l«o XXXIII. Številka 82 «M»ntelji: občinska konferenca SZDL Kranj, Radovljica, Skorja Loka } Trtic - Izdaja Časopisno podjetje ^*Knaj - Glavni urednik Igor Slavec * OifVTorni urednik Andrej Zalar Te dni je bil v Kranjskrgori 28. gostinsko-turistični zbor, ki se ga je udeležilo okoli 2000 gostinskih in turističnih delavcev. Zbrali so se tako kot vsako leto, da bi se pogovorili o problemih in težavah, se spoznali in izmenjali izkušnje. Na slavnostni otvoritvi je spregovoril tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Vinko Hafner in poudaril družbenoekonomski pomen slovenskega gostinstva in turizma ter opozoril na probleme, ki zavirajo uspešnejši razvoj turizma. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 24. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO i — Iztekel se je osmi med-• festival športnih in turistič-t-80*, bienalna prireditev, ki jo ^■ko mesto gosti že Šestnajst let. 21. oktobra, sedmi festi-^j*1 dan, smo si ogledali še pet oven konkurence, ker je film 2^ prepozno, pa smo videli do- Maestro. Jr^rodni žiriji, ki so jo šesta v-Pffcdstavniki Italije, Čehoslo-Prancije, Turčije, Portugal-u Jugoslavije, je predsedoval JSugman. Ogledala si je 41 fil-'0 20 drža v. Nagrade je podelila [Wa*j pravilnika festivala, ka-T| cuj je spodbujati nadaljnji " iporta in turizma, prikazati in koristnost te zvrsti ter »o prispevati k boljšemu oju med narodi sveta. O j je spregovoril Rajko Sug-dejal, da je vsa priznanja oglasno ter da je bil letoš-izredno kakovosten, zato tudi komisiji za izbor, ki J dobro opra vila. priznanje, zlati Triglav, angleški film Brez maske •t,' alpinistični dokumen-© Messnerjevem vzponu Jve maske na najvišjo goro pomenu lahko na drugo rs tim o priznanje ICSP ki ga je prejel domači it Toneta Freliha, ki je žirije najbolje prikazal Športa in turizma. Sre-iv je prejel zahodno-—«j Pore nje, režiserja Her-Obicherningkata, turistični ^ nas je impresivno srečal z nJ*no krajino, zgodovinskim •tarflim izročilom. Bronasti /P* je prejel bolgarski film Za J**- režiserja P. Zankova, ki ^uJe kako ostareli planinci ' oavlako iz gorskega jezera, ' *° jo odvrgli »turistični« pla-r^tj*, ki nam je lahko v poduk. T? plaketo mesta Kranja je za ^izbor prejela čehoslova-"•**eija, za šest filmov, ki so bili uvrščeni v festivalski spored: Maruša, Hokej, Bratje v dresu. Hčere Atalante, Pipa in Kdo bo zmagovalec. Za režijo je žirija prisodila nagrado poljskemu režiserju Bogdanu Dzivvorskemu za filma Teki in skoki ter Olimpiada; za glasbo kanadskemu filmu Ledene ptice režiserja Marca Heberta, glasbo pa je prispeval Vjncent Dionne; za scenarij čehoslovaškemu filmu Kdo bo zmagovalec režiserja Milana Černaka, ki je napisal tudi scenarij; za kamero novozelandskemu filmu Popotni dnevnik režiserja Arthura Everarda, kamera pa je delo Davida Drva. Posebno priznanje je žirija za izviren risan pristop podelila čehoslovaškemu filmu Hokej, za dognano slikanje lepot dežele in izviren pristop o obravnavi turizma filmoma Turčija preseneča in Dobrodošli v Indiji. Žirija je bila pooblaščena tudi za podelitev nagrade CIDALC »Pierre de Coubertin«, francoskega ministra za šport in mladino, ki jo je dodelila ameriškemu filmu Tek življenja režiserja Roberta Charltona, nenavadnemu filmu o pogumnem slepem tekaču. Nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev Metod Badjura, ki jo podeljuje za delo s kamero, pa je podelila ameriškemu filmu Božje oko, režiserja Mike Hooverja. Predsednik upravnega odbora festivala Stane Boštjančič se je ob koncu zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu festivala in dejal, da ni drzna ugotovitev, da je bil letošnji festival boljši kot pretekli, tako po kakovosti filmov kot obisku prireditve. M. Volčjak Domači film Favorit je bil za povezavo športa in turizma nagrajen s priznanjem UNESCA, ki ga po pomenu lahko uvrstimo takoj za zlatim Triglavom. Režiserju Tonetu Frelihu je priznanje izročil Rajko Šugman, ki je predsedo-l festivalni žiriji. — Foto: F. Perdan Praznik svetovne organizacije Že med drugo svetovno vojno se je nekajkrat pojavila želja po ustanovitvi mednarodne organizacije za ohranitev svetovnega miru in vzpodbujanje mednarodnega sodelovanja med narodi. Sprejete so bile nekatere mednarodne deklaracije in miroljubni akti. Znane so londonska deklaracija z junija 1941, atlantska listina z istega leta, deklaracija Združenih narodov z januarja leta 1942, pa številne izjave in dokumenti moskovske in teheranske konference. Organizacija združenih narodov, ki danes praznuje, je