in auričnih fenomenov iz Inštituta Essentie. VABLJENI ! □ N.ZORC Človekova aura intervju Pogovor z Gorazdom Falotom, direktorjem holdinga TUS Slovenj Gradec KONEC TUŠA ALI: NIC VEC NE BO, KOT JE BILO TUS Slovenj Gradec je bil dolga leta nosilec gospodarskega razvoja v Mislinjski dolini. Razvejani proizvodni program - nekateri programi so usihali, nastajali pa so novi ■ so dolga desetletja dajali temu podjetju dobro osnovo za razvoj. Še vec: TUS je bil eno od tistih redkih koroških oziroma slovenskih podjetij, ki so se kmalu usmerili v izvoz na zahod. Tudi place in družbeni standard je v tem podjetju vselej izstopal iz koroškega povprečja. Zadnja leta je TUS doživljal korenite spremembe: že pred leti se je iz Tuša izločil nekdanji tozd NTU, razpad Jugoslavije je prizadel tiste dele Tuša, ki so bili vezani pretežno na južni trg, proces lastninjenja pa za TUS spet napoveduje nove case. Holding TUS se ukinja in dosedanje Tusove družbe gredo vsaka svojo pot. 0 Tušu smo se pogovarjali z direktorjem holdinga Gorazdom Faletom. "Lansko poslovno leto v Tuša lahko pozitivno ocenjujem. V posameznih delih Tuša, konkretno v družbi Prevent, smo fizični obseg proizvodnje avtomobilske konfekcije povečali za trikrat. Ostale proizvodne družbe -izjema je Uteks - niso imele blokiranega žiro računa in je proizovodnja normalno potekala. Vseskozi pa smo redno izplačevali osebne dohodke. Sicer pa bi vplive na poslovanje v lanskem letu razdelil na notranje in zunanje. Makroekonomski vplivi so imeli velik vpliv na poslovanje in tu bi izpostavil neusklajeno rast tečaja v primerjavi z domačo inflacijo. Marka, kot najpomembnejša valuta v sistemu Tuša, je lani porasla za slabih sedem odstotkov, inflacija pa je bila okoli dvajset odstotna. Res je, da je velik del repromateriala iz uvoza in se to delno kompenzira, vendar je tretjina stroškov v podjetju takšnih, na katere delujejo interni inflatorni dejavniki; to so plače, energenti in druga infrastruktura. Še vedno so previsoke obrestne mere in za komitenta v bonusu A, ki imajo pri banki prioriteto, se obrestne mere vrtijo okoli tri odstotke na mesec. In prej omenjeni tečaj marke, ki je na leto porasel za okoli sedem odstotkov in tri odstotna obrestna mera na mesec, pač ne gre skupaj. Tretji zunanji dejavnik je splošna recesija, ki je bila na področju avtomobilske industirje izrazita v prvi polovici lanskega leta. Med notranjimi dejavniki velja dodati, da smo v Preventu zaradi širitve zmogljivosti tudi precej dodatno vlagali." ^3 Bilanca lanskoletnega poslovanja še ni končana, vendar: ali lahko vsaj opisno ocenite poslovanje posameznih družb znotraj holdinga TUS? mmm “V lanskem letu izstopa največja družba Prevent, kjer je bilo v začetku leta zaposlenih 500 delavcev, sedaj pa jih je okoli 800. V začetku leta, ko je v avtomobilski industriji še bila velika recesija, je Prevent na mesec izvozil za dva milijona mark avtomobilske konfekcije, oktobra oziroma novembra pa je povečal izvoz na šest milijonov mark. Prevent s svojo proizvodnjo pokriva dobri dve tretjini potreb za volkswagnovega golfa, letos pa pričenja Prevent delati tudi za Fordov program. V tem letu naj bi se mesečna realizacija že vrtela okrog devet oziroma deset milijonov mark. V Slovenj Gradcu ostaja program avtomobilske konfekcije, v Mislinjo, to je v nekdanji Mikon, ki je še vedno v stečajnem postopku, pa selimo program zaščite. Prevent je stečajnemu senatu ponudil, da v okviru stečajnega postopka pokrije del terjatev upnikov v obdobju treh let, seveda s tem, da dobimo popolno lastniško pravico. To pa na drugi strani pomeni, da bi na tem programu zaščite dobilo delo do sto ljudi. V družbi KO-SI so trendi v letu 1994 bili manj ugodni kot v letu poprej. Gre za porast cen vhodnih surovin in že omenjenega tečaja marke, saj KOSI 90 odstotkov proizvodnje proda v izvoz. Vendar bi dodal, da je v celoti poslovnaje te družbe dobro. Tudi družba Tehnične tekstilije v Mislinji je dobro poslovala, z morebitnim sodelovanjem pri slovenskem projektu avtocest pa se ji obetajo še lepši časi...” >& To so res družbe s pozitivnim poslovanjem, kot je znano, pa so v Tušu že nekaj časa problemi v družbi Uteks. "Morebiti je pri Uteksu potrebno poseči dve ali tri leta nazaj. V stari Jugoslaviji je bil Uteks dobavitelj repormateriala za vso jugoslovansko čevlarjsko industrijo. Z razpadom države Gorazd Fale Intervju TUS Slovenj Gradec bo v lem letu ugasnil (Posnetek:Franc Jurač) so se takoj pojavile prevelke kapacitete in preveč zaposlenih. Leta 1990 je bilo v Uteksu 330 delavcev, sedaj je na čevljarskem programu zaposlenih okoli sto ljudi. V dobrih treh letih smo torej na minimalno boleč način prerazporedili, upokojili ali kako drugače razrešili približno 200 delavcev. Uteks je bil zaradi težav v poslovanju blokiran in zato smo tudi ustanovili by pass firmo Uteks trade, preko katere je teklo normalno poslovanje in preko tradea smo izplačevali plače. Pričakovali smo, da bo s strani upnikov prišlo do zahteve po prisilni poravnavi. Vendar glavni upniki nimajo zanimanja za prisilno poravnavo in vse kaže, da bo kmalu prišlo do stečajnega postopka. Tudi Uteks trade je bil blokirana in zato smo ustanovii Uteks sola, kjer teče skoraj enak program kot v nekdanjem Uteksu, vendar gre skoraj vso blago v izvoz. Tržnih kapacitet je na tem področju za okoli sto ljudi. Neporavanih upniških obveznosti je za okoli 120 milijonov tolarjev, glavni upniki pa so Koroška banka, Slovenska investicijska banka, zavarovalnica, Slovenijales Manchen in Shell." Leto ali dve nazaj so bili problemi tudi v mešani družbi Italsoles. Kakšno je stanje v tej družbi danes? "V tej družbi sta po pogodbi o tujem vlaganju 60 odsoma lastnika dva Italijana, ostali delež pa ima TUS. Ta mešana družba je bila ustanovljena izključno za proizvodnjo montažnih podplatov in to proizvodnjo, to je prostore in strojni park, je vzela v najem družba Par. Zaradi sezonske narave dela je v tej družbi možno zaposliti do 40 ljudi, ko smo podjetje ustanovili, pa je bilo zaposlenih okoli 70 ljudi." V holdingu TUS je nekdanja služba SDK r lanskem letu opravljala tudi revizijski postopek zaradi domnevnega oškodovanja družbene lastnine. "Revizija - ta ja bila na osnovi prijave - se je začela oktobra leta 1992 in je trajala štiri mesece. Inšpektorji SDK so podrobno pregledalo poslovanje vseh Tusovih firm in revizija pri samem poslovanju ni odkrila pomembnejših odklonov, odkrite pa so bile določene poteze, ki so povezane z oškodovanjem družbene lastnine. Gre pa za to, da je sredi leta 1993 prišlo do zakonskih sprememb, ki so retroaktivno vplivale na poslovanje in izdelavo zaključnih računov v letu 1992. Mi smo poprej v obliki certifikatov izplačali regres in delavci v Uteksu in Prevemu so dobili certifikat v vrednosti tisoč mark, v KO-SI pa nekoliko več. Nato pa je zakon za nazaj to našo potezo razveljavil. Druga ugotovitev revizije je povezana z odpisom terjatev, kjer so bili zakoni ponovno v nasprotju. Zakon je namreč nato dovolil le odpis tistih terjatev, ki so bile sodno izterjane. In kot tretje: managerska zavarovanja. Te tri ugotovitve SDK so bile značilne skorajda za vsa podjetja, kjer so bile opravljene revizije. V aprilu lanskega leta smo ponovno vzpostavili terjatve in SDK obvestili, da so popravki izvršeni, nakar je pravobranilec dal izjavo, da je vse v duhu zakona in do novembra letošnjega leta mora TUS pripraviti koncept lastninjenja." Lastninjenje je torej pred vrati Kakšno pot boste ubrali in kakšna bo usoda današnjega holdinga TUS? "Po zakonu o gospodarskih družbah je TUS organiziran kot holding, torej ima kapitalske deleže v družbah. V Uteksu je TUS stoodstotni lastnik, v ostalih družbah pa je 51 odstotni lastnik, razen seveda Italsolesa in Mikona. Lahko bi obdržali status quo in ohranjali hodling ter lastninili v dveh fazah, to je preko holdinga in nato znotraj posameznih družb. Ta varianta ne pride v poštev, saj interni odkup v primeru ohranjanja 51 odstotnega lastništva holdinga ne bi uspel. Delavci namreč želijo natančno vedeti, v kateri del podjetja bodo vložili certifikat. Zaradi tega je kolegij sprejel odločitev - verificiral jo je tudi delavski svet -, da gremo v lastninjenje tako, da Tus brezplačno prenese kapital na te družne in da se družbe lastninijo kot samostojne pravne osebe in kot enovite družbe s stoodstomim družbenim kapitalom. To pomeni, da TUS kot krovno podjetje ugasne in da bo izbrisan iz poslovnega registra. Seveda pa bo prej TUS poravnal vse obveznosti, kar smo večinoma že naredili." (mp) A v t o li i š d R. IF E L Perzonali 25, Prevalje Tel. in fax: 0602 - 31 - 293 © pooblaščen servis in prodaja osebnih avtomobilov ter dostavnih vozil RENAULT © prodaja originalnih rezervnih delov za vse modele RENAULT © možnost nakupa vozil na kredit, ogled vozil v salonu, dobava takoj RENAULT - AVTO ŽIVLJENJA VABLJEN! I ' Na Koroškem je šlo skozi študijske krožke že lepo število "študentk" in "študentov" in večina še naprej ohranja medsebojne stike. Pri takih srečanjih gre za izobraževanje odraslih, ki ga vodi posebej za to usposobljeni mentor. Ta hkrati deluje tudi kot član krožka. Skupina se dobiva na rednih srečanjih, kjer si širijo znanje in vedenje o temi, ki vse zanima. Ta je namreč osnova, ki sodelujoče združuje, jih spodbuja k dejavnosti, ki širi obzorje in bistri duha. Seveda gre tukaj tudi za prijetno družabnost, v kateri vsak PRAZNIČNI VEČER S ŠTUDIJSKIM KROŽKOM Študijski krožki, ki imajo v zahodnem svetu skoraj stoletja dolgo tradicijo in so tam del življenja mnogih odraslih prebivalcev, si počasi, vendar vztrajno utirajo poti tudi po Sloveniji. kaj videti in doživeti. V prvem prostoru so pripravile razstavo prazničnega kruha in peciva ter drugih dobrot, s katerimi so si predvsem pa z otroško prisrčnostjo, očarali gledalce. Vse skupaj je še prijetno zabaval "čarovnik" Jurij, ob katerem si lahko ves čas izobraževanje, saj se uči tisto, kar ga zanima, sam si določa širino in globino snovi, učenje pa je prijetno v krogu skupine, ki ima najde nekaj zase in s svojim znanjem in izkušnjami po svoje prispeva k skupnim ciljem, ki si jih je skupina postavila na prvem srečanju. Končno želijo svojo dejavnost pokazati navzven tako, da v svoje okolčje prispevajo nekaj dobrega, lepega, kar pomeni premik naprej. Konec leta je pod okriljem Centra za socialno delo Ravne na Koroškem deloval študijski krožek na temo Praznični december v Mežiški dolini Pod vodstvom mentorice Veronike Pesičer, absolventke Pedagoške fakultete, so udeleženke (in udeleženec) na široko razpredle svojo dejavnost. Svoje prijetne prostore jim je gostoljubno ponudila Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik na Ravnah. In res je bilo nekoč sladkali božično-novo-letne praznike. Domiselno postavitev so dopolnjevale starine in najstarejše novoletne voščilnice. Nekatere so bile prave dragocenosti iz zbirke Koroškega muzeja. Pa jaslice, okraski za božično drevesce, darilca, spletena in sešita, kot nekoč, drobna dekoracija za pridih domačnosti - vse je izžarevalo vzdušje topline decembrskih praznikov. Bogat in zelo prisrčen je bil kulturni program, ki so ga prav tako pripravile udeleženke študijskega krožka. Danica in Boris, prava pravljičarja, sta pripovedovala - ne brala - pravljice. S prijetnim izborom pesmi, ubranih na praznične dni, je pod vodstvom Monike Plestenjak nastopil pevski zbor ravenske župnije. Otroci iz vrtca Solzice so z daljšim dramskim prizorom, razmišljal, kako to, kako ono... Na tepežni dan so v prostore študijske knjižnice povabili najmlajše na uro pravljic. Danici in Borisu sta se pridružili še Pavla in Cirila in otroke s pripovedovanjem pravljic popeljali v pravljični svet. Popoldan so obogatili še zvoki violin in flavte. Ob izkušnjah s študijskimi krožki v naši dolini lahko ugotovimo, da pomeni vsak naslednji krožek korak naprej. Ponavadi je nekaj udeleženk že sodelovalo v prvih krožkih in te pridobijo nov krog prijavljenih. Nova skupina, obogatena z novimi udeleženci, je drugačna, spet sproži nove zamisli, ki se v medsebojnih odnosih plemenitijo in dobivajo nove in drugačne spodbude. Inovativnost delovanja študijskih krožkov je dejansko neizčrpna. Lahko bi trdili, da prav ti ponujajo posamezniku najboljše (in najcenejše) možnosti za enake interese. Pri takem učenju se zgubi občutek za razlike, ki so v drugačnih okoliščinah morda moteče: družijo se starejši in mlajši, različna je njihova stopnja izobrazbe, prihajajo iz različnih okolij, prinašajo s seboj različne poklicne in življenske izkušnje, vedo več ali manj ali celo prav malo o temi, ki jih zanima, drugi so pravi zakladi ljudskih spretnosti.... In prav to daje dejavnosti študijskih krožkov njihov čar, ker prav različnost sproža nove zamisli in daje rešitve, ki jih sicer kot posameznik ne bi nikoli niti izkal. Osipa prijavljenih dejansko ni. Ob koncu druženja se posameznik počuti bogatejši za mnoga znanja in spoznanja, za bogastvo skupnih doživetij in marsikomu pomeni krožek tisto najprijetnejše razvredrilo, ki mu pomaga, da lažje in z več vere vase živi svoj vsakdan. O Marta Repanšek DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE ČLEN, KI POVEZUJE MLADE NA NA VASI Marjan RAČNI K — predsednik društva Podeželske mladine Dravska dolina: "Član lahko postane vsak, ki sprejme naš program in pravila društva " Društvo podeželske mladine Radlje ob Dravi, ki se je z januarjem letošnjega leta preimenovala v Društvo podeželske mladine Dravska dolina, je bilo ustanovljeno leta 1992 in šteje danes že 119 članov. Ob lokalnih volitvah ter ob ustanavljanju novih občin se je tudi zanje odprlo vprašanje: kako naprej? Odločili so se, da ostanejo še naprej enotni in so dopolnili statut, da bo društvo odslej registrirano na področju vseh štirih novih občin. Že v lanskem letu so izdali poskusno številko svojega biltena, s katero so želeli predvsem opozoriti nase. V teh dneh pa boste lahko v njihovi prvi številki biltena spoznali mlade na podeželju in njihove načrte. Že konec meseca bodo priredili zimske zabavne igre v Ribnici ali na Svetem Antonu. Mladi se bodo lahko udeležili tudi jezikovnih tečajev, ki jih organizira MIJARC in so namenjeni mladim iz vse Evrope, da se izpopolnijo v angleščini, nemščini, španačini, italijanščini in portugalščini. Sodelovali bodo v mladinskem izobraževalnem taboru za lokalne vaditelje belgijskih skavtov, ki bo potekalo na Rogli, poleti pa bodo vrnili obisk prijateljem iz Avstrije. Pomembno pa bo tudi družabno srečanje Mladi in kmetijstvo, ki je tekma valnega značaja. To bo zanje tudi izziv, saj so bili lani zma-gavalci kviza. To je le nekaj pomebnejših nalog, ki bodo mlade na podeželju združevale in jih povezovale z enakimi organizacijami v Sloveniji in tujini. Pa naj še kdo reče, da rek "NA MLADIH SVET STOJI" ne drži več. □ Slavica Urh BERITE PREPIH aiLgi iTRCOVSKOlPODJiTJIt^ SLOVINJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC vam je pripravila veliko posezonsko znižanje blaga v poslovalnici VESNA - CICIBAN, KONFEKCIJA in ELEGANCE v Slovenj Gradcu ter v gornji etaži BLAGOVNICE v Mislinji. Izbirate lahko med zimsko konfekcijo, čevlji in metrskim blagom. Pohitite, saj velja znižanje samo do razprodaje. ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. aÉsij 8© wal Za pravega naravovarstvenika je sicer vedno pravi čas, če ga seveda pozna in vidi ob vsakem času. Toda sedaj je nalog nekoliko več in prav vsak lahko pride na plan. Če že nič drugega, postavite ptičje krmilnice, prava ptičja hrana je cenejša kot spreji, s katerimi nekateri gorečneži uničujejo ženskam težko kupljene krznene plašče. Še več bi lahko storili za ohranitev in lajšanje težav srnjadi in vsem drugim divljim živalim. Kot vemo, je psov vse več in skoraj povsod se sprehajajo prosto, preganjajo vse živo in koljejo v naravi. Ne zaradi lakote, lov je pač v naravi psa in zato je za njegove napake odgovoren človek - lastnik. Sneg, v planinskih predelih je razmeroma visok, dobiva skorjo in beg živalim skoraj onemogoča. Zato poskrbimo, da bodo vsaj v kritičnem času psi privezani. Ne hodite v zimskem času s psi v gozdove, vznemirjanje hudo izčrpa živali irt pogosteje poginjajo. Če le morete, opustite teke po dobravah v gozdovih, ne smučajte v gozdovih. V tem času namreč velika večina lovcev zalaga krmišča s hrano in utira pot do vode. Žeja je za živali še hujša kot glad. Torej, dela za vsakega pravega ali "narejenega" ljubitelja narave in živali je več kot dovolj, le konkretno delo pa naj potrdi to vašo podobo. In če še ne veste: število divjadi, še posebej srnjadi, na našem območju je zadnje leto kritično upadlo v primerjavi s prejšnjimi leti. Odstreli so za kakšnih 30 ali več odstotkov manjši. Kdo torej toliko redči to našo plemenito divjad? □ K. Vaiti JELOVICA« Lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, tel.:064«1 -30, fax:064/634-26lJ o okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR o notranja, vhodna in garažna vrata opolkna, rolete o stanovanjske hiše o večnamenski objekti • SUHA PRENOVA OKENP • MONTAŽNE STENE ► ► ► iSEŠiS Ravne na Koroškem, Čečovje 5, Telefon.: 0602 / 20-175 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alla d.0.0. radio alta d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 02 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,8 Mhz TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMU IN PREDMEH SPLOŠNE RABE ySoCidni ^‘Uspešni ^Veletrgovci r ‘Et^speditivni ^Ljubeznivi 2ÌÉÈIÉÉÈS SUVfL TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec xi/ P C1 Z7 ^ 0602/ 41-157, 41-267 ^ VzLztzcjovina cÒlmjzL ^ jjBBr računovodstvo 42-404, fax 42-264 ralri ivojz odjzmaHaz in tudi no ve izufjcE, da jo olrilczjo na dztjdzi c. 33 fiZEjizicajo o Izalzovolti jionudliE. V Slovenj Gradcu so te dni proglasili traktor leta v Sloveniji, ki so ga v lanskem letu zbirali bralci revije Kmetovalec. Največ točk so bralci prisodili Zetorju 4340, drugo mesto je zasedel nekoliko močnejši Zetorjev traktor, na tretje mesto pa se je uvrstil traktor Fendt Farme 307. Razglasitve slovenskega trak- Prvo mesto Zetorju 4340 Traktor leta v Sloveniji (Posnetek: F. Jurač) torja leta se je udeležil tudi veleposlanik republike Češke v Sloveniji Petr Kypr. Strokovna revija Kmetovalec izhaja dobro leto, izdajatelj je društvo kmetijskih svetovalcev Slovenije, založnik pa Kmetijska založba d.o.o. iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Glavni in odgovorni urednik Andrej Golob pravi, da v reviji namenjajo veliko pozornost prav kmetijski mehanizaciji in bralci si lahko preberejo tudi razne teste. Revija Kmetovalec je na tem področju zapolinila veliko vrzel. □ Oj) Ohraniti, kar je smiselno V Radljah so se sestali župani štirih novih občin, ki so naslednice nekdanje največje koroške občine Radlje. Najbtž ni slučaj, da so se neformalnega sestanka udeležili tudi kar trije poslanci Državnega zbora Slovenije in nekateri predstavniki zbornice. Ì Gotovo je, da so ljudje v okrilju nekdanjih večjih občin določene probleme znali zelo smotrno razreševati. K sreči je vsaj na območju Radelj večina starih obljub, hipotek in podobnega 1 nekako potekla in razdružitev bo lažja, za vsako opeko ali kolo se pa menda sedanji novi župani kot nasledniki nidi ne bodo prepirali. Res pa je, da se dogaja nekaj pozornosti vrednega na področju stanovanjskega gospodarstva. Razgovor, ki ga je pripravil še stari župan Herman Tomažič, je imel za cilj, da se z nastajanjem novega ne zapravi vse tisto, kar je smiselno tudi za novo ureditev lokalne samouprave. Upam celo trditi, da bo nekaj podobnega najbrž potrebno tudi za regijo, torej celotno Koroško, če bo hotela uveljaviti svoje mesto in svoj glas v državi. Kajti v naspromem primeru bi se kaj lahko uresničila bojazen, da je država pokrajine z novimi občinami oslabila in bo še lažje zagospodarila prav po svoje. FIkrati pa vsaj na lokalni ravni gre za ohranjanje vrste gospodarskih, kulturnih, društvenih in drugih stikov, ki so bili plodoviti in se tudi materialno napajali skozi zadnja desetletja. Tudi novi župani so vsaj na tem srečanju podprli zamisel o nekakšni neformalni koordinaciji za reševanje skupnih idej ali za razreševanje problemov, ki bodo še pravgotovo nastali ob ločitvi. Nobenega vzroka ni, da bi podirali z napori zgrajene mostove, če so se pokazali za koristne, saj so na kraju krajev tudi sedaj bile last in korist večine. Delo prvega tovrstnega usklajevalca je prevzel zadnji radeljski še skupni župan, ki ima tudi po novem v rokah župansko žezlo, Herman Tomažič. □ K. Vaiti P3 NISSAN MUTA Koroška c. 18, tei./fax: 0602/61-760 cena polog obrok MIGRA 1,01 19.500 4000 445 x 48 SUNNT l,4i 25.250 5100 580 PRIMERA l,6i 32.450 6500 723 TERRANO 2,4 GAS 51.200 10240 1120 MAXIMA 3,0 AT 57.930 11600 1279 SUNNY caravan 29.870 6000 670 TOVORNA VOZILA NISSAN IN IVECO Vsa vozila lahko nabavite na KREDIT ali LEASING. KOROŠKI UTRIP Slovenj Gradec bo v kratkem dobil še drugo lekarno Konec tega meseca bodo Koroške lekarne v trgovsko-poslovnem centru Katica v Slovenj Gradcu odprle novo lekarno, s katero se želijo približati pacientom na tem koncu Slovenj Gradca. Na ta način naj bi se tudi razbremenila mestna lekarna v trgu Slovenj Gradca, ki bo seveda tudi v prihodnje odprta in nosila glavno breme, V Koroških lekarnah predvidevajo, da bi nova lekarna prevzela kakšno tretjino prometa mestne lekarne. Nova lekarna v pritličju Katice bo imela okoli sto kvadratnih metrov bruto površin. Zaenkrat bosta zaposlena dva farmacevta, delovni čas bo sprva med 8. in i4. uro, lekarna pa bo odprta tudi vsaka prvo in tretjo soboto v mesecu. rudi nova banka V Keramiki pa je prejšnji teden svoje prostore odprla tudi SKB banka in s tern pomembno popestrila ponudbo bančnih storitev v mestni občini Slovenj Gradec. A.L.P. Peca odprt V Črni na Koroškem je ravensko podjetje Nov’na odprlo Poslovni center A LP. Peca. Ta dogodek pomeni hkrati tudi uradni začetek izvajanja mednarodnega projekta v okviru Evropske unije - Phare in Tacis. Otvoritve se je med drugimi udeležil tudi veleposlanik Velike Britanije g. Gordon M. Johnson, ki se je sicer dva dni mudil na Koroškem. c ...........-J KOROŠKI UTRIP Novoletni in božični koncerti * Radeljska godba na pihala je tudi lani izvedla že tradicionalni božični koncert v domači kinodvorani. Zares lep koncert s polnim obiskom. * Pihalni orkester na Muti je odigral svoj božično-novoiet-ni koncert v prostorih Osnovne šole. Saj Muta ne premore primernejšega prostora za takšne prireditve. Orkester je pokazal veliko novega zagona in skoraj povsem novo kvaliteto. * Slovenjegraški pihalni orkester pa je nekoliko pred prazniki pripravil svoj koncert, ki so ga prenašale tudi nekatere slovenske regionalne in lokalne radijske [x>sta-je. Dobrih trideset minut so slovenjgraški godbeniki gostovali na četrti radijski mreži Slovenije. Hkrati so jim sodelavci radia Ptuj naredili tudi posnetek enournega koncerta. Jubilej Ena bolj poznanih radeljskih okrepčevalnic, to je tista pri avtobusni postaji, bo te dni proslavila natanko 30 letnico svojega obstoja. Vrsto let je bila v okrilju delavske univerze, značilno pa je, da je bil to kolektiv, ki je podpiral predvsem kulturno dejavnost kulturnega društva v Radljah. Obvoz: in težave Most čez Dravo v Podvelki je potreben temeljitejšega pripravila. Ne vemo natanko, kako dolgo bodo obnovitvena dela trajala. Ta čas bo potekal promet preko Ribnice na Pohorju, torej kakšnih 30 km obvoza. Pri tem bosta imeli največ težav Tovarna Oken - hišna in Marles v Podvelki. Obe namreč izvažata in nimata časa za čakanje. i j Garaže na Javorniku: GRE TUDI ZA SOCIALO Veliko je že bflo povedanega in napisanega o pripetljajih, ki so se še najbrž bodo dogajale v zvezi z "garažami na Javorniku" ter njihovimi številnimi zapleti Nekateri med njimi so bili tudi nepotrebni Ob vsem tem pa so zanimivi tudi stališče, mnenje in pogledi predsednika sveta krajevne skupnosti Javornik - Šanee MIHAELA. JURAKA, ki meni takole: "Prav je, da zadevo garaž na Javorniku poskušamo osvetliti tudi z drugega zornega kota, brez navijanja, brez politiziranja in nabiranja političnih točk ali diskvalifikacije posameznika. Stvari so namreč takšne, kar lahko potrdi tudi velika večina graditeljev ter lastnikov teh garaž, da je bil ves čas gradnje resnično korekten odnos s strani krajevne skupnosti in vsem je bil predstavljen tudi celotni projekt. Bilo je znano tudi, kaj s tem krajevna skupnost Javomik-Šance pridobi. Ravno na lokaciji, kjer zdaj stojijo garaže, je bilo postavljenih veliko število lesenih ut, kjer so se gojile domače živali, nekateri so imeli improvizirane garažice, oni drugi so počenjali spet nekaj tretjega. Predvsem iz sanitarnih razlogov je bilo potrebno stanje čim prej na ustrezen način sanirati. Ravno tega se je lotila krajevna skupnost s svojim gradbenim odborom, ki je potem zadevico razrešil v zadovoljstvo večine lastnikov." Je morda pri «ami gradnji prihajalo do kakšnih večjih razhajanj med krajevno skuprasljo in občina1 "Krajevna skupnost je od vsega začetka imela dlj, da do izgradnje pride in da se tisti osnovni namen doseže, torej odstranitev utic in hkrati razbremenitev določenega števila vozil, ki so bila do sedaj parkirana pred bloki na Javorniku. Seveda pa se ob tako velikemu številu garažnih enot ni moglo