dobila prvo organizacijsko shemo na konferenci v VVashingtonu oktobra 1944, ki so se je udeležili predstavniki Kitajske, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Dejanska ustanovitev Organizacije združenih narodov pa sega v januarske dneve leta 1945, ko so zastopniki 50 držav podpisali v San Franciscu ustanovno listino svetovne organizacije. Svet je izbral 24. oktober za dan Organizacije združenih narodov. Tega dne je večina držav ratificirala ustanovno listino Organizacije združenih narodov. Plemenita načela so zapisana v ustanovni listini svetovne organizacije. Med drugim so se članice zavezale, da bodo prispevale k ohranitvi in utrjevanju mednarodnega miru in varnosti, k vzdrževanju prijateljskih stikov in sodelovanja med narodi na osnovi spoštovanja samoodločbe in enakopravnosti narodov, da bodo vzpodbujale razreševanje najrazličnejših vprašanj sveta, od političnih in gospodarskih do humanitarnih. Države, članice Organizacije združenih narodov, so se zavezale spoštovati ta načela, zavračati uporabo sile in nasilja v mednarodnih odnosih. Le tako ravnanje v mednarodnih odnosih lahko prispeva k miru, stabilnosti sveta in sreči človeštva. Danes je Organizacija združenih narodov resnično svetovna organizacija s 150 člani. Zadnja je bila med članstvo sprejeta najmlajša afriška država Zimbabve, ki se je rodila v večletnem osvobodilnem boju zoper kolonialno oblast. Danes moramo bolj kot kdajkoli prej oceniti in vzpodbujati uresničevanje načel Organizacije združenih narodov. Prepogosto so poteptane v mednarodnih odnosih, v ravnanju držav, članic Organizacije združenih narodov. Svetovna organizacija mora zato najti načine in moč, da bo v mednarodnih odnosih manj sile, manj orožja, manj krvi in umiranja nedolžnih ljudi. Velikega zaveznika ima in ga mora imeti v gibanju neuvrščenih, saj so načela gibanja enaka smotrom Organizacije združenih narodov. Neuvrščeni morajo biti glavna opora organizaciji, da b,o kos nalogam, zaradi katerih je bila sredi vojne vihre osnovana. Jugoslavija to vztrajno ponavlja in tudi v svojem ravnanju veliko prispeva, da se načela Organizacije združenih narodov uresničujejo. Zato je zaskrbljena, če se v palači svetovne organizacije sprejeta stališča ne uresničujejo in izigravajo, če se blokovska in druga nasprotja selijo tudi v palačo ob East Riverju, kjer je sedež svetovne organizacije. Predvsem pa bi se moral svet bolj zavedati, da je treba v Organizaciji združenih narodov sprejete sklepe uresničevati in dosegati, da bo na svetu več miru, da bo med ljudmi sveta več sreče in blagostanja ter razumevanja. Danes je svet tako majhen, da brez tega ne more ... J. Košnjek va Gostinski zbor *teW. bodo na ^^^"miranf* betona. Na slik,: 7*>nzknp ogradili s pilotno steno i* unt,n. < enit, dela pri izkopu portala - Besedilo__ Kranjska gora - Minule dni je bil v Kranjski gori že 28. gostinsko-turistični zbor, ki so se ga udeležili številni gostinski in turistični delavci iz vse Slovenije. Delavci v gostinstvu in turizmu so organizirali več pomembnih posvetov, obenem pa pripravili zanimive razstave ter se pomerili v športnih dejavnostih. V sredo, 22. oktobra, so se zbrali v hotelu Larix na slavnostni otvoritvi gostinsko-turističnega zbora in obenem podelili več priznanj republiškega sindikalnega odbora gostinskih in turističnih delavcev. Priznanja so prejeli najbolj prizadevni delavci, posebne diplome pa je podelila tudi Turistična zveza Slovenije tistim krajem, ki so najlepše urejeni. Med drugimi slovenskimi kraji so priznanje prejeli tudi v Cerkljah, v Preddvoru in v Lescah. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner je spregovoril o družbenoekonomskem položaju gostinstva in turizma. Naše gostinske in turistične delovne organizacije- zaposlujejo v 220 temeljnih organizacijah združenega dela več kot 22.000 delavcev, ki letno ustvarijo za okoli 13 milijard di- narjev dohodka. V zadnjem času so bila občutna investicijska prizadevanja, vendar pa še ugodnejši položaj panoge hromijo razni problemi, med katerimi so najbolj pereči zelo nizki osebni dohodki. V slovenskem gospodarstvu so povprečni osebni dohodki gostincev najnižji, zato se bodo morali v prihodnje resneje zavzemati za ustreznejše nagrajevanje po delu. Prav na letošnjem gostinsko-turističnem zboru so se o nagrajevanju pogovarjali, si izmenjali izkušnje ter dali več pobud za ustreznejše nagrajevanje. Vinko Hafner je poudaril, da bo treba resno ramisliti o vzrokih vseh težav in problemov, ki tarejo turistične in gostinske delovne organizacije; o