predvidevati, kaj bo posamezni kupec, ki je sklenil pogodbo o nakupu garaže, kasneje v njej počenjal oziroma ali bo služila prvotnemu namenu. Tako so posamezniki kupili tudi več garažnih enot, krajevna skupnost pa je pri vsem tem še vedno imela osnovni cilj, da mora vsaka garažna enota imeti svojo osnovno namembnost. Vendar pa je vzporedno s tem, vsaj v zadnjem nizu garaž, nastal tudi lokalček, ki vzbuja toliko polemike. Veliko je bilo o njem že napisanega, vendar pa naj poudarim, da je posledica nekaterih okoliščin in krajevna skupnost ni za njegovo "obratovanje" dala nikakršnega soglasja. Kakorkoli že, lokalček je narejen, njegov lastnik je izgubil zaposlitev v železarni, tukaj pa je na nek način določena specifika, saj s tem rešuje tudi svojo socialno problematiko. Zadevo bi v tem primeru veljalo obravnavati le nekoliko bolj prožno, brez nekih togih in že vnaprej postavljenih sklepov, s katerimi se kategorično odklanja kakršnakoli sprememba. Ravno ti novi občinski sveti na čelu z župani pa bodo morali še kako prisluhniti in znati reševati takšna področja ravno s vidika socialne problematike. Ljudje velikokrat ocenijo, da bi lahko v določenem objektu in proštom stvari postavili tudi tako, da bi se lahko z določeno dejavnostjo sami preživljali. Ravno s tega vidika bi morali doseči takšno spremembo, kar pa najbrž po mojem mnenju bo, da ne bo neposredno in direktno posegala v stvari na škodo soseda. In & se bo ocenilo, da povrhu tudi dejavnost ni moteča, bi bilo vendarle prav, da bi upravni organi na občini stvar po tej plati realno pregledali z vseh zornih kotov ter temu ustrezno potem izdali svoje sklepe in odredbe." □ SilvoJaš Pozornost tudi starejšim Ob iztekanju lanskega leta so v naših krajih deležni pozornosti tudi najstarejši občani. Nekateri obiski pozornosti so se zavlekli tudi v dni novega leta. Tako so predstavniki krajevnih skupnosti, organizacij Rdečega križa, invalidov in še nekaterih društev pripravili zares lep popoldan za starostnike v Čmečah. Za program so poskrbeli harmonikarji iz Črne na koroškem, zapele so pevke iz Dravograda, zaigrali učenci glasbene šole in zapeli ali zarajali otroci. Pravtako izjemno prijetno, tisto nenarejeno domače vzdušje' je bilo na sprejemu za starejše, nad 70 let stare občane, v Vuzenici in na Muti. Organizatorji, ki kljub težjim časom uspejo organizirati obiske in srečanja, zaslužijo javno pohvalo.O Kv Zaigrali so ludi Harmonikarji Tisti, ki imajo veselje do kmetovanja ter z vnemo in ljubeznijo obdelujejo zemljo, ne stremijo samo za visokimi dohodki in dvomljivimi rezultati, ampak vztrajajo tudi zato, da se kmetije ohranijo za bodoče rodove in poseljenost hribovitega podeželja. Zelo prav bi bilo, da bi se naši novo izvoljeni zastopniki in poslanci potrudili in storili vse, da bi se podeželje začelo zopet oživljati, ali pa se vsaj ohranilo to, kar se ohraniti da. Sicer pa je kmečki poklic star kot človeštvo. Kako je bil nekdaj cenjen in spoštovan, dober kmet je bil kot kralj na planini visoki! Žal je kmečki poklic prejšnji režim zelo razvrednotil in te krivice tudi današnji politiki ne znajo ali nočejo popraviti. Kmetovati je skoraj tako kot staviti loterijo. Lahko si s pridelki dobro poplačan za trud, lahko pobereš samo drobtine za ujmami, toči, suši ali pozebi. Nekaj le ostane, čeprav je družina prikrajšana za pridelek in dohodek za vložen trud in sredstva. V tem sestavku bi našim bralcem na kratko predstavil SREBRNIKOVO kmetijo na Ojstrici, kjer že vrsto let uspešno gospodarita Adi in Silva PHmnn s tremi otroki, ki pa še vsi obiskujejo šole. Robi si nabira znanje v drugem letnilcu višje kmetijske šole v Mariboru. Mateja hodi v trgovsko šolo v Slo' enj Gradec, desetletni Branko pa je še osnovnošolec. Kadar so prosti, pridno pomagajo doma. Kot je povedal gospodar Adi, je poletje v planinah dosti krajšd pa Ridi hladnejše kot v dolini in zaradi strmin delo s slroji dosti nevarnejše in naporno tako za ljudi kot za stroje, ki zaradi premagovanja strmin porabijo dosti več goriva. S stroji so kar dobro opremljeni, nekaj pa jih imajo v solastništvu stro-I jne skupnosti, sicer ne bi zmogli j prirediti do dvajset govedi v kombinirani reji. Od krav molznic pa oddajo letno okoli štiridesettisoč litrov mleka. V zadnjih dveh desetletjih so Srebnikovi obnovili hlev ter prenovili gospodarsko poslopje, zgradili sijpse, zgradili novo hišo, jo ; opremili, dobili telefon in medili še j marsikaj. Gospodar Adi rad prizna, da bi brez sopomoči sorodnikov in soseske vse to težje izpeljal, zato še vedno velja pregovor: v slogi je moč. Ko sem povprašal dvajsetletnega Robija, če bo on nasledil kmetijo, je skomignil z rameni: "Bomo videli, kaj bo pokazal čas." Je pa Robi PRI SRE-BRNIKOVIH TUDI V PLANINAH POD KOŠENJAKOM SE DA USPEŠNO KMETOVATI zgovoren fant, spoštuje soljudi, naravo in druge vrednote. Pa sem ga pobaral, kako se po njegovem mnenju ujemata nauk v šoli in odnos družbe do kmetijstva v prak- takšen ali drugačen način sodeloval. Bil je vključen v republiško tekmovanje Mladi in kmetijstvo, kjer je tekmoval za Maribor. Robi je dejaven tudi v domači okoli- Pri Srebrnikovih si. Kar precej resno je odgovoril: “Kot marsikoga tudi mene zaboli, ko nemočen gledam, kakšne neumnosti in tragedije se dogajajo našemu kmetijstvu. Žal se naši vladni resorji vse premalo zavedajo, da je prav kmetijstvo nosilec preliram-bene industrije, ne samo v velikih obratih, ampak tudi na manjših kmetijah, ki bodo kot varovalec poseljenosti podeželja. Ljudem, ki si želijo z lasmim družinskim delom ohranjevati podeželje, bi bilo treba zagotoviti trajno pravno varnost kot vsem drugim poklicem. Država bi morala podpirati te ljudi z olajšavami in braniti podeželje pred tistimi, ki hočejo na račun zemlje in tujih žuljev bogateti, zemljo prepusti gozdu, ljudi pa nemilosti." .oje dejavnosti je Robi hotel kar prikriti in komaj sem ga napeljal, da mi jih je nekaj zaupal. Povedal je, da je bil vsa leta srednje šole predsednik razredne skupnosti in je zastopal interese in želje sošolcev na redovalnih konferencah. Bil je tudi vključen v dramsko recitatorski krožek. Pravi, da skoraj ni bilo prireditve na šoli, kjer ne bi na d. Sedaj teče že drugo leto, odkar je predsednik Društva podeželske mladine Dravograd, v katerega so vključeni mladi, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo s podeželjem in ljudmi v prihodnosti. Lani so bili tudi gostitelji regijskega tekmovanja Mladi in kmetijstvo, kjer je zmagal ekipa iz Radelj, ki je pozneje postala republiški prvak. Robi je tudi predstavnik župnijsko pastoralnem svetu Ojstrica. Torej je Robi vsestransko dejaven fant v šoli, soseski in domačem kraju. Če bo naslednik kmetije, lx> dober gospodar. Tu še vedno velja star koroški pregovor: Po ljudeh gre aužinga gor, po ljudeh gre aužinga dol. Ne gre zanikati, da je v Ojstriški fari večina kmetij sodobno urejenih. Žal pa na precej kmetijah pogrešajo mlade gospodinje in otroški jok, kot da so ti fantje ob urejanju kmetije povsem pozabili plavšati dekleta. Kmetija brez mlade gospodinje je kot drevo brez korenin. V kriznih časih in pomanjkanju delovnih mest pa je vsaj upati, da se bodo tudi mladi začeli vračati nazaj v planinski raj. □ Ludvik Mori KOROŠKI UTRIP Praznik častnih spominov Tudi letos so se ob osmem januarju ne Primožu na Pohohju zirrali .številni domačini, planinci in nekaj borcev - partizanov iz tega kraja. Proslavili in počastili so spomin ob 51. obletnici, odkar je bila v tej Pohorski vasici ustanovljena partizanska brigada Milana Zidanška, domačini pa so ji preprosto rekli Pohorska brigada. Svojevrsten jubilej so ob tem proslavili tudi planinci PD iz Mute in Vuzenice, ki so letos prišli že na tradicionalni dvajseti zimski pohod na Primož. Prišlo je nad 80 planincev in planink in nekaj tabornikov. Predvsem pa je to bil in ostaja praznik domačinov. Ta dan se namreč spominjajo tistih težkih časov druge svetovne vojne, ko je Hitlerjanski nacizem dokazano trebil slovensko pokrajino in slovenske ljudi. Bili smo častno na strani tistih, ki so se borili proti temu zlu in nasilju, bili srno s slovenskimi ljudmi in njihovimi 1x>rci, Sleherno življenje, kije bilo ugasnjeno za naš narod, zasluži spoštovanje, ki jim ga tukajšnji Pohorci izrekajo slovesno in množično iz leta v leto. Nova trgovina v Radljah V Radljah a) ob koncu lanskega leta odprli novo trgovino METALKA, ki je že 15. enota Metalke trgovine v Sloveniji. Največja v Ljubljani meri kar 11.000 kvadratnih metrov, so se pa v Metalki trgovini odfodii za odpiranje manjših centrov v krajih, kjer doslej še niso bili prisotni. In takšna je tudi METALKA TRGOVINA v Radljah - na 120 kvadratnih metrih lahko najdete vse za dom in gospodinjstvo, belo tehniko in akustiko. Ponudbo pa dopolnjujejo glede na želje in potrebe kupcev. Vodja METALKE TRGOVINE v Radljah je gospod JOŽE KARNIČNIK, ki je bil dolga leta vodja etaže blagovnice METALKA in poslovodja v prodajalni v Rušah. Metalko trgovino ix>ste našli nasproti bencinske črpalke ob avtopralnici ŠIRNIK v Radljah. v J Podlistek TRAJNE AKTUALNOSTI PLEBISCITA 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (1) Piše: MIRO PETEK Aktualnost plebiscita je trajna. Plebiscit je bil akutalen včeraj, aktulen je danes in bo tudi jutri: narodi se prebujajo, spreminjajo se državne meje in v civiliziranem svetu je plebiscit eden od instrumetnov za ugotavljanje volje prebivalstva. Nam najbližji je kajpak plebiscit, ki je bil pred par leti uvertura v samostojno Slovenijo, z grenkim priokusom pa se Korošci spominjamo koroškega plebiscita 10. oktobra leta 1920. ko je Slovenija izgubila znatni del svojega ozemlja. V letu 1995 torej mineva 75 let od tega dogodka, ki se ga bodo v sosednji Avstriji -tako je bilo vedno ob okroglih obletnicah - gotovo spet bučno spominjali. Zaradi krepitve zgodovinskega spomina na dogodke, za katere vrsta dokumetnov kaže, da so bili za Slovenijo nedvomno krivični, bomo letošnje leto v Prepihovem podlistku namenili osvetlitvi vzrokov in okoliščin, ki so botrovali koroškemu plebiscitu. Kljub zgodovinski distanci nam je zaradi prostorske usode ta plebis- cit tako zelo blizu. PLEBISCIT NI BIL POTREBEN Avstrija: 22.025 (59,04%), Jugoslavija: 15.279 (40,96%). Takšen je bil izid ljudskega glasovanja 10. oktobra leta 1920. Med slovenskimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko plebiscita s pravnega stališča, prevladuje mnenje, da koroški plebiscit sploh ni bil potreben, saj je bilo ozemlje, o katerem se je na plebiscitu odločalo, že od nekdaj slovensko. Poleg tega se danes ugotavlja, da sta bila sama priprava in izvedba ljudskega štetja pomanjkljiva, kar je v končni fazi pripeljalo do tega, da se je avstrijska država razširila preko svojih narodnostnih meja. Meddržavni plebiscit se praviloma razpiše tedaj, ko je dvomljivo, kateri narodnosti pripada prebivalstvo nekega spornega ozemlja. In za objektivnega poznavalca narodnostnih razmer na Koroškem ni bilo nobenega dvoma: večina prebivalstva celovškega plebiscitnega ozemlja je bila pred prvo svetovno vojno po svojem poreklu in materinem jeziku še slovenska. Slovenci so namreč naselili Koroško pred Nemci, ti pa so skozi stoletja izvajali močan socialni, gospodarski in kulturni pritisk na slovenski živelj, ki je nato v mnogočem prešel v odvisnost od nemških priseljencev. Germanizacija je v predplebiscitnem obdobju načela zavest pripadnosti slovenskemu narodu in nemška stran je ob plebiscitu s svojim propagandnim strojem to zelo dobro izkoristila: Korošce so vztrajno prepričevali, da se ne odločajo o narodnosti, ampak o državi. In republika Avstrija je bila za narodnostno omahljivejši del brez dvoma bolj vabljiva kot pa srbski hegemonizem. Za Srbe je namreč takrama avstrijska propaganda vztrajno trdila in ljudi prepričevala, da so to Balkanci na najnižji stopnji kulture. In Srbi so bili v luči avstrijske propagande gotovo eden od najbolj negativnih momentov, ki ga je avstrijska stran spretno obrnila v svojo korist. Še več: sama jugoslovanska stran na mirovni konferenci pri zagovarjanju stališč do severne slovenske meje nikakor ni bila dovolj prodoma, zaradi Banata pa je bila tudi po svoje preračunljiva. VELIKA SLOVENSKA ŽRTEV Na drugi strani pa teoretiki tudi ugotavljajo, da plebiscit nikakor ni najboljši instrument za uveljavljanje pravic do samoodločbe. Po občem mednarodnem pravu meddržavni plebiscit ni obvezen, potrebno pa ga je določiti z meddržavno pogodbo. V primeru Koroške pa vse kaže, da ni bilo tako, saj je bil koroški plebiscit v veliki meri vsiljen. In tudi izidi plebiscita niso vselej objektivni, saj so možna vplivanja in izigravanja že pri samem postavljanju "pravil igre". Mirovna konferenca ni nikjer v Evropi zahtevala od svojih zaveznikov tako velike žrtve, kot je bilo prav v primeru severne slovenske meje. Sicer pa sodobni meddržavni plebiscit pozna več možnosti. Ali ozemlje ostane pri prejšnji (stari) državi ali naj sodi k novi državi ali naj neko ozemlje preide pod poseben meddržavni pravni režim ali pa naj ozemlje postane meddržavno neoodvisno, torej nova država. Slednje se je zgodilo tudi na plebiscitu za samostojno Slovenijo. Koroški plebsicit pa je imel svojevrsten fenomen, to so Libeliče. Libeličani z izidi glasovanja niso soglašali in zgodil se je edinstven primer, saj so dve leti po uveljavljenih meddržavnih mejah v tej koroški vasici spet prestavljali mejne kamne. Po plebiscitu se je namreč vnel svojevrsten boj v zgodovini slovenskega naroda, ko se je peščica vaščanov uprla takšni državi, kot je bila Avstrija. In tudi za današnjo rabo je izkušnja Libeličanov še kako pomembna (denimo v odnosih z Italijo). □ Koroško tostran in onstran danes deli meja med dvema državama Anketa FRANC PEROVN1K Letos mineva 75 let do plebiscita na avstrijskem Koroškem. Obletnica DUŠAN PLEŠIVČN1K dogodka torej, ko je Slovenija izgubila znatni del svojega ozemlja. To pa še ni vse: Libeličani so dve leti po krivičnem plebiscitu - leta 1992 -dosegli ponovno priključitev Sloveniji in Libeličani so po tem dogodku postali znani po vsej domovini in tujini. Te dni je v župnišču v Libeličah na ogled razstava o plebiscitu v sodnih in . cerkvenih arhivih, kako pa je v Libeličah živ spomin na plebiscit, pa so spregovorili nekatwri Libeličani. FRANC PEROVNUK: Še danes se spominjam tistih časov plebiscita. Takrat sem živel s starši v Avstriji in dobro se spominjam, da je pri plebiscitu sodeloval moj oče. Nikako se ni strinjal z Avstrijci, da bi Slovenija izgubila del svojega lepega ozemlja. Potem smo se preselili iz Avstrije v Libeliče, kjer sem še danes. Velikokrat je oče pripovedoval, da so Avstrijci imeli Slovence za velike bedake." DUŠAN PLEŠIVČNIIC ‘O plebiscitu na avstrijskem Koroškem sem veliko slišal, pa tudi v šoli smo se o tem veliko učili. Mislim, da smo vsi "PONOSNI SMO NA NJIH..»" mi danes dolžni velikega prepričanjem, da bodo dosegli gotovo za vse nas še kako velikega spoštovanja do vseh, ki so v ponovno priključitev Sloveniji, so pomena." plebiscitu sodelovali. Brez njih bi šli v ta zgodovinski trenutek, ki je F.JURAČ MAGDALENA SREBOTNIK MARKO PREVOLČIČ FRANC KNEZ gotovo danes mi ne imeli tega prelepega koščka naše domovine." MAGDALENA SREBOTNIK: "Škoda je, da danes ni več med nami tistih, ki so sodelovali v plebiscitu, saj bi nam lahko veliko pripovedovali o tem dogodku. Stric mojega moža je bil med temi, ki se je boril za ponovno priključitev k Sloveniji. Na take junaške ljudi iz tistih časov smo lahko ponosni, da lahko danes uživamo tisto, kar so nam priborili." MARKO PREVOLČIČ "Zagotovo so bili to ljudje, ki so že takrat vedeli, kaj bi pomenila izguba dela slovenskega ozemlja, na katerem danes živimo. Tudi jaz sem ponosen na te ljudi, ki so gotovo preživljali težke trenutke. Pa vendar so uspeli. Tudi mi bi šli v boj za ohranitev ozemlja." PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, fax: 41 814 /------—---------------------^------------ Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel,: 0602/84-079 □ UGODNO ŽIVLJENJSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE □ AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA FRANC KNEZ: "To, kar je uspelo našim prednikom leta 1922, je dokaz, da so se ljudje že takrat zavedali, kaj bi pomenila izguba našega lepega kraja ob Dravi. S Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in najvočjim številom zavarovancav na Koroškem. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Družabna kronika lOPIJA SKORAJ ODftHUI KOIPII ^ Oni dan se je znani sindikalist in vsestranski organizator Lopi iz Železarne (mimogrede je kandidiral tudi na Združeni listi) mudil blizu Starega trga ob Kolpi. Tam pa bi se kmalu zgodilo, da bi ostali brez njega. S čolnom, ki je namenjen domačinom ob Kolpi, je hotel bolj v teoretični obliki pokazati svoje veslaške in čolnarske sposobnosti, seveda bolj pri obali. Pa se je našel zlobnež in Lopija tebi nič, meni nič odvezal ter njega in čoln pustil neusmiljenim tolmunom reke, tja proti Hrvatom. Z resnično skrajnimi napori ga je rešil Fajmutov Peter, ki je bil njega dni v nacionalni stranki, vendar pa na zadnjih volitvah ni nikjer kandidiral. Sreča pač, za oba. ■■■■■■■■■■ Poklici Mlinar melje zrelo žito in voze kolar zdeluje tišler naredi korito mlad kovač pa konja vam okuje. Koval nekoč je tudi Šmid godec godel melodijo zidar še danes zida zid žagar pa prodaja špecerijo. in prepihane čveke zfipommii smo si im y IGTU I99A * ERVINA KOKOŠINEKA: Na volitvah za župana Mute jo je odnesel z manj kot odstotkom glasov. V VLADIMIRJA ZALUBERŠKA:V lanskem letu se je ta znani koroški podjetnik pogreznil v molk. UDR. RUDIJA ČRETNIKA: S svojo stranko NDS ni prišel v novi parlament nove občine Ravne-Prevalje. DIVANA KONEČNIKA: Na listi ZLSD je kandidiral za župana občine Radlje ob Dravi. ŽELJKA KLJAJIČA: Bil je edini policaj, ki je kandidiral za župana. U MAKSA VEČKA: Slovaki so mu na predvečer volitev ukradli avto. LOJZETA KOSA: Postal je najbolj znan koroški disk jocker. MARIJANA LAČNA: Črnjanom je obljubil, da bo število gojencev v zavodu zmanjšal za desetino. * KRALJA MATJAŽA: Zbudil se je pod Peco in pričel letati. ^ SILVA KOMARJA: Dobil je službo v Ljubljani. FRIDERIKA RUSA: Zaprl je hotel v Črni. UDR. MATICA TASIČA: Izgubil je na volitvah. DIVANA DRAUŠBAHERJA: Uvedel je orožarski fdatelizem. MAG. HERMANA RIGELNIKA: Dobil je novega psa. "JOŽETA KAVTIČNIKA - KNOKE: Postal je sodelavec Zavoda za pokojninsko zavarovanje. "FRANJA MURKA: Rekel je Koroškemu radiu -zbogom. "IGORJA PRODNIKA: Na sejah ravenske skupščine ni rekel nič. "DR. DRAGA VEČKA: Postal je županov brat. "KIKE KOIAR: V hišo je dobila svetnika. "DRAGA VIDMARJA: Ustanavljal je komunistično partijo. Sb In kaj /mo /i /e zapomnili y letu 1994... " Oktet Lesna ni pel na otvoritvi 3. državnega prvenstva v aerorallyju. " Jožko Kert ni tožil novinarjev zaradi hrbtnega sloga, ki so ga plavale ribe v Meži. " Danilo Pudgar, direktor Rudnika v Mežici, se je odločil proslaviti Dan JLA z zalitjem jame. " Dr. Matic Tasič je obljubil avtocestno povezavo med Lešami in Šentanelom. " Ogenj je rešil Friderika Rusa zadnjih delov opreme, ki so ga spominjali na čmjanski hotel. " Avtohtonost Korošcev se še vedno ugotavlja vsaj do tretjega kolena. " Marjan Berložnik je še za življenja postal svetnik. " Topilnica v Žerjavu še vedno nima vseh potrebnih dovoljenj za obratovanje. " Traberk zastira pogled na Afriko vedno višje. " Janez Komljanc ni postal župan železarskih Raven, streljaj od Prežihovih Kotelj. " Zaradi omenjanja Karantanije v zvezi z arheološkimi odkritji pri s. Juriju na Legnu še niso zaprli mejo na Selah. " Edi Prošt, novinar Radia Slovenija, je ujel ribo. " Herman Tomažič je poudaril, da radeljska občina ni razpadla z ustanavljanjem novih. " Prevaljska komunala je končno pristala na ekoloških otokih. " Brumenov Niko še vedno piše aforizme, v katerih ni vriskov. Avanture PACIFIC COAST HIGHWAY ALI: KAKO PRITI NA PLAŽO ~ \ laže v Los Angelesu so J bile že od nekdaj atrak-i_J dja zase, še posebej pa so jih popularizirali Beach Boysi. Glavni "šport" na beachu je vsekakor razkazovanje, v čemer še posebej prednačijo kalifornijska dekleta, za katere so Beach Boysi znali reči, da so najlepša na svetu. To pa je bil tudi najin cilj. Da ugotoviva, ali je temu res tako ali pa so to le praznje marnje. Šla sva torej. Najprej povsem dol proti San Diegu. Bila sva namenjena v samostan San Capistrano, ki je bil za časa svojega delovanja eden najpomembnejših samostanov v Californiji. Ti samostani (razmetani so p» celotni kalifornijski obali) so oddaljeni med seboj dan ježe na konju. Seveda tam ni bilo pričakovati kalifornijskih deklet, pač pa kulturni spomenik, ki nama bo razširil obzorja. Mision San Capistrano, kot se stvar uradno imenuje, je eden od lepših spomenikov na čase, ko je bila civilizacija tod okoli še v bolj revnih oblikah, in obenem ena redkih stvab, ki so zgrajene vsaj dva stotelja nazaj. Toda kmalu sva morala naprej, kajti sonce se je že prebijalo proti zenitu, pa še časa nisva imela zadosti. Plaže so si nato kar sledile. Newport beach, Huntington beach, Long beach, Manhatan beach, Venice beach ter čisto na koncu Malibu. Najbolj mi ostane v spominu vsekakor Venice beach, ki je že od nekdaj pomenila zbirališče vseh, ki so bili drugačni. Venice beach je bila zgrajena kot nora ideja Abbota Kinneya, proizvajalca cigaret, ki je hotel na vsak način zgraditi posnetek Benetk skupaj s trgom svetega Marka, seveda v pomanjšani obliki.Na srečo se je takrat na prelomu stoletja vse bolj začel uveljavljati avto, taka da beneške gondole kot prevozno sredstvo niso prišle v veljavo.Toda ime je ostalo, ostali pa so tudi vseh vrst posebneži iz šestdesetih in sedemdesetih let, ko je tukaj vladal nenadkriljivi flower power. Danes so to mojstri osivelih brad, ki razglabljajo z vsakim, ki jih hoče poslušati, pa naj bo to o konzervativni politiki mestnih oblasti ali pa o barvnimi spreji, a ne v obliki, ki jo poznamo iz mariborskih ali ljubljanskih podhodov. Gre za resnično tem, kako lepo je bilo v Woodstocku, da o vseh silnih dgaretih marijuane niti ne govorim. Ja, še danes traja kampanja za legalizacijo marijuane in v čast tega še danes zvijejo kakšen prav posebno močan joint. Toda večina ljudi počne prav nasprome stvari. Veliko jih je našlo raj za svojo rekreacijo prav tukaj. Naj bodo to kotalkarji, ki jih kar migoli, tako, da se z vso mogočo spretnostjo umikava, ali pa tekači, mogoče kolesarji in seveda bodybuilderji, ki imajo plažo za idealno mesto razkazovanja svojega bohotnega mišičevja. Veliko je tudi kopalcev, saj smo vendar na plaži.Toda nama nekako ni do kopanja, saj nama v preveč prijetnem spominu ostaja Jadransko morje s svojo mirnostjo in toploto. Ocean je kar preveč valovit in mrzel za razvajeni duši. Sama podoba Ocean Front Walkaje prav nekaj posebnega, saj so ga umetniki dodobra pobarvali z Fishermans wharf of San Francisco dobro umetnino, ki se več kot dobro vklaplja v celoten ambi-ent plaže. Pa nama je čas na Venicu kar pre-hitro minil. Naslednja plaža, ki sva jo obiskala, je bil Long Beach s svojo Queen Marry, ki stoji tam privezana že dolga leta in čaka dan, ko bo lahko ponovno izplula in nosila na svojem krovu slavne osebnosti, kot je to počela nekoč. In potem sva prišla v Malibu, v mesto, kamor so se zvezde Hollywooda umaknile pred gnečo mesta. Vse, kar v Malibuju leze in gre, je zato draga pločevina s še bolj znanimi lasmiki. Če imaš posebno srečo, lahko z daljnogledom ugledaš na hribu nad sabo Slya Stalonea, kako se sonči, ali pa Barbaro StreLsand, kako si prepeva jutranje pesmice. Vse to je Malibu, ki v svojem bistvu ne premore nič več kot plafo, hribček in cesto. Vse ostalo je storila tovarna sanj. LAS VEGAS ALI: KAKO NE ZAPRAVIŠ DENARJA Verjetno so sanje vsakega igralca na srečo priti v Las Vegas. A pot tja iz LA-ja je dolga in prav prekleto dolgočasna. Na izhodu iz Los Angelesa je bilo treba najprej prebiti ogromen oblak smoga, ki kot zvon obdaja LA in ne pusti soncu, da bi se prebilo skozi prej kot ob poldnevu. Tako so jutra v Los Angelesu nadvse podobna zimski Ljubljani. Ko je ta del poti končno opravljen, se zna-jdeva v pravi pravcati puščavi, ki ji ni videti ne konca ne kraja. Cesta ravna, kot bi jo risal z ravnilom, nikjer žive duše, še manj pa črpalke z bencinom, ki bi jo skoraj že potrebovala.Vse, kar vidim okoli naju, so le nizki šopi trave in ogromno peska. Vse izgleda tako prekleto suho, da še mene začne žejati. Še dobro, da sva se zavarovala za tak primer. V prtljažniku je namreč hladilna torba, v njej pa vso bogastvo, ki si ga človek lahko zaželi sredi puščave. Kemijski zvarek z imenom kokakola je dober kot še nikoli, ko se ustaviva sredi peska in šopov traveAsfalt se pomalem kar topi pod mano, vsaj tak občutek imam. Kasneje slišiva po radiu, da je bilo v puščavi kar celih 50 stopinj Celzija. Po nekako dvesto miljah vožnje se kot fatamorgana prikaže meja z Nevado. Pravzaprav ne gre za klasično mejo, kot jih poznamo pri nas, ampak za mejo tipa Evropske skupnosti, kjer gre za bolj administrativno mejo. Toda mejna črta je prav dobro vidna, saj seka neko manjše mesto na dve polovici. Tako tista polovica, ki je v Kaliforniji, ne sme imeti igralnic, tista, ki pa je v zvezni državi Nevada, pa te lahko ima. Na kalifornijski