politiki cen, kreditiranju, izvozni stimulaciji, poslovni usmeritvi, še posebej pa naj bi v tem trenutku razmislili o novih družbenih planih, ki jih delavci sprejemajo. Vsi delavci naj bi bili temeljito obveščeni o svoji nadaljnji poslovni poti in vsi bi morali tudi odločati o nadaljnjih usmeritvah ter o ustvarjanju in delitvi dohodka. D. Sede j Tečaj za mlade namiznoteniške igralce KRANJ - NamiznoteniAki klub Triglav Kranj bo to jesen za Cel z začetnim tečajem namiznega tenisa za učenke in učence od 1. do 4. razreda. Vpisovali bodo v ponedeljek, 27. oktobra, in sredo, 29. oktobra, v avli II. nadstropja osnovne iole Simona Jenka (poleg Prešernovega gaja) od 17. do 18. ure. Vse ljubitelje namiznega tenisa vabimo k vpisu. (i h PO JUGOSLAVIJI Osnutek nared Določen je osnutek dopol nil slovenske ustave. Pet amandmajev res ne posega bistveno v ustavne določbe če vemo, da ima ustava dvanajst poglavij v uvodnem delu temeljnih načel in 443 členov. S štirimi dopolnili naj bi jih spremenili sedem Z enj/n pa v temeljnih določbah poudarili, da kolektivno delo, odločanje in odgovor nost le pomagajo uresniče vati interese delavskega raz reda. Ustavne spremembe, o katerih bo v prihodnjih mesecih tekla javna razprava, so torej majhne, ker večje niso potrebne. To pa zato ker že ustava, kije bila spre jeta 28. februarja 1974. leta jasno določa, da imamo delegatski sistem, da na raz lične načine nadzorujemo delo organov nosilcev samo upravnih javnih in drugih družbenih funkcij.. Ustavna dopolnila bodo z nadaljnjim poudarjenjem kolektivnega dela in odgovornosti ter s skrajševanjem trajanja mandata še dodatno zagotovila, da bomo trajno utrjevali prvine socialistične samoupravne demokracije. Tako je njihovo sporočilo in tak je bil tudi namen pobude predsednika Tita, s katero je zahteval dosledno uveljavljanje kolektivnega dela. Lazar Moj sov predsednik predsedstva CK ZKJ Predsedstvo centralnega komiteja ZKJ je na podlagi svojega poslovnika o organizaciji in načinu dela izvolilo Lazarja Mojsova za predsednika centralnega komiteja ZKJ z enoletnim mandatom. Predsedstvo je izrazilo vse priznanje in zahvalo Stevanu Doronjskemu za uspešno opravljanje odgovorne funkcije predsednika predsedstva CK ZKJ. Lazar Mojsov se je rodil 10. decembra leta 1920 v Negotinu v SR Makedoniji. Od leta 1940 je član ZKJ. Leta 1941 se je vključil v NOB in je nosilec partizanske spomenice 1941. Na prvem kongresu K P Makedonije leta 1948 je bil izvoljen za kandidata za člana CK, na drugem kongresu KPM pa za člana C K in člana izvršnega komiteja. Za člana CK ZKJ je bil izvoljen na 7., 8., 10. in 11. kongresu. Bil je med drugim jugoslovanski veleposlanik v Moskvi, na Dunaju in na sedežu OZN, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, v letih 1977-1978 pa predsednik generalne skupščine Združenih narodov. Za člana predsedstva CK ZKJ je bil izvoljen na šesti seji CK ZKJ junija 1979. Ceausescu na obisku . Generalni sekretar romun ■ ske komunistične partije in predsednik socialistične republike Romunije Nicolae Ceausescu z ženo je pripotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ. Namen obiska je izmenjava mnenj o aktualnih mednarodnih dogodkih in prizade vanjih za krepitev popuščanja napetosti v Evropi. Razen tega pa se je gost iz Romunije z našimi najvišjimi predstavniki pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med državama. JESENICE V sredo. 22. oktobra, so v Kranjski nori predstavniki jeseniške delovne organizacije (iorenjka. temelju«- organizacije ljubljanskega Kompasa Inozemski turizem, temeljne organizaciji1 Lek Ljubljana -hotel Kranjska gora in temeljne organi/.acije Avtokomcn- Ljubljana -hotel Kranjska gora podpisali pomemben samoupravni sporazum. S pomočjo dokumenta, ki so ga sprejeli v hotelu Larix. bodo v bodoč«-združevali sredstva za izgradnjo prve etape sistema žičnic od Podkorena do Planice. To zagotavlja uresničitev nadvse potrebne naložbe, ki so jo že dolgo načrtovali za razvoj zimskega turizma na tem področju (S> Svet v tem tednu SK. LOKA V ponedeljek, 27. oktobra bo 17. seja občinske konference ZKS Skofja Loka in sicer ob 16. uri v konferenčni dvorani Alpetoura. Na dnevnem redu bo uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in priprava dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka v naslednjem srednjeročnem obdobju, poročilo o idejnopolitičnem usposabljanju in marksističnem izobraževanju v ZK v letu 1978/80 in program izobraževanja za leto 1980/81 ter obravnava družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v