strani ostajap moteli in hoteli, v Nevadi pa igralnice. Nevada je prvič dobila pravico do igralnic že davnega 1879 leta, ker pač ni imela ničesar, s čimer bi se lahko razvijala. Ta pravica ji je Itila 1910. leta odvzeta, nato pa so bile 1931. leta igralnice dokončno legalizirane. To je tudi čas, ko veliki Bugsy začne z gradnjo Las Vegasa. Las Vegas sam po sebi ni prav nič posebnega, prej kičast kot lep. Mesto dobesedno zraste iz peska in je podnevi prav dolgočasno mesto, ki vegetira in čaka na noč, ko se tu odvija Razgledi glavni del posla. Dopoldne je Se, zato bo treba poiskati primemo sobo, pa tudi kaj za pod zob bi dobro delo prebavilom. Prenočišč je v Vegasu kar preveč, zato ni nikakršm problem najti sobe za dva, še posebej ne med tednom. Zapeljeva se torej dvakrat gor in dol po Stripu in hitro ugotoviva, da bova tokrat hudičevo poceni spala. Dvajset dolarjev naju bo veljala soba (za dva seveda) s klima napravo, brez katere je v teh krajih nemogoče zaspati. Najdeva torej najprimernejši motel s primemo ceno, bazenom in drugimi malenkostmi, ki jih na veliko razglašajo na neonskih napisih. Toda ima "malo" napako. Stoji namreč le tristo metrov od letališča in tako mi ponoči skoraj po hrbtu pristajajo letala vseh mogočih tipov. Tudi poceni hrane je tu več kot zadosti. S tem nikakor ne mislim na raznorazne restavracije s hitro hrano, pač pa na restavracije, ki jih imajo različne igralnice in v katerih se je mogoče nabasati do onemoglosti. Preprosto plačaš tri dolarje, vstopiš in nato ješ, dokler te ne odvlečejo iz restavracije zaradi onemoglosti pri jedi. Vem, da sem se nekajkrat najedel do te mere, da nisem več mogel vstati izza mize. Res čudovit sistem, ki pa ima pred sabo samo en. cilj: izvabiti iz človekovega žepa čimveč denarja pri igralnih avtomatih. In ko nastopi noč, se Vegas odene v posebne barve , ki so jih ljudje poimenovali odsev neonskih luči. Kič nastopi v vsej svoji veličini in žvenket denarja postane glasba mesta. Dobesedno vsi igrajo. Stare mamice ( te so vsekakor najbolj vztrajne ), ki vztrajno paskušajo svojo pokojnino oplemenititi še z več novd, igrajo njihovi vnučki, ki so zdaleč premladi za igranje (starostna omejitev je 21 let ), igrajo bogati in reveži, ampak vsi z enim samim namenom: zaslužiti čimveč denarja. Ali kot je nekoč ugotovil Iztok Aberšek:" V Las Vegasu se vsi klanjajo samo enemu bogu-dolar-ju". Las Vegas je tudi mesto, kjer se Američani najraje sklepajo zakonske zveze. Poročnih kapelic povsod kar mrgoli, mrgoli pa tudi ženinov in nevest, še posebej odkar so iznašli celo instant varianto poročanja. Niti iz avta ni trete več stopiti, vse skupaj ( s papirnato proceduro vred ) pa je končano že v desetih minutah. American way of life je tu vsekakor našel zelo plodna tla. Midva dan ali dva postopava po igralnicah, kjer za razliko od drugih porabiva malo ali skoraj nič,se pridno 1 rase va v bifejih in misliva,da nama ne more biti lx»lje. Toda z mislimi sva že nekje v Grand Canyonu, ki je najina naslednja postaja. Se nadaljuje Kaj bi s svobodo? Piše: Blaž Prapotnik Svoboda, na prvi pogled tako samoumevna in enostavna reč ali zgolj pojem, je - vsaj na področju filozofije - zajetno ter kompleksno polje za sajenje teorij in idej, ki se dodamo cepi na manjše gredice. Teoretično si lahko človek prav vse izbere svobodno: od barve kože (če se piše Jackson) - vse do smisla bivanja in življenja, če je eksistencialist. Idealistični filozofi pa bi morebiti pripomnili, da je svoboda duha dosegljiva vsakomur. Vprašanje je samo, do katere stopnje je človek ujet v tukajšnji (zahodni) materialistični, racionalno-analitični model mišljenja. V praksi pa imata še največjo veljavo ekonomska svoboda in neodvisnost; vse ostalo pride kasneje in je (žal) presneto odvisno od prvega. Marsikaj si lahko svobodno izberemo, a si tega ne moremo privoščiti. Ali kakor poje Jani Kovačič v songu "Balada o udobnem življenju": "...Kaj bi s svobodo, če udobja ni, le ta, ki mu je dobro, res živi." Pa smo od filozofskega eksis- tencializma: "Hic et nune"- tu in sedaj, prešli na popolnoma banalno eksistencialno raven našega vsakdana na istih časovno-prostorskih koordinatah. V polpreteklih časih socialističnega realizma, ko je avantgarda delavskega razreda osvobajala vse po vrsti, je bilo v socialnem smislu, vsaj za večino, razmeroma dobro poskrbljeno. Možnost šolanja, zaposlitve, stanovanja. Res pa je bil "socialistični" človek v nekaterih ozirih manj svoboden (religija, kritika). Danes pa se, mi otroci socializma, srečujemo z nepojmljivo svobodo. Glede religije ti - uradno - nihče več ne teži; lahko ostaneš ateist, postaneš kristjan, Hare-Krišna vernik ali fanatik kajvemkatere verske ločine. Ustno in pisno lahko do onemoglosti kritiziraš predsednika, vlado, sistem, državo, Evropo, svet, vesolje ... karkoli, pa nikogar nič ne gane. Še upravičena argumentirana kritika je največkrat podobna "lajanju na karavano". Po drugi strani pa ta neizmerna svoboda, ki je mestoma že podobna neskončni svobodi (= anarhiji) ne omogoča niti osnovnih samoumevnih stvari (eksistencialni minimum) in hkrati omogoča krivične pojave, ki so bili v "tako groznem in okrutnem socializmu" nedopustni. Pa ne, da se mi kolca za enoumjem, ah ne, žal mi je le za socialnim blagostanjem, ki smo ga bili deležni in škoda je, da socialni sistem, ki je bil med najhumanejšimi v Evropi, tako neslavno propada. Socialno-ekonomski položaj srednjega, predvsem pa nižjih slojev družbe se je namreč zelo poslabšal. Nesorazmerje pravic v prid delavcu se je zasukalo v nasprotno smer. Direktorji, ne samo privatnih firm, lahko počnejo z delavci (skoraj) vse kar se jim zljubi. Ignorirajo in kršijo pogodbe, se sprenevedajo ob interpretiranju lastnih odločb, izigravajo zakone, ne izpolnjujejo obveznosti do zaposlenih ... in na koncu razvrednotijo delavčevo delo, da jim lahko izplačujejo miloščine, sami pa bogatijo. Ali pa - zaradi čimvečjega profita -zaposlene izčrpavajo do onemoglosti. Nič več ne velja: 8 ur dela, 8 ur zabave, 8 ur počitka. Tu se pojavlja vprašanje kršitve človekovih pravic, čeprav obtožbe vsi arogantno zavračajo. Pritožbe pa neredko končajo, z upravičeno nezadovoljnim avtorjem vred, na trgu delovne sile. Celo nekateri tujci, poslovneži in gospodarstveniki, ki prihajajo v naše tovarne, se zgražajo nad odnosom vodilnih do delavcev. In to pogosto tistih vodilnih, ki so se nekoč "v prvih vrstah avantgarde delavskega razreda borili za osvoboditev proletariata". To je cinizem in hkrati absurd, nesmisel. Nesmisel pa je tudi končna poanta filozofije eksistencializma (uveljavlja zlasti v obdobjih globokih kriz), kjer je "bivanje pred bistvom" in je človek definiran kot svobodno - vendar absurdno bitje, ki ni sposobno samo sebi osmisliti bivanja. Naša družba je v krizi, morda ne toliko v gospodarski, kot v moralni krizi, kjer na področju vrednot zija ogromen vakuum. Videti je celo, kot da - spreminjajoča se človeška družba -nenehno zapada v kronične krizo vrednot. Trenutno je \ težkem šoku, zbegana, ko st zaradi preobilice svobode ne more odločiti med relativne številnimi "pravimi vrednotami" nobene pa ni (razen biblijski! morda), ki bi bila resnične smiselna, univerzalna in abso lutna. □ NAROČNIKI unijo PREPIH PO NIŽJI CENI! NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek ali naslov podjetja) se do preklica naročam(o) na Koroški časopis Prepih. Časopis nam od _______________ pošiljajte na naslov: Naročnino bom(o) poravnaval(i) polletno, za I. pallet' je do 31. 3. in za II. polletje do 30. 9. tekočega leta. Podpis: ____________________________________________________ (podjetja tudi žig) Naročilnico pošljite na naslov: ČZP VORANC, Prežihova 24, 62390 Ravne na Koroškem JOŽE-SILVA KREUH Jp S>^ eciv/gs BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694| IVKO - kvaliteta, ki se vidi Grafični studio IVKO Čečovje 6 Ravne na Koroškem Tel.: 20 - 342 > Priprava na tisk /računalniški prelom/ > Oblikovanje /design/ > Izdelava reklamnih tablojev /folijski napisi/ > Tisk > Izdelava štampiljk.... IVKO - kvaliteta, ki se vidi Kultura Z BIG BANDOM OTA VRHOVNIKA V NOVO LETO Po dobrem letu dni delovanja Big banda Ota Vrhovnika v Slovenj Gradcu je lue sveta zagledala prva kaseta " Od Slovenj Gradca do Dunaja ", ki so jo posneli v studiu GEC d.o.o. v Slovenj Gradcu. Po kaseti obljubljajo še CD ploščo. B/G BAND Ota Vrhovnika PREBRALA SEM ZA VAS... Jože Haložan: HUDIČEVA PRAVICA (Stranice 1990) Kratka vsebina: Sebastjan kot mlad fant želi postati duhovnik, a usoda nanese, da opusti šolanje in se poroči z Nežo, ki jo ima neizmerno rad. Krutost življenja mu še ne po letu dni zakonskega stanu na porodni postelji vzame najdražjo. Ostane mu hčerka Monika, s katero kot neizkušen kmečki sin ne zna kdo ve kako dobro ravnati. Zato zanjo poskrbi Sebastjanova sestra. Sam se na prigovarjanje domačega duhovnika rešnjevskega župnika, odloči za nadaljevanje in končanje študija. Posvečen v duhovnika nastopi službo v domači fari v ČREŠNJEVCU. Opisuje revščino domačih krajev, domačih ljudi, ki jih ima neizmerno rad in ga boli trpljenje preprostih kmetov in hlapčičev z njegovih gričev. Avtor doživeto in mahoma realno opisuje s pomočjo duhovnika Sebastjana porajanje protestantizma v okolici MAKOL in veličastnost domače grajske gospode, ki si sme dovoliti vse. Ta grajska gospoda, ki nosi tuj priimek TAHY-ji, se nikakor ni znala vživeti v slovensko dušo in njeno bit in je bila neizprosna in ohola... Nazorno je opisana preproščina krščanstva 16. stoletja, ki pa že kaže stopničarsto delitev cerkvene gosposke in gre korakoma od najbolj preprostega kaplana do zahtevnejšega, a še zmeraj ljudskega župnika, preko arhidi-akona, na škofa in mnogokrat nedosegljivega vikarja... Bralcu se ob branju nehote naslikajo stopnice današnjih dni... V zgodbi ima svoje preprosto mesto tudi preprosta in tiha Monika, ki postane nuna. Kot nuna ji dodelijo ime AGNES, kar v slovenščini pomeni NEŽA. OZNAČITEV: Čeprav je zgodba na prvi pogled sila preprosta, kot je preprost in ljudski njen glavni junak Sebastjan, bo bralec kdaj in kdaj med poglavji težko našel povezave, ker avtor rad skače leta nazaj ali leta naprej in mora zategadelj bralec imeti dober spomin. Zahtevneži bodo oporekali preproščini jezika. A ta je tekoč in mnogokrat podkrepljen ali olepšan z domačimi izrazi, tudi tistimi, ki so jih davno govorili v MAKOLAH ALI ČREŠNJEVCU. Beseda o avtorju: Hudičeva pravica ni edina, ne prva in ne zadnja knjiga duhovnika Topolovca iz Makol. Izredno literarno delaven mož, katerega vidnejša je tudi knjiga KOŠČEK RAJA, prav tako izdana v Stranicah 1992 leta, urejuje tudi svojo revijo. V njej ob literaturi najdejo svoje mesto vse oblike življenja in vsa vprašanja, ki se porajajo v današnjem človeku. O T.Repnik-Vrhnjak Z novimi oblekami, za katere je večino denarja prispevala občina Slovenj Gradec, s številnimi lastnimi priredbami in s solo pevci nas je 23. decembra v Športni dvorani Slovenj Gradec Big band Ota Vrhovnika popeljal v praznične dni. Tradicionalni božično-novoletni gala večer je bil pravzaprav krona enoletnega dela, uresničitev obljube in eden izmed prvih ciljev. Kar veliko obiskovalcev in ljubiteljev swinga in plesne glasbe je napolnilo dvorano, koncertni program Big banda pa so popestrili gostje: Agata Šumnik -Zgonec, dobitnica Korenove plakete na Ptujskem festivalu, Natalija Verboten, mlada pevka iz Velenja, ki si šele utira pot na glasbeno sceno, Rudi Kraner iz štajerskega konca in profesinalen pevec Aleš Hadalin, ki je navdušil publiko. Sekstet Šibovniki so tokrat nastopili kot pevci, nastope posameznikov pa so popestrili tudi plesalci plesne šole Devžej in Karmen. Ples, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur, je otvoril župan občine Slovenj Gradec, Janez Komljanec s soprogo, sicer pa je bilo plesišče skorajda pretesno za vse, ki so zaplesali ob zvokih Big banda. Big band nas je presenetil s popularnimi melodijami, s swing stardardi, s filmskimi temami in mnogimi lastnimi priredbami. Aranžmani in glasba so večinoma delo mag. Ota Vrhovnika, pa tudi Pavleka Štumbergerja, ki nas je presenetil tudi s solo pevsko točko. Na Koroškem torej imamo odličen ansambel, ki se je v letu dni potrdil in dokazal, da je sposoben zapolniti glasbeno praznino, nenazadnje pa tudi kaseta, ki so jo izdali po letu dni skupnega igranja, pove največ o resnosti in pridnosti amaterskega Big banda, na katerega smo res lahko ponosni. □ (if) Kultura TRIJE SLIKARJI IZ RAOEU OB DRAVI V GALERIJI GRAD Decembra je Galerija Grad predstavila dela treh slikarjev, ki živijo in ustvarjajo v Radljah ob Dravi. ^ K zrok njihovih skupinskih predstavitev, ki so jih začeli " z uspešno razstavo v Rogaški Slatini, je v vsebinski opredelitvi avtorjev - figuraliki. Zoran OGRINC se predstavlja s slikami v fauvističnih barvah. Vsekakor opazimo močno črtno risbo, ki ponekod prehaja v popolnoma samostojne ploskve, tako čiste ali skoraj čiste barve zažarijo v vsej svoji slikovitosti. Belina platna postane del barvne kompozicije. Ženske - kariatide, se v svoji samozadostnosti zazirajo mimo nas, se zapirajo vase ali nas prebadajo, gledajo skozi nas. Kljub Figure se osvobodijo dorečenosti, časovne determinacije, niso smrt ampak večni počitek, večno upanje, večne sanje, večno Iskanje - so nesmrtnost. Dela so polna razmišljanj, filozofskih in drugih Vsemogočni, ne zapoveduje, ampak se umika, zakriva in obupuje. Jezni Duh se ujame nad neskončnim stopniščem, smrt blodi med mrtveci v nišah nez- Peter HERGOLD potrdi svojo privrženost novemu nemškemu ekspresionizmu. Figure se porajajo iz divjih zamahov, naginjajo se v prostor, kažejo nam hrbte, togo polegajo, ne izredno intenzivnem koloritu pa podobe pomirjajo - a vendar vzpodbujajo. Črnina okvirja zaključi risbo in sliko. Akt v okroglem formatu preseneča v postavitvi - barve se ublažijo. Naše oko se ujame v oblike ženskega telesa. Miroslav HAJNC razpenja pred gledalci svoje sanjske podobe iz sveta nadrealizma. Razbiramo nove prostore, nove prispodobe, nova; stara, večna dejstva o človekovi ničevosti. Telesa počivajo, so mrtva, ali iščejo in upajo. Ponekod se le pojavijo, izvijajo iz izmišljenih prostorov Giorgia de Chirica, dalijevske neskončnosti, pomodrelosti mrtvih figur in skorajda zaživijo v toplih okrih in rumenilih. vprašanj, simbolov in opozarjanj, nanih prostorov, od nekje zacveti Nad puščavo bdi utrujeni roža. Vxmm Ogrinc (akvarel iz mape) menijo se za nas. Barvna paleta je zatišana, temna risba umirjena, čeprav definira tisto kar mora. Mrtvi Jezus je siv, skrotovičen, pogreza se v kamen svojega groba. S povratkom figure v slikarsko polje, kot trendovskem konceptu devetdesetih let, se dela Zorana Ogrinca, Petra Hergolda in Miroslava Hajnca tako vklapljajo v aktualne tokove slovenskega slikarstva. V kulturnem programu na otvoritvi razstave sta nastopila kitarista Matjaž Sterže in Grega Zupančič in prisotne vsekakor presenetila. Avtorji slik so pripravili tudi deset map z originalnimi akvareli. O Benjamin Kumprej Sport Mednarodni plavalni miting Ravne '95 je lepo uspel KAR 320 PLAVALCEV V BAZENU DTK Še enkrat je tradicionalni dvodnevni medndrodni plavalni miting na Ravnah lepo uspel, predvsem po zaslugi marljivih delavcev PK Fužinar in pa velikega števila nastopajočih. V zimskem Ixrzenu Doma telesne kulture se je namreč zbralo rekordno število - kar 320 plavalcev in plavalk iz 19 klubov Slovenije, ____________________ Madžarske in Avstrije. Najboljši rezultat, merjen po mednarodnih tablicah, je dosegla Velenjčanka Ajda Vaici, ki je 5o m hrbtno preplavala v času 31 sek. in 96 stotink, za kar je prejela 756 točk. Pri fantih sta najboljša rezultata dosegla domači plavalec Matjaž Čepdnik. med kadeti na loo m prsno in Gregor Povhe iz Krškega, ki je med dani zmagal na loo m prosto. SLOVENJEGRAŠKI ROKOMETAŠI V TUJIH DRESIH Naslov tega (lanka nikakor ne želi povedati, da bodo rokometaši slovenjegraškega Preventa v letu 1995 zaigrali v novih dresih tujega proizvajalca. V nekaj vrsticah bomo "obdelali" Slovenjgradčane, ki igrajo rokomet v drugih slovenskih in tujih klubih. Aleš Leve bo tudi v novem letu v dresu celjske Pivovarne Laško skupaj s kolegi poskušal dokazati, da je našemu prvaku mesto med elitnimi klubi rokometne Evrope. Sicer se je Alešev očetovski položaj še okrepil, saj je ob Galu z ženo Simono dočakal še drugega korenjaka - Vida. Mladi Primož Pori je odšel iz Preventa, za mestr v prvem moštvu pa se bori pri Ljubljanskem Slovanu. Navijači Preventa upajo, da se bo Pori, ki je član slovenske mlade reprezentance, po koncu prvenstvene sezone le vrnil v matični klub. Igor Dobetšek. lansko sezono najučinkovitejši igralec Preventa, igra v drugoligašu Radeče papir, ki ni glavni konkurent za uvrstitev v prvo ligo, na morebitno priložnost pa budno preži iz ozadja. Vsekakor ima Doberšek veliko možnosti za naslov najboljšega strelca v drugi ligi - vzhod, saj je že po prvem delu prvenstva tik pod vrhom, lestvice golgeter-jev. Jani Kontrec je lani iz Brucka prestopil v Casino Celovec. Njegovo moštvo je trenutno v zlati sredini prvoligaške razpredelnice, Kontrec pa bržkone ne bi imel nič proti, če bi igra ekipe in ambicije kluba kotirale še više. Tettey Banfro si že drugo sezono služi kruh v švicarskem klubu Amicitia iz Zuricha, nemščina pa mu seveda ne povzroča več posebnih težav. Banfrov klub se bori za uvrstitev v enega izmed evropskih pokalov, Tettey pa je eden najboljših strelcev prve lige. □ Rok Tamše Najuspešnejša plavalka po številu osvojenih zlatih odličij je bila Ravenčanka Tanja Meradovmk ki je v konkurenci starejših deklic štirikrat zmagala, prav toliko zlatih medalj pa je osvojila tudi Madžarka iz Nagykanizse Katalin Revesz v konkurenci mladink. Poleg Merzdovnikove so se od tekmovalcev Fužinarja izkazali še Matjaž Čepdnik med kadeti, Primož Abraham med mladinci in Borut Dežman med dani - vsi so po trikrat zmagali. Od ostalih ravenskih plavalcev in plavalk so si medalje priplavali še: Grega Paternoster, Miha Tisovnik, Špela Fras, Lidija Breznikar, Tanja Kumprej, Anja Srebotnik, Tonja Kos in Vasja Knuplež, uspešna pa je bila tudi štafeta fantov 4 x 5o m prosto, ki je osvojila 2. mesto. □ Ivo Mlakar NOVOLETNI ^ TURNIR Radeljski šahisti so letos že osmo leto zapored pripravili novoletni šahovski hitropotezni turnir. Med 26. šahisti je tokrat zbral največ točk, osvojil prvo mesto in za eno leto odnesel prehodni pokal Zoran Pšeničnik iz Dravograda. Edina ženska tekmovalka Metka Mori je častno pristala na trinajstem mestu. Zanimivo je, da ima to tekmovanje že nekako koroško domovinsko pravico in da se na njem v glavnem srečajo najboljši šahisti pokrajine. Morda je tudi v tem vzrok, da tudi v osmih letih pokal nikoli ni prešel v trajno last, torej nihče še ni zmagal dvakrat zapored. Letos so zaigrali na novoletni ponedeljek v pivnici Radelah, kjer je okolje za to kot nalašč. Zmagovalec je torej Pšeničnik, na drugem mestu je bil Branko Špalir, za njimi pa Franc Zupanc, Ivan Hamik, Mirko Adam, Grega Šmon, Bernard Rutnik, Tone Jakopič, Maks Zavratnik in Branko Plimon. Vsi igralci so bili tudi pogoščeni, domačini pa so pripravili še zanimiv srečolov. Vse srečke so zadele, vrednost pa je bila nekakšen "remi" med ceno srečke in dobitkom. □ k. v. V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO LETI BO PRIJETNO HLADNO I S£VAJA IN PRODAJA: SE PRIPOROČAMO I Telefon Št.: 0602-85-230,85-640 (Šport ROMAN BREZNIK Brez njega si praktično ne moremo predstavljati dejavnosti karate kluba na Ravnah. Kot tekmovalec in dolgoletni reprezentant Slovenije, pa glavni trener v klubu, organizator... ne vem kaj vse bi še lahko našteli - Roman Breznik se je ves predal karateju, tej vzhodnjaški borilni veščini, ki med drugim temelji na umetnosti samoobrambe, na disciplini in ima globoke duhovne vrednote. Trenirati je pričel v karate klubu Ravne daljnega leta 1976, pod vodstvom pokojnega Bruna Borovnika, ki mu je prvi dal trdno osnovo in pravo smer. Po treh letih vadbe se je že uspešno preizkušal kot tekmovalec. Leta 1983 je Breznik, star komaj 2o let, prevzel delo glavnega trenerja v klubu, takrat že z mojstrsko stopnjo 1. DAN. Čez dve leti je pred ugledno izpitno komisijo, ki sta jo sestavljala brata dr. Ilija in Vladimir Jorga iz Beograda, položil izpit za mojstra karateja 2. DAN. Kmalu za tem se je Roman uvrstil v takratno jugoslovansko reprezentanco v tradi- PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE cionalnem karateju, danes pa uspešno zastopa barve reprezentance samostojne Slovenije. Kot reprezentant bivše Jugoslavije je osvojil srebrno kolajno na evropskem pokalu v Milanu in sodeloval na svetovnem prvenstvu v Peruju v Južni Ameriki. Roman Breznik je bil eden glavnih pobudnikov za ustanovitev zveze tradicionalnega karateja in je tudi vodja te panoge v naši državi. Med obema disciplinama je kar nekaj bistvenih razlik, največja pa v tekmovalnih pravilih in metodiki treniranja. Medtem ko je sodobni športni karate zelo povišan in prilagojen samo mladim v obliki igre, je tradicionalni bistveno bolj zahteven, discipliniran in temelji na umemosti samoobrambe, ki ima večtisočlemo tradicijo in je v koristnih oblikah prilagojen vsem starostnim kategorijam.. V teh 22 letih, odkar je Roman trener v klubu, je skozi njegove tečaje karateja šlo več kot 1000 kandidatov, ki so osvojili osnovna znanja in zakone borilne veščine in športa. Ni čudno, da je veliko njegovih učencev osvajalo tudi republiške naslove, saj se je Breznik kalil pri takšnih mojstrih, kot sta Vladimir in Ilija Jorga - 7. DAN ter prof. Hidetaka Nishiyama iz Los Angelesa - 9. DAN. Roman Breznik se je rodil 23. februarja 1963, stanuje pa v Kotljah. Im. Nogometaši Korotana Suvela se marljivo pripravljajo za nadaljevanje prvenstva Z OKREPITVAMI DO CILJA V ponedeijeK, 9. januarja, so pričeli s pripravami za spomladanski del sezone tudi nogometaši edinega koroškega prvoligaša Korotana Suvela. Že na prvem treningu so se zbrali vsi igralci, s katerimi računa strokovno vodstvo kluba. Tehnični direktor Vlado Petrič, podpredsednik UO dr. Matic Tasič in član UO kluba Ernest Blatnik, so na prvem sestanku vodstva kluba z igralci posebej predstavili novince v prevaljskem moštvu. Tako je novi trener Korotana Vladimir Kosogov iz Rusije, ki je na krmilu prevaljskega moštva zamenjal Tonija Tomažiča. Kosogov je s seboj pripeljal tudi dva nova tujca, to pa sta Oleksi Napuda iz kluba Černomerec iz Odese ter Ivan Ogar iz Užgoro-da. Tako bo Korotan pričel spomladanski del prvenstva s štirimi tujci. Prvotno je bilo sicer zamišljeno, da bosta Damirja Ivančiča, ki se je vrnil v Zagreb, nadomestila dva ukrajinska nogometaša Aljenjičev in Gavrilov, ki sta si tako kot Kosogov služila kruh pri hrvaškem drugoligašu Samoborju, toda izpisnic nista dobila. Ukrajinski trener, ki se je nekoč kalil v najmočnejši ligi bivše Sovjetske zveze, si ob tem ni preveč belil glave. Ker mu je uprava Korotana dala proste roke pri angažiranju novih dveh igralcev, ob zagotovitvi, da klub to ne bo stalo nič več denarja, je Kosogov odšel na aktivni dopust v Ukrajino in od tam pripeljal omenjena nogometaša. Nova tujca sta vezista, ki naj bi pripomogla k hitremu povezovanju obrambnih in napadalnih vrst. Igra Korotana bo v spomladanskem delu prvenstva zagotovo temeljila na večji hitrosti, k čemur bosta pripomogla tudi dva nova igralca iz domačih logov. To sta Simon Dvoršak iz Maribora in Niko Podvinski iz tretjeligaškega moštva Brežic. Klub so doslej zapustili trije igralci. Poleg že omenjenega Ivančiča se je Zoran Gluhovič preselil k tretjeligašu Dravogradu, medtem ko bo Matej Čuješ najverjetneje prenehal aktivno igrati nogomet. Prevaljski nogometaši so prvo fazo priprav izpeljali v domačem okolju. Pretekli teden so trenirali enkrat dnevno, ta teden pa so intenzitnost treningov povečali na dva termina dnevno. Vadijo predvsem na Ravnah, kjer imajo na voljo igrišča, fitnes center, telovadnico in zimski bazen. Prvi mesec priprav bo minil praktično brez tekem, zato pa jih bo toliko več v februarju, ko bodo nogometaši Korotana od 3. do 12. februarja preživeli na obmorskih pripravah v Medulinu. Na tem istrskem polotoku bo v tem času veliko nogometnih ekip, Prevaljčani pa so se za dve prijateljski srečanji že dogovorili. Tako naj bi 5. feb. odigrali tekmo s hrvaškim prvoligašem Reko, 8. februarja pa še z Istro iz Pulja. Na povratku domov bodo 12. februarja igrali tudi v Sežani. Drugi del prvenstva se bo pričel 26. februarja, ko se bodo nogometaši Korotana Suvela na Prevaljah pomerili z moštvom Živila Naklo. In cilj, ki so si ga Prevaljčani zadali v bodočem prvenstvu: to je osvojiti vsaj 8. mesto v ligi. □ Ivo Mlakar v Zadnjo sezono niste vodili nobeno moštvo. Je prišla ponudba Preventa kot dobrodošla prekinitev odmora? Ne morem reči, da je šlo za počitek. Moje aktivnosti navsezadnje niso le šponne narave. Poleg tega pa sem član predsedstva Rokometne zveze Slovenije. Torej sem na strokovnem področju prisoten tudi izven igrišča. T Brake Prepilm seveda zanima vaša igralska in dosedanja trenerska kariera. Kot mnogi iz moje generacije sem imel srečo, da je z mano delal priznani strokovnjak Tone Goršič. Igral sem v vseh selekcijah celjskega kluba in državne reprezentance. Kot kandidat za olimpijske igre leta 1972 v Nemčiji sem zbral 9 nastopov za jugoslovansko reprezentanco. Od leta 1974 do 1978 sem bil kapetan reprezentance Slovenije, takrat pa sem tudi končal igralsko pot. Od klubskih uspehov bi omenil tri uvrstitve v finale takratnega pokala maršala Tita, kjer smo vselej izgubili, zadnijč pa prav nesrečno: z zagrebškim Med-veščakom po štirih podaljških za en gol. Po zaključku igralske kariere sem se posvetil trenerskemu poslu. Prevzel sem mladinsko moštvo Celja. V prvih dveh letih smo osvojili dva naslova državnih prvakov, takrat pa sem ocenil, da sem prerasel mladinsko kategorijo, in prevzel trenersko mesto Šoštanja (danes Gorenje, op. p.). V dveh letih smo iz republiške lige prišli v tako imenovano medrepubliško ligo. Ravno v tistem času je namreč prišlo do reorganizacije druge zvezne lige in nastale so tri medrepubliške. Takrat moje ambicije niso bile enake klubski. Jaz sem želel še korak dalje v rezultatskem in organizacijskem smislu, saj se je moštvo, za katero je uspešno igral tudi Slovenjgradčan Avgust Potušek, preselilo v velenjsko Rdečo dvorano. V klubu niso bili za to , tako da sem sprejel ponudbo iz Italije. Postal sem trener moštva Ortige iz Siracuse (Sicilija). Osvojili smo tri naslove državnih prvakov zapovrstjo, uvrstili pa smo se tudi v četrtfinale pokala evropskih prvakov. Še danes je klub v vrhu italijanskega rokometa. Zatem sem vodil moške selekcije državne reprezentance. S članskim moštvom Italije smo leta 1991 na Mediteranskih igrah osvojili 3.