škofjeloški občini. Istega dne ob 12. uri bo seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka. Na dnevnem redu je obravnava gradiva za 18. sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, razprava o predlogih za podelitev priznanj občine Skofja Loka za leto 1980, obravnava devetmesečnega poslovanja občinskega sveta in informacija o izvedbi akcije Inovator leta 1980. L. B. Enotna izhodišča za informiranje Razprava o informiranju v okviru Republiške konference SZDL je nakazala, da naj bi v bodoče glasila v združenem delu postala glasila sindikatov, osnovni nosilec akcije za boljše informiranje v krajevnih skupnostih pa bi morala biti SZDL — Pri skupščinah občin in SIS ustanoviti odbore za informiranje v delegatskem obveščanju - INDOK centri naj bodo koordinatorji Radovljica — Na ponedeljkovem posvetu predsednikov občinskih konferenc SZDL. predsednikov svetov za informiranje pri občinskih konferencah SZDL, predstavnikov političnih organizacij v občinah ter predstavnikov občinskih INDOK centrov, ki ga je sklicala Medobčinska konferenca SZDL za Gorenjsko so bila razpravljana tudi izhodišča za organiziranost na področju informiranja v krajevni skupnosti, v združenem delu in v občini, ki jih je pripravila Republiška konferenca SZDL. Ugotovljeno je namreč, da se na področju informiranja srečujemo v našem združenem delu z različnimi nosilci informiranja. Največkrat je to delavski svet ali kakšen drug samoupravni organ, ki tudi deli sredstva za informiranje, glasilo pa je največkrat le glasilo strokovnih služb. Zato bi morali povsod ustanoviti odbore za informiranje, ki bi zajeli vse prestavnike združenega dela, samoupravne organe, vse delegacije, predstavnike DPO ter strokovnih .služb. Da pa se zagotovi odgovornost delovanja teh odborov do Več stalnih prebivalcev Jesenice — Konec lanskega leta je bilo v jeseniški občini, kakor je razvidno i/ poročila oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini. 29.628 stalno prijavljenih prebivalcev. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je rodilo 287 otrok, umrlo pa je 159 občanov. Število stalnega prebivalstva se je v tem obdobju povečalo zaradi naravnega prirastka za 128 oseb in zaradi priselitev za 60 oseb. Tako je bilo konce letošnjega julija v občini Jesenice 29.816 stalno prijavljenih prebivalcev oziroma 0,64 odstotka več kot konec lanskega leta. Ob tem se je število začasno prijavljenih z 2.958 oseb /manjšalo na 2.664 začasnih prebivalcev, kar je približno 10 odstotkov manj kot zadnjega decembra lani. Prav slednji podatek izstopa iz nekajletnega poprečja gibanja števila prebivalstva. Ne gre namreč le za manjše priseljevanje oseb. ki se začasno prijavljajo v občini, ampak tudi za prijavo o stalnem prebivanju v občini pri 141 začasno prijavljenih osebah in izločitev iz evidence pri približno 100 začasno prijavljenih. To pa je rezultat letošnje akcij«-oddelka za notranje zadeve, ki kontrolira začasno prijavljene občane Ko je pred nedavnim izvršni svet jeseniške občinske skupščine obravnaval in sprejel poročilo o gibanju števila prebivalstva, je podprl akcijo oddelka za notranje zadeve glede kontrole začasno prijavljenih občanov. Med drugim je tudi priporočil organizacijam združenega dela. naj pri sprejemanju novih delavcev da-i«-jo prednost .predvsem tistim, ki so stalno prijavljeni v j«^seniški občini S. Saje vseh delavcev, bi glasila morala postati glasila sindikatov. Taki odbori bi morali biti sestavljeni tudi tako, da bi v skladu z Zakonom o javnem obveščanju lahko opravljali funkcijo družbenega organa upravljanja glasila v OZD, to je izdajateljskega sveta, uredništva pa bi bila le izvršilni organi. V krajevnih skupnostih je informiranje veliko slabše organizirano, saj informiranju največkrat služi le oglasna deska. V vsaki KS bi morali ustanoviti informacijsko skupino, ki bi skrbela za celovito informiranje krajanov o vseh pomembnih vprašanjih. V njej bi morali .sodelovati predstavniki vseh DPO, samoupravnih organov, uredniki krajevnih glasil, predstavniki organizacij združenega dela in drugi. Strokovne usluge za nemoteno delovanje pa bi moralo zagotavljati tajništvo krajevne skupnosti oziroma ustrezni občinski organi, kot na primer INDOK center. Za informiranje v občini pa bi morali pri skupščinah občin in SIS ustanoviti odbore, ki bi skrbeli za popolno obveščanje delegatov. Tudi tu naj bi za strokovnost poskrbeli INDOK centri, ki bi bili obenem tudi koordinatorji vseh sredstev javnega obveščanja in strokovnih služb pri