- mesto. V polfinalu smo Sport Bojan Levstik, trener RK Prevent "Ježki" so nadarjeni V prvih dneh leta 1995 je trener slovenjgraških rokometašev postal Bojan Levstik. Uveljavljeni strokovnjak bo predvidoma naslednji dve sezoni vodil moštvo Preventa profesionalno, skrbel pa bo tudi za delo z mladimi upi slovenjgraškega rokometa. Najverjetneje mu bo pri slednjem pomagal tudi nekdanji trener prvega moštva in igrale« Tomaž Kle«", ki je zaključil svojo igralsko kariero. S prihodom Levstika, ki je sicer Celjan, toda pred kratkim se je preselil v Slovenj Grade« tudi zasebno, naj bi klub obrnil nov list v svoji 40-letni zgodovini. izgubili z Egiptom, v tekmi za tretje mesto pa smo dramatično premagali Grke. Bili so štirje podaljški. To je moja najdaljša tekma, saj je trajala dve uri in pol. Po delu z reprezentanco sem treniral ekipo Prato iz Firenc. Minilo je približno 12 let dela v Italiji in predlani sem za eno sezono presedlal k trboveljskem Rudarju. v Katere so vaše glavne naloge in cilji v slovenjgraškem klubu? V prihodnjem obdobju našega sodelovanja je cilj vzgojiti čimveč dobrih rokometašev od pionirske selekcije naprej. Ob tem pa gre tudi za to, da fantje postanejo pravi ljudje in ne samo vrhunski rokometaši.. Kar se tiče rezultatov, predvsem prvega moštva, je težko govoriti. V zadnijh dveh letih je Prevent naredil izjemen rezultat z uvrstitvijo v evropska pokala in dosežkom v tej konkurenci. Menim, da je naša obveza najmanj potrjevanje minulih rezultatov, seveda z drugačnim, bolj organiziranim pristopom. Da se razumemo, ni potrebno na vsak način vztrajati pri uvrstitvi v četrtfinale evropskega pokala mest. Cilj je uvrstitev v enega izmad evropskih pokalov in sodelovanje s solidno organiziranim klubom, dobrimi odnosi in prvo igralsko bazo. Dobro je , da igralci vedo, kaj se jim nudi in kaj se od njih zahteva. Mogoče se bomo o tej zadevi lažje pogovarjali po koncu te sezone, ko bodo najbrž bolj jasna vlaganja v nadaljni razvoj kluba. Osebno sem odgovoren za strokovno delo, zadovoljen pa sem, da bom imel ob sebi Tomaža Kleča, ki vsekakor veliko pomeni. r To je dolgoročna vizija, ki ji ne gre oporekati. Toda navijači hočejo rezultat, zmage še danes. Moštvo je v državnem prvenstvu priložnost za uvrstitev v evropski pokal že zapravilo, toda tu je še pokalno tekmovanje. S tem se strinjam in to sprejmem. Toda vsi skupaj, igralci in navijači, vedo, da je izjemno malo mane-verskega prostora, da se do konca te sezone naredi velik rezultat. Mi bomo naredili vse, da nastopimo v pokalnem finalu, saj je navsezadnje naš primarni cilj, da iz te sezone potegnemo maksimum. T Igralce v glavnem poznate. Kakšno je vaše mnenje o njih? Seveda jih bom sčasoma spoznal podrobneje, toda zaenkrat lahko rečem, da je v teh fantih perspektiva. Vsak od njih ima še veliko rezerve in z idividualnim delom bodo napredovali. Potrebno je pač nadgraditi njihovo znanje, saj nihče ni gotov igralec, ki se ne bi imel več česa naučiti. t Slovenjgraško moštvo so trenirali številni celjski trenerji: Markovič, Ivezič, Kkč. Slednjije Z moštvom dosegel izvrsten rezultat, prejšnji pa niti ne. Bo pri vašem delu šlo tudi za motiv, da jih presetele? No, ne bi se povsem strinjal, da niso vsi kaj dosti dosegli. Mislim, da so vsi zapustili nek pečat v klubu. Znano mi je, da je Niko Markovič odšel iz kluba po konfliktu, ne vem pa, če je bil ta osebne narave. Ko je moštvo treniral Ivezič, sem bil v Italiji, tako da njegovega dela ne morem ocenjevati. Vsekakor ste ljudje, ki prihajate iz te sredine, drugače ocenjevali delo teh trenerjev kot tisti, ki smo spremljali njihovo delo z razdalje. Sam nisem niti najmanj obremenjen s preseganjem njihovih dosežkov. O mojem učinku pa se bomo tako in tako pogovarjali, ko bom prenehal trenitrati moštvo.O Rok Tamše K®0Š®ŠK[1 Piše: ivo Mlakar KRIČEJ PRVfSK HRVfiSKE V DfiRTCI Nekateri svoje Športne uspehe pač ne obeSajo na "veliki zvon." Tako smo tudi pri Prepihu z zakasnitvijo izvedeli za izjemen uspeh člana dart kluba Lečnik Romana Kričeja iz Kotelj, ki je konec decembra zmagal na odprtem prvenstvu HrvaSke v; Zagrebu v elektronskem pikadu oz. dartu. Na tem mednarodnem tekmovanju, ki je sočasno Stelo za hrvaško državno prvenstvo, je nastopilo kar 181 igralcev iz Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Menda ja ne boste rekli, da novička ni vredna objave, kajti postati prvak neke države na tako množičnem in kakovostnem tekmovanju res ni "mačji kašelj." LfiČNOVI TRETJIČ TOČKE SVETOVNEGA POKALA Smučarka tekačica Nataša Lačen iz Črne se vse bolj uveljavlja v tekmah svetovnega pokala. Kot edina slovenska predstavnica )e odlično, tekla na predzadnji tekmi svetovnega pokala v Švedskem Ostersundu in osvojila 16. mesto. Za zmagovalko Rusinjo Jeleno Viaibe je Nataša zaostala 7 minut in 12 sekund, kar pa je bilo dovolj za njeno doslej najboljšo uvrstitev v tekmah svetovnega pokala. Tekma je bila na 30 km dolgi progi v prosti tehniki. Tako je Lačnova že tretjič zapored osvojila točke v svetovnem pokalu in je uvrščena med vsemi tekmovalkami na 33. mestu z 22 točkami. BISTRO PALAS ZMAGAL NA NOVOLETNEM TURNIRJU Nogometni sodniki koroške regije so šestič zapored pripravili novoletni turnir v malem nogometu. V dvorani v Slovenj Gradcu je 2. januarja nastopilo 24 ekip, zmagali pa so nogometaši domače ekipe Bistro Palas pred Kremenčkovimi iz Pameč in Sportklubom iz Velenja. Najboljši strelec je bil Slavko Javornik, za najboljšega vratarja pa so izbrali Ferusa Čaniča /oba iz ekipe Bistro Palas/. LEITINGERJE-VA DOBILA SILVESTERSKI TEK V krajevni skupnosti Javornik -Šance na Ravnah so tretjič zapored izpeljali silvesterski tek okoli naselja Javornik. Tek je izjemno lefx> uspel, saj je na 1150 metrov dolgi progi nastopilo 80 tekačev in tekačic vseh starosti. Zmagala sta domačina, brat in sestra Luka in Mojca Leltinger. Med moškimi je drugo mesto osvojil Tomaž Robač s Prevalj, tretji pa je bil Branko Škoberne iz Celja. Pri ženskah je bila druga Blatnikava iz Mežice, tretja pa Ravenčanka Ra vojakova. LASNIK IN GARBOVA Na kegljišču v Slovenj Gradcu je bil dvodnevni turnir ob dnevu Treh kraljev, na katerem je nastopilo 75 kegljačev in kegl-javk iz klubov koroško - štajerske regije. Pri moških je zmagal Jože Lasnik, Fužinar, pred Vinkom Sonjakom, Korotan, tretji pa je bil Alojz Strašek, Fužinar. Pri ženskah je bila najboljša Pavla Garb iz Slovenj Gradca, pred klubskima kolegicama Darinko Verhovnik in Majdo Repanšek. Nastopili so tudi upokojenci, med njimi pa sta bila najboljša Valentin Šart iz Prevalj in Marička Kostanjevec iz Slovenj Gradca. TINA MAŽE IZ ČRNE PO STOPINJAH PUŠNIKOVE Mlada alpska smučarka iz Črne, še ne 12 - letna Tina Maže je očitno novi "proizvod" iz neizčrpne zakladnice odličnih alpskih smučarjev in smučark iz tega kraja. Na tekmovanjih v vzhodni regiji po pravilu posega po najvišji uvrstitvi, na tekmah za državne naslove pa jo vse pogosteje videvamo na stopničkah za zmagovalce. Tako je na zadnjem superveleslalomu za prvenstvo vzhodne regije Slovenije, na Kopah in na Golteh, Mazejeva zanesljivo zmagala med mlajšimi deklicami, na veleslalomu za pokal Radenske, ki je bil 13. januarja v Črni, pa se je uvrstila na 3. mesto. FUŽINAR PREMAGAL VIGROS POMURJE Odbojkarji Fužinarja, ki so dosegli lep uspeh že s tem, da so se uvrstili med osem najboljših ekip v slovenskem pokalnem tekmovanju, so v prvi četrtfinalni tekmi presenetljivo ugnali tudi vodilno ekipo 1. A slovenske lige Vigros Pomurje. Tekma na Ravnah se je končala s tesnim izidom 3:2 za naše odbojkarje, ki so skrajšani peti niz dobili na razliko z 21:19. Povratno srečanje bo konec meseca v Murski Soboti. TRIJE ODBOJKARJI FUŽINARJA V REPREZENTANCI SLOVENIJE Slovenska kadetska reprezentanca Slovenije je v slovaškem mestu Detva sodelovala na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na EP v odbojki. Naši mladi odbojkarji žal niso uspeli, saj so izgubili proti Slovaški in Grčiji s 3:2 ter Italiji s 3:0, toda v slovenski izbrani vrsti so zaigrali kar trije ravenski odbojkarji: David Slatinšek, Bogdan Kotnik in Janko Tone. Najboljši igralec slovenske reprezentance je bil Bogdan Kotnik, najboljši bloker pa David Slatinšek. Na evropsko prvenstvo st) se uvrstili Italijani. ZMAGA BLATNIKOVE V MARIBORU Šestega novoletnega teka v Mariboru se je udeležilo tudi nekaj tekmovalcev in tekmovalk s Koroške. Najlxrlje se je uvrstila Hedvika Blatnik iz Mežice, ki je zmagala v kategoriji od 4o do 5o let. Njen mož Vili Blatnik je bil drugi v starostni kategoriji nad 5o let, Oto Gumilar s Prevalj je osvojil 3- mesto v kategoriji od 4o do 5o let, Ivica Volič iz Dravograda pa je bil četrti med tekmovalci od 16 do 19 let starasti. O g o re n j ese/v/s d.o.o. M 63320 Velenje, Partizanska Ì2 @ 063 853 231, 854 030 [D§ 063 852 821 S PARO NAD UMAZANIJO sf:. Brez kemičnih ali drugih čistilnih sredstev, z varčno porabo vode odstranjuje umazanijo z vseh površin, iz skritih kotov in nedostopnih mest. Para je pri 120'C izredno učinkovita. . r' ; N S paro pod močnim pritiskom, prihranimo pri likanju polovico časa. Tudi najobčutljivejše tkanine, ob upoštevanju navodil, zlikamo hitro in brez bojazni, da bi jih poškodovali. V stanovanju, kjer ni ostankov kemikalij, je ozračje prijetnejše. To še posebej občutijo ljudje z alergijo in občutljivimi dihalnimi potmi. ČIŠČeNJG BREZ KEMIKALIJ - PRIJAZNO LJUDEM IN OKOUU Gradimo in prodajamo prostore v poslovno športnem centru KOROTAN - PREVALJE splošna gradbena dela PŠC 'Tribuna Korotan" bo zgrajen na lokaciji sedanje tribune ŠD Korotan na Prevaljah, v neposrednem središču Prevalj. Skupno 1837 m2 v treh etažah, primerni so za: turistično-gostinske, obrtno-storitvene (frizer, zlatar, urar) in trgovske lokale ter tudi pisarniške prostore (predstavništvo, zavarovalništvo...) Vse Informacije o možnosti nakupa so na tel.5t. 060231 862,33 111,21 866 SGD IvartnikMatjaž Prevalje Gtasirana črna kronika Nepovabljen mesar segel v nogavico Obdobje, ki ga tokrat zajemam v svoji Človek se pravzaprav uči vse življenje. Tako sem tudi sam bil prepričan, da na bencinskih črpalkah točijo pač bencin in druga goriva. No, poslej vem, da tam točijo tudi marelično žganje. G.P. iz Šmartna ob Paki je namreč utemeljeno osumljen, da je na bencinskem servisu v Slovenj Gradcu odtujil steklenico tovrstne žganice. "No ja, če mi bodo zdaj še na bencinskih servisih pričeli delati konkurenco z alkoholom, bo moj Rene pač moral pričeti točiti in piti petrolej ali kaj podobnega 'servisnega'," se priduša moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Sicer pa, kaj hočemo: nova oblast in demokracija sta prinesla tudi to, da na bencinskih pumpah točijo alkohol, v bifejih pa - bencin za Zippone!" Kratko iz policijskega zapisnika: NN je med 27. in 28. 12. 