skupščini občine in SIS. Prav je, so menili zbrani gorenjski predstavniki informiranja, da damo v Sloveniji vse informiranje na skupen imenovalec. Resnično je za nosilca informiranja v združenem delu najbolj primeren sindikat, v krajevnih skupnostih pa imamo dovolj sposobnih ljudi, ki bi prevzeli odgovornost za informiranje, le zaintereserati jih je treba. INDOK centri v občinah že umajo funkcijo koordinatorja, bi bilo pa treba te povezave še utrditi, k informiranju pa pritegniti tudi izvršne svete občin. I). Dolenc Usposabljanje mladih teritorialcev Jesenice — Občinski štab za teritorialno obrambo na Jesenicah in občinska konferenca Zveze socialistične mladine Jesenice pripravljata v soboto, 25., in nedeljo, 26. oktobra, uposabljanje mladincev, ki so prostovoljno vstopili v enote teritorialne obrambe. V soboto ob 14. uri bo zbor udeležencev pred delavskim domom na Javorniku. Od tam bodo krenili proti Valvasorjevemu domu pod Stolom. Popoldan bodo poslušali predavanje o aktualnih domačih in zunanjih političnih dogodkih, zatem pa si bodo ogledali več poučnih filmov. Zvečer bo še srečanje z mladimi iz krajevne skupnosti Žirovnica in pripadniki armade iz karavle Matija Verdnik-Tomaž. V nedeljo dopoldan se bodo mladi teritorialci pogovarjali / boni. ki so sodelovali v znani bitki ua Stolu 20. februarja 1942. leta •J Rabič* 1 » Za uspeh Madrida MADRID - Tako zahodnoevropska politična in vojaška zveza kot vzhodnoevropska posvečata zadnje čase vedno več pozornosti madridskemu sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi. Sedaj poteka v španskem glavnem mestu pripravljalni sestanek, na katerem je bila povedana že kopica predlogov o dnevnem redu glavnega madridskega sestanka in o datumu, kdaj naj se za sestanek sploh začne. Devet držav članic Evropske gospodarske skupnosti je na primer predlagalo nov datum začetka madridskega sestanka. Zahod se odloča za 5. marec prihodnjega leta. Konferenca pa ne bi smela zaključiti dela prej, preden ne bo dogovorjen kraj prihodnjega sestanka. O Madridu, madridskem pripravljalnem sestanku in temah, ki jim je treba dati na tem srečanju 35 držav Evrope, Združenih držav Amerike in Kanade, je bilo govora tudi na zadnjem posvetovanju zunanjih ministrov držav, članic Varšavskega sporazuma, ki je bil v poljskem glavnem mestu. Sporočila iz Varšave poudarjajo, da je potekal sestanek v znamenju bratskega prijateljstva in tesnega sodelovanja. Srečanje je potrdilo deklaracijo, ki jo je maja sprejel posvetovalni organ Varšavskega sporazuma. Po sodbi zunanjih ministrov vsebuje deklaracija dovolj koristnih predlogov za umiritev napetosti v svetu, za okrepitev miru in varnosti. Udeleženci sestanka so izrazili zaskrbljenost zaradi postopanja sil imperializma in hegemonizma, vendar so obenem tudi z zadovoljstvom ugotovili, da se takšnemu ponašanju upira vedno več držav, narodov in demokratičnih sil. Zunanji ministri držav članic vzhodnoevropske zveze so menili, da je treba uresničevati helsinško listino, v Madridu pa je treba nameniti še posebno pozornost vojaškim vidikom varnosti. Zanimiva je pobuda, da bi v Madridu sprejeli sklep o sklicu posebne konference o vojaškemu popuščanju in razorožitvi v Evropi. Ta konferenca naj bi bila v Varšavi, zanimiv pa je prav tako predlog, da bi bila naslednja konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v glavnem mestu Romunije Bukarešti. To pa ništa edina predloga srečanja zunanjih ministrov vzhodnoevropske skupnosti. Ministri so predlagali, da bi sklicali tudi posebni vseevropsk kongres o energetiki in gospodarskem ter tehničnem sodelovanju v Evropi nasploh. Irak in Iran se Še naprej bijeta. Državi sta po sodbi opazovalcev vedno bolj izčrpani. Svet je zaskrbljen, ker vsa mirovna prizadevanja še niso rodila sadov, prav tako pa je svet zaskrbljen, ker gre za spopad med dvema neuvrščenima državama. Velike sile se vedno bolj zanimajo za spopad, saj gre za njihove interese na tem območju, prav tako pa preseneča izjava Irana, da je v skrajni sili pripravljen stopiti iz gibanja neuvrščenosti, če gibanje njegovih zahtev in stališč ne bo sprejele Takšno stališče škoduje neuvrščenemu gibanju in prizadevanjem svetovne skupnosti, da bi med državama zavladal mir. Irak in Iran morata najti toliko politične volje in odločnosti, da bosta sedla za pogajalsko mizo, saj sta predvsem onadva prva poklicana za rešitev spora v tem delu sveta. Onadva sta prva poklicana za zagotovitev miru, sicer akcije mednarodne skupnosti, posameznikov in organizacij ne bodo uspešne Sedaj je še vedno preveč medsebojnega obtoževanja ter obljub, da bo borba ostra, huda in bo trajala do zadnjega moža, kot pravijo na primer v Iranu. Upati je, da se bo srditost spopada le zmanjšala, da bodo oblikovani pogoji za pogovore in da bodo odstranjeni tudi vsi drugi vzroki negotovosti v tem delu sveta. To stalno poudarja tudi Jugoslavija, naše stališče do tega pa je bilo izrečeno tudi iraškemu članu sveta revolucije Ibrahimu med nedavnim obiskom v Jugoslaviji Naša država je kot članica neuvrščenega gibanja pripravljena iskati in sodelovati pri načinih umiritve spora. J. Košnjek Skupno do programa Kranj — Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj je priredila v sredo v Preddvoru seminar za predsednike krajevnih konferenc SZDL, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in predsednike organov občinske konference SZDL. Udeleženci seminarja so se najprej seznanili z mednarodno politično in gospodarsko situacijo, nato pa so obravnavali za delo frontne SZDL izredno pomembno tematiko. Razpravljali so o aktivnostih in nalogah pri usklajevanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana do leta 1985, o nekaterih vprašanjih utrjevanja in razvijanja družbene vloge SZDL ter pripravah na letne konference, o pripravah na letošnjo akcijo NNNP in o spremembah » dopolnitvah ustave SFRJ in SJts Preddvorski seminar je bil orgar ziran v izredno pomembnem čast Priprave na sprejem planskih dW mentov prihajajo v zaključno »* in SZDL prevzema velik del odf* vornosti za uresničitev te nalof prav tako pa je nujen dogovor, kaW se najučinkoviteje pripraviti programske konference SZDL gram mora nastajati celovito * frontno, saj bq le tako za vse spf jemljiv in lažje uresničljiv. V <** SZDL po občinah in pokrajinah * bo vključevala tudi republiška kt* ferenca SZDL. 2e je začela z orga* zacijo posvetov, ki bodo obravnava? vsa področja gospodarskega in dn* benega življenja. .jk Srečanje mladih iz obmejnih občin JESENICE - Konec tega tedna se bodo začela stalna srečanja mladih iz obmejnih občin Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Kranj, Tržič, Ravne, Radlje in Slovenj Gradec z mladimi na slovenskem Koroškem. Prvo srečanje bo v petek, 24. oktobra, na Jesenicah. Organizirala ga bosta občinska konferenca Zveze socialistične mladine Jesenice in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Udeleženci prvega srečanja se bodo zbrali danes popoldan pred osnovno šolo Gorenjski odred « Žirovnici. Po pohodu na Poti kulturne dediščine se bodo •* 17. uri in 30 minut zbrali v vebk" sobi gostilne Pri Trebušnika-Tod se bodo pogovarjali o medsebojnem sodelovanju in programu bodočih skupnih akcij mladih iz slovenskih obmejnih «»•" čin ter slovenske mladine aa Koroškem. Ob 20. uri bodo «• udeležence srečanja pripravili » žirovski osnovni šoli kaltarat spored. Prvo srečanje sklenili z družabnim večerom. J. RahiO ISKRA Široka potrošnja TOZD Elektromotorji Železniki in športno društvo Iskra Železniki objavljata licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 OSEBNI AVTO FIAT 132 GLS-2000, letnik 1078, vozen, zelo dobro ohranjen 2. VLEČNICO ™™g*™™$£„ 600 metrov, kapaci- £ premično žičnico dolžine 300 metrov 3 ZASTAVA 430 TF - TOVORNI KOMBI, leto izdelave 1973, v nevoznem stanju. ■ • • .»«i m m>«) na dvorišču tovarne v Železniki" Licitac.jska prodaja ,e 29. 10. I98olj odrekajo za vprašanj UICjonjv...------- preko obratnih ambulant V nekaterih delovnih organizacijah - Živila, Murka, Veriga, Al mira, in Elan - prejema precej delavcev osebne dohodke, ki so pod republiškim povprečjem, zato se bodo v teh delovnih organizacijah predvsem družbenopolitične organizacije morale zavzeti za ureditev tega vprašanja. Prav tako so v delovnih in temeljnih organizacijah še drugi problemi, na katere bi morale družbenopolitične organizacije, predvsem člani Zveze komunistov, stalno opozarjati in se zavzemati za njihovo reševanje. Zdravko Krvina je poudaril, da je v tem trenutku najbolj pomembno, da družbenopolitične organizacije ocenijo srednjeročne programe v svojih sredinah in si prizadevajo, da se uveljavijo stabilizacijski ukrepi povsod tam, kjer so potrebni in nujni. Nenehno je treba stremeti po večji produktivnosti, se zavzemati za večji dohodek in za večji izvoz, obenem pa zagotoviti boljšo preskrbo občanov. Skupno in splošno porabo je treba obdržati na vajetih in uresničiti le tiste naložbe, ki so nujne in smotrne. Ob vsem tem pa so prav komunisti tisti, ki morajo tvorno sodelovati pri vseh akcijah in zavzemati za uresničevanje do- ja