94 iz ženske spalnice M.R. Slovenj Gradec odnesel 600.000 tolarjev. Kratka možnost: mogoče pa tat ni NN... Silvester s pokrom Povsem za konec pa še ena sil-vesterska: D.N. iz Dravograda si je karseda želel popestriti svoj sil-vesterski večer. Podal se je v Bistro Venera v Dravogradu in odnesel igralni avtomat za poker. Doslej še ni bilo moč ugotoviti, kdo je tistega usodnega večera izgubil in kdo dobil. Slišali smo, da ne gre izključiti tudi pokra na slačenje. Toda to so najbrž le natolcevanja... □ T.I. N/ Črna kronika Nepravilno prehitevanje Vojna za osamosvojitev Slovenije je - žal - leta 1991 tudi na Koroškem terjala dve smrtni žrtvi. Tedaj smo veliko pisali in razmišljali o tem. In prav je tako. Zamisliti bi se morali ob slehernem utmjenem človeškem življenju. A, kot kaže, na marsikaj zelo hitro pozabimo. In tako gre kar nekako neopazno in mirno mimo nas tudi tako imenovana cestna vojna. Ta pa je do srede lanskega decembra terjala že kar 19 smrtnih žrtev. Tokratni posnetek iz arhiva koroške premerne policije pa nazorno kaže tragične posledice prav 19. žrtve koroških cest. Nesreča, od katere je ostala ostala le zvita pločevina, se je pripetila na magistralni cesti zunaj naselja Šentjanž. Voznik osebnega avtomobila Audi je, kot kaže, precenil sposobnosti svojega vozila in sebe ter med prehitevanjem čelno trčil v tovornjak, ki mu je pravilno po svoji desni pripeljal naproti. Ena oseba je v pločevinski krsti tudi izgubila življenje. Ta nesreča nazorno priča, da še tako hitri in veliki ter na videz trdni avtomobili ne dovoljujejo nepazljive vožnje in ne dajejo dovolj zaščite ter varnosti vozniku in sopomikom. □ Naj pride zima nenadoma, naj pride napovedano, zgodaj ali prepozno, voznike, komunake in cestarje vedno preseneti. Najhujši ob letošnjem prihodu snega je bil na cestah vsekakor prvi dan, cestarjem ni prijela sol, komunalcem so nagajali stroji, vozniki pa Na Gortini je poln avtobus dijakov le za las obvisel na cesti smo se spustili na ceste in jutranji metež v glavnem brez zimske opreme. Ko nas je zanašalo, ko so bili potisnjeni na cestišča še otroci in pešci, smo kljub mnogim trkom lahko rekli, da smo imeli vsak vsaj po tri Hujši trk pri Šentjanžu, voznica se je izognila otroku angele varuhe. Bilo je sicer preveč zmečkane pločevine, obupanih ljudi, veliko strahu ter nekaj bušk in opazovanj v bolnišnici, smrtnih žrtev pa k sreči vsaj v najhujšem dnevu ne. □ K. Vaiti s Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Ravne na Koroškem PONUDBA DODATNIH ZAVAROVANJ Na podlagi ocen in možnosti razvoja PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA je ZZZS razvil DODATNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA,ki jih promovira pod geslom •"ZAVARUJEMO BOGASTVO ZDRAVJA—. DODATNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA vsebujejo zavarovanje za j zdravstvene storitve, nemedicinske storitve, pripomočke in zdravila,ki imajo podlago v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ZAVAROVANCI pa lahko pravico do zdravstvenih storitev,pripomočkov in zdravil uveljavljajo v VEČJEM OBSEGU ali po DRUGAČNIH POSTOPKIH, kot to velja v obveznem zdr. zavarovanju. Pisane možnosti prinaša ' ZAVAROVANJE ZA NADSTANDARD "A". Zavarovalnina, izplačana v enem zavarovalnem letu, ne more presegati LETNE ZAVAROVALNE VSOTE, STROŠKI IZPLAČANIH ZAVAROVALNIN pa se vselej razdelijo na 80%, ki jih plača ZZZS in 20%, ki jih plača ZAVAROVANEC. ZAVAROVANJE ZA NADSTANDARD "B" obsega zavarovanje za zdravstvene storitve v vseh zdravstvenih ustanovah, pogoj je le, da ima zdravnik dovoljenje za opravljanje dejavnosti. S tem zavarovanjem so torej "pokrite" samoplačniške ambulante, zasebniki, ki nimajo pogodbe z ZZZS, specialistične ambulante brez napotnice osebnega zdravnika, ambulantni način zdravljenja v tujini ipd. Zavarovanje izključuje fizioterapevtske storitve in preglede za izvedenska mnenja. Tudi pri tem ! zavarovanju velja načelo zavarovalnih vsot in soudeležbe zavarovanca,vendar zavarovanec plača 10% stroškov. Zelo atraktivna je ponudba ZAVAROVANJA ZA "DNEVNO ODŠKODNINO" Zavarovalni primer nastopi z dnem, ko ZAVAROVANEC PRIČNE PREJEMATI NADOMESTILO PLAČE NA PODLAGI PRAVIL V OBVEZNEM ZAVAROVANJU. PONUDBA VELJA TUDI ZA PRIMERE, KO ZAVAROVANEC BIVA PRI OTROKU, KI JE NAPOTEN NA ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICO, AH ZDRAVIUŠČE. Zavarovanec se lahko odloči za varianto zavarovanja, ki vsebuje KARENČNO DOBO 3 ali 7 DNI (po preteku te dobe ima pravico do določene DNEVNE ODŠKODNINE) ali pa za varianto brez KARENČNE DOBE. Višino premije določa še DNEVNA ODŠKODNINA, za katero se varovanec zavaruje. Potrebno je torej pravočasno pomisliti na možnost, ko iz različnih vzrokov pričnete prejemati NADOMESTILO PLAČE, ki ni več polna plača. Z ZAVAROVANJEM "ZOBNA FR0IKI1KA - CELOTA", lahko zavarujete vse zobnoprotetične nadomestke, NE GLEDE NA OMEJITVE v OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU. Odločate se laltko za višjo ali nižjo TRILETNO ZAVAROVALNO VSOTO in temu ustrezna je tudi LETNA PREMIJA. ZZZS ponuja tudi zavarovanja za ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE, ki je posledica poškodb ali bolezni. Zavarovanec se lahko odloča med 4 vrstami ZDRAVIUŠKEGA ZAVAROVANJA, pač glede na to, ali želi zdravljenje Ixtlezni, kroničnih Ixtlezni ali gre zgolj za PREVENTIVNO SKRB ZA ZDRAVJE. Podrobnejfc informacije o vsebini in zavarovalninah, sklepanju zavarovalnih pogodb in izplačevanju zavarovalnin lahko dobite na VaS izpostavi ZZZS. VAL RADIA RADLJE : ’ i mriek lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTDE (§*) lek d.d. DpIMjjsra tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 Vaš Prepih SPOMINI: PESEM ME JE SPREMLJALA SKOZI SNEG IN BURJO Še pred zadnjo svetovno vojno se je skoraj povsod na podeželju veliko pelo, ob raznih priložnosti, posebno še v dolgih zimskih večerih, ako so se srečali pevsko nadarjeni ljudje. Takrat televizije še ni bilo, celo radio so imeli redki posamezniki. Razumljivo, da so ljudje postajali vse bolj žejni pesmi v kakršnikoli izvedbi ali priložnosti, pa naj so peli ali je kdo igral na kakšno glasbilo. Kakšnih dvanajst let po vojni je sredi mrzlega januarja zemljo pokrivala skoraj do kolen debela snežna odeja, nakopičeni oblaki pa so obetali novo dodatno pošiljko snega. In prav tedaj sem moral po uradnih opravkih v dolino, in tudi iz trgovine je bilo potrebno prinesti to in ono, kar je pošlo v shrambi. Tedaj smo hodili še vsi peš po ozko izhojenih zasneženih gazeh. Nekateri so za pot do trga potrebovali po dve uri in več v eno smer. Preden so opravili na uradih in nakupili v trgovinah, je v želodcu že pošteno krulilo. Treba se je bilo okrepčat za bolj ali manj strmo pot v hribe. Iz potrebe po okrepčilu in upanjem, da srečam koga iz domačega zaselka, s katerim bi skupaj merila pot proti domu, sem se napotil proti gostilni SAIDENADER, kamor sem se običajno hodil okrepčat. Vsedel sem se bliže vrat ob peči. V takih mrzlih dneh se je prilegel krožnik juhce ali golaža in na vrh še kozarček vina. Ob dolgi glavni mizi pa je obedovala večja skupina okoli ducat in pol učiteljic ter učiteljev, ki so slavili zaključek nekega seminarja. Že ko sem se okrepčal ter si hotel nadeti težak nahrbtnik na rame, se je tam od velike mize oglasila milozvočna pesem: Po jezeru bliz triglava... In spet naslednja: | Tam na ravnem polju... sledila | je tretja pesem i.t.n. Jaz pa sem | ob drugem kozarcu in 1 poslušanju petja obsedel kot 1 pribit in povsem pozabil, da se 1 bliža noč in da imam s težkim j tovorom še dolgo pot do doma. j Razumljivo, saj se je ob petju j nagnetlo kar precej ljudi v lokal. | Na dolgo rajžo me je predramila j misel šele, ko je utihnila pesem j in so se začeli učitelji razhajati | na svoje domove. Ko stopim na Ì cesto, oh groza, zunaj je bilo že j povsem temno in tudi rahlo j snežilo je. Dom pa visoko v j hribih in nobenega sopomika, s katerim bi si v družbi krajšal | čas. Bolj, ko sem se bližal j domu, bolj je snežilo, in sneženju se je pridružil še veter | ter zabrisal še tisto ozko gaz, ki je bila izhojena. Pa še precej temno je bilo. In bil je tisti zimski večer res 1 čudežen, vso dolgo pot do I doma so mi v ušesih zvenele 8 pesmi učiteljskega zbora, kot da I mi pesmi hočejo lajšati težko breme skozi zasneženo pokrajino, zaradi česar se je hoja 1 zavlekla precej čez običajni čas. J Morda mi je prav pesem dajala I moči in poguma, da nisem I omagal v globokem snegu. □ I Ludvik Mori I SREČANJE UPOKOJENCEV • ««••••••••• Kot že mnogo let doslej smo se tudi tokrat - v minulem letu-zbrali upokojenci podjetja "KOROŠKE PEKARNE" na prav prijetnem koncu naše pokrajine. Na sredi prostrane poljane so kot iz pravljične hišice mežikale neštete svetlikajoče se novoletne lučke; na novo zapadli sneg pa je še polepšal to čudovito zimsko idilo. Le kdo bi si v tem trenutku ne zaželel vstopiti in preživeti prijetno popoldne s svojimi nekdanjimi sodelavci in sedanjimi "zagnanci", ki se trudijo in uspevajo v tem podjetju. • •••••••••••• srečanju "reportirala" prejšnji in novi direktor podjetja. Odslej naj bi bil vsak nadaljni uspeh in obstoj podjetja zaupam mlademu, vsestransko razgledanemu in tudi sicer prijetnemu med nami vsemi, ki smo ga tokrat imeli čast pozdraviti v svoji sredini. Mi upokojenci se vsem našim sedanjim delavcem "KOROŠKIH PEKARN" prisrčno zahvaljujemo za pogostitev in sprejeta darila. Med takimi ljudmi si želimo še večkrat preživeti podobno praznično popoldne. O Tega dne smo bili upokojenci še posebno prijetno presenečeni, ko sta si na našem Mojca Knez mmmMmmssmmmmmm MmšBM ‘T z MOTOTEMPO Prevalje 24 Oh 199500 16.00 0 ft*1 CPK Tečaj bo č naši učilnici. Najdete nas V utici za trgovino Maxi, Stare Sledi 15. CfJNt ure praktične Vožnje je 1330.00. Nudimo Vam še OfšzpUi** izposojo knjige Varna Vožnja. VLJUDNO VABLJENI ! Razvedrilo AVTOR KRIŽANKE F. NOVAK SAMEC EKSOTIČNE PTICE GRENKI LIKER ST. SLOV. GLEDALIŠKI IGRALEC IVAN DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU POTOMEC STAROGRŠKI JUNAK KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ ČASOPIS, KI IZIDE VSAK DAN ŠPANSKO MESTO OB REKI CENIL ČRTE TROPSKO DREVO AMERIČANI ^ j STAR, PpCASEN, SPANSKI PLES ZA POLTON ZVIŠAN E LEVI PRITOK PADA it.'«. RIŽEVO ŽGANIE KRAJ PRI MOJSTRANI RIM. BOGINJA JEZE TA1JENJE ARHEOLOŠKO NAHAJA-UŠČE NA POLINEZIJSKEM OTOKU RAPANV1 ŠVICARSKI DRAMATIK. JOHANNES IME TV VODITELJA BERGANTA ZADET. PRI TOMBOLI ARHEOLOŠKI KOS KREMENA OZNAKA ZA TIHO GLASBENO IZVAJANJE IME TliLOVADKE KORBUTOU-: KEMIJSKI SIMBOL ZA RADIJ ST. SLOV. GLEDALIŠKI IGRALEC STANE ŽIVALI M. SPpiA EGIPČANSKI BOG GOROVJE V ČRNI GORI NEKDANJI HRVAŠKI NOGO- METAŠ. KRASNODAR STAROGRŠKI DRAMATIK STRELSKI IAREK REKA V ČRNI GORI PODOL- GOVAT KROŽNIK NAJSTAREJŠA KAMNENA DOBA NARODNA UNIVERZI- TETNA KNJIŽNICA AVTOM. OZN. REKE IVAN LEVAR SKRAJŠANO TUJE IME PESNIKA ZENSKO IME MERMOIJE SKRAJ. AM. M. IME ZIDAR IVAN DRŽAVA V Z. AFRIKI DU§AN NEČAK DOM PRITOK J. DALAJ N DUR V MONGOLIJI KUGYJEV GORSKI VODNIK SESTRIN MOŽ KEMIJSKI SIMBOL ZA NOBEUJ PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ 22. ŠTEVILKE PREPIHA: VESEL BOŽIČ, SREČNO NOVO LETO Nagrade prejmejo: 1. Fotomonografija Mežiške doline Jože Pungartnik, Partizanska c. 24 62392 Mežica 2. Zbirka knjig iz založbe Voranc Peter Rudi, Meža 155 b 62370 Dravograd 3. Stenski koledar ALPRA’95 Štefka Krajger, Trg 8 a 62391 Prevalje L 1 wiepzovM OSKRBA trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: > prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače DRAVOGRAD MALOPRODAJA OSKRBA iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p. o. Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 Skladišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 ZA NAŠE KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE TRADICIJA JE NAŠA GARANCIJA > samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici GinS -è MEDNARODNO PODJETJE ZLAT ARNA CELJE GALERIJA ‘go/eu ifski iKxkit urne'cniéka deia unlteatnii naf'.i'c Glavni trg 29, Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861, 45 - 276 PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA osmss DENTMNE ■ j> i: Ni i<>l tj ii H UÀ P HO f4 UH ICW i>A\: ATARNEfGEUJE fa^ZMftNtyeRÌlViyRNlrzXVs’A'KO^PmTiZ^gl tevllix-aitaul^ìsjtj Vi.TRINSK’A1 im samsa 2Q££® erFraTtTW) | eaacsa) 1 ščmmi ese-acr mmeas tassa» taasmKB asaas Hicmtt) gff? eRWDIS GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 V Most na avtocesti HoCe - Arja vas Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO ! PO Nfl J NOVEJŠI TEHNOLOGIJI PROIZVAJAMO O BATERIJE BREZ VZDRŽEVANJA ZA ZAGON AVTOMOBILOV O BATERIJE SEKUNDARNEGA TIPA ZA HOBI PROGRAM O TRAKCUSKE BATERIJE Pg, NAMENJENE KOT VIR ENERGIJE ZA POGON VILIČARJEV IN DRUGIH DELOVNIH STROJEV O STACIONARNE BATERIJE - STABILNE IN PRENOSNE KOT REZERVNI VIR NAPAJANJA V TELEKOMUNIKACIJSKIH SISTEMIH PRAVKAR VODIMO AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV ISO STANDARDA 9001. NAŠE GESLO JE “VGRADI IN POZABI” ~Tovarna ^Akumulatorskih ^oterij m e 2 l c A