z obveznim odkupom drugih izdelkov. Prav tako bodo ugotavljali zaloge reprodukcijskega materiala v carinskih skladiščih zaradi nepo-i polne dokumentacije oziroma pomanjkanja denarja za plačilo dajatev in nepravilnosti na nekaterih drugih področjih gospodarske dejavnosti, predvsem v gostinstvu in turizmu. S. Saje Tržič - Tržiška občina je izrazito industrijska. Značilna zanjo so visoka stopnja zaposlenosti ter migracijska gibanja, ki se v zadnjih letih sicer umirjajo, porajajo pa nove socialne probleme, drugačne kot nekoč. Težave povzročajo spremenjeni odnosi med ljudmi, spremenjene družbene in moralne norme, nizka izobrazbena raven in podobno. Novi problemi zato zahtevajo drugačen pristop k reševanju in sodobnejše metode socialnega dela. Naloge socialnega skrbstva se povečujejo zlasti na področju vedenjsko in osebnostno motenih otrok ter odraslih družbeno neprilagojenih oseb. Razen tega zakon o izvajanju kazenskih sankcij nalaga socialnemu skrbstvu obsežne in zahtevne naloge v zvezi z nuđenjem pomoči po prestani kazni ter nove oblike dela s pogojno izpuščenimi in pogojno obsojenimi osebami, pri čemer se bo moralo skrbstvo povezovati z drugimi službami, krajevnimi skupnostmi in zavodi. Zakon predvideva novosti tudi v zvezi z izvrševanjem vzgojnih ukrepov za mladoletnike, najmanj učinkovita pa se je že doslej čutila strokovna služba na področju reševanja problematike alkoholizma, ki je bolj pereča kot v drugih občinah, deloma zaradi slabega pristopa v preteklem obdobju. Pomanjkljivo obdelano je tudi varstvo ostarelih. Socialna problematika se zelo pogosto prepleta z drugimi področji. Uspešnejša je pomoč zaposlenim v organizacijah združenega dela, kjer obstoja socialna služba, na primer v BPT in Peku. Nekoliko je zamrlo prej aktivno sodelovanje z osnovnimi šolami, v katerih si socialno delo še tudi ni utrlo trdne poti. Na splošno pa velja, da v tržiški občini sodelovanje z drugimi strokovnimi službami ni sistemsko urejeno z dogovori med interesnimi skupnostmi in službami. Za strokovne naloge socialnega skrbstva so v občini zadolženi trije delavci, s čimer dosegajo normativ o zagotavljanju števila delavcev v odnosu na število prebivalcev. Po sporazumu o normativih storitev v socialnem skrbstvu pa bi za ugotovljen obseg nalog in predviden nivo kvalitete storitev potrebovali še enega socialnega delavca. Letos so namreč skupnosti prevzele tudi zahtevne naloge zakonskih svetovalnic. Predzakonskega svetovanja bo predvidoma deležnih več kot sto parov na leto, medtem ko bo spravnih poskusov pred razvezo zakona v povprečju okrog štirideset. 2e dosedanje delo na tem področju kaže tudi na povečanje drugih zakonskih svetovanj ter urejanje roditeljskih odnosov. Vse to bo zahtevalo ogromno dela na področju preprečevanja nastajanja in odpravljanja motenj, ki občane ovirajo pri normalnem vključevanju v življenje in delo. Da bodo oblike dela zares učinkovite, bo nujno podružbljanje dejavnosti in razvijanje aktivnosti v okviru krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, kjer so socialni problemi najbolj očitni in jih je mogoče tudi najbolje rešiti. H. J. se govorov in sklepov. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJA BLED dne 25 10 1980 MARKET BOHINJSKA BI STRICA, Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48 MARKET ZGORNJE GOR JE 11 'a MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotel) Vse trgovine so odprte od 7 do 1 9 ure Bližje problematiki Kranjski izvršni svet se vedno pogosteje odloča za seje v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih, kjer lažje obravnava problematiko določenega okolja D.Sedej Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine se vedno pogosteje odloča za novost v svojem delu. ki je hkrati tudi popestritev. Ze nekajkrat v tem mandatu je izbral za kraj zasedanja krajevno skupnost ali delovno organizacijo. Takšne seje so že bile na primer na Beli, na Visokem, v krajevni skupnosti Jošt, zadnja pa je bila v Merkurju. Namen takšnega dela je predvsem dvojen. Predstavniki krajevne skupnosti ali organizacije združenega dela se seznanijo z načinom dela izvršnega sveta, s problematiko, ki prihaja na dnevni red in, kar ni nič manj pomembno, z njegovimi člani. Prav tako pa izvršni svet na takšnih sejah redno najprej obravnava problematiko okolja, v katerem zaseda. Te seje so skupne s predstavniki krajevne skupnosti ali delovne organizacije, ki imajo možnost sodelovati na seji tudi pri zadevah, ki se njih neposredno ne tičejo. Zadnja takšna seja je bila preteklo sredo v kranjskem Merkurju. Oceniti jo gre pozitivno. Problematika Merkurja je odslej izvršnemu svetu bolje poznana, delovna organizacija pa ima tudi stališča sveta do svojih problemov. Podani so bili tudi številni obojestranski odgovori in pojasnila. Na seji v Merkurju je bilo prav tako govora o problematiki preskrbe, razvoja in povezovanja tovrstnih delovnih organizacij na Gorenjskem in izven nje, o izvozu in zagotavljanju surovin in reproma-terialov. -jk O L, A S 4. STRAN. GOSPODARSTVO PETEK, 24. OKTOBRA 1! Rezultati so ugodni V radovljiški občini so rezultati devetmesečnega gospodarjenja zadovoljivi — Nujni naložbi v lupilnico LIP- a in galvaniko Verige Radovljica - Čeprav so se v zadnjih mesecih pogoji gospodarjenja precej zaostrili, bodo zabeležili v radovljiški občini ugodne rezultate devetmesečnega gospodarjenja. Ocenjujejo, da so učinki devalvacije najbolj prisotni v kovinsko-predelovalni industriji: reproduktivna sposobnost gospodarst va narašča, pojavljajo pa se problemi naložb. Gospodarstvo bo ustvarilo le za malenkost manjši dohodek kot v šestih mesecih, veliko pa so izvažali, saj beležijo za 3B odstotkov več izvoza kot uvoza. V minulih letih so v občini precej vložili v gradbene objekte, zdaj pa so te investicije precej omejili in več vlagajo v opremo. Precej je naložb, ki jih že nekaj časa načrtujejo, a zanje ni denarja. Se najbolj pereče je z dvema pomembnima naložbama, v galvaniko Verige in v lupilnico GG in blejskega LIP. Izgubo bodo imeli le v dveh turi-stično-gostinskih organizacijah in sicer v temeljni organizaciji Kompasa na Bledu in v temeljni organizaciji Alpetoura na Pokljuki. Razveseljivo je. da Park hotel po več letih ne izkazuje več izgube, vendar pa ugotavljajo, da bodo ob koncu rezultati v blejskem turizmu slabši kol so pričakovali. V Suknu Zapuže so spremenili proizvodni program in dosegli znatno boljše rezultate, večino proizvodov za naslednje leto so že prodali. Preskrba s surovinami je dobra, boljša kot v Almiri, kjer preskrba /. materialom šepa. V Vezeninah nimajo večjih težav in so dosegli plan, prav tako kot v Verigi, kjer pa imajo precejšnje težave zaradi cen. Njihovim izdelkom so se cene povečale za 12 odstotkov, surovine pa so se podražile kar za 54 odstotkov. Načrtujejo precejšenj izvoz, vendar bodo morali poskrbeti za novo naložbo galvanike, in tako za kvalitetnejše proizvode. Lupilnica blejskega LIP ki naj bi jo postavili na Devize za poštarje Rečici, bi izdatno dvignila produktivnost in kvaliteto, zato jo bodo morali čimprej postaviti, še posebej, ker je LIP izredno uspešen izvoznik, saj izvaža i riinpolkrat Več kot uvaža. V Klanu, kjer so odvisni od sezonske prodaje, so se odrekli neka terim novim naložbam. Večji problemi pa so z združevanjem trgovine v občini ter z izgradnjo nakupovalnega centra Murke. Tovarna čokolade (lorenjka bo morala razmisliti o utemeljenosti nove naložbe. Blejski turizem pričakuje veliko od turistične poslovne skupnosti. Veriga in Plamen pa sta se sporazumela o delitvi programov. Radovljiško gospodarstvo je torej zabeležilo ugodne devetmesečne rezultate, kljub nekaterim težavam, ki se pojavljajo v posameznih delovnih organizacijah. Se boljši pa bi bili. ko bi uresničili nekatere pobude o boljšem medsebojnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev. Prav zato naj bi v programe srednjeročnega razvoja vključevali vse tiste naloge, ki so jih do zdaj zanemarjali in v prihodnje poskrbeli za večjo produktivnost in za večji dohodek. D.Sedej KRANJ - Naraščajoči telefonski promet terja povečavo spojnih poti med glavno telefonsko centralo v Kranju, vozliščnimi centralami Skofja Loka, Radovljica in Jesenice ter končnima centralama Bled in Kranjska gora. Telefonski promet narašča še posebej zadnje čase, ko je bil uveden avtomatski telefonski promet z nekaterimi evropskimi državami. Podjetje za PTT promet Kranj išče načine premostitev in zagotovitve večjega števila telefonskih zvez. Odločili so se za najbolj ekonomičen način, za nakup 480 kanalskih linijskih sistemov, ki bi jih vključili na sedanje medkrajevne kable med posameznimi centralami. Vrednost opreme znaša 320 milijonov lir, kar upoštevaje pomen za telefonsko omrežje in njegovo krepitev ni veliko. Podjetje za PTT promet ima za to potreb- na dinarska srdstva, prav tako pa soglasja organizacij združenega dela, organizacij in odgovornih organov. Z nakupom linijskih sistemov soglašajo med drugim republiška sekretariata za ljudsko obrambo in notranje zadeve, republiški komite za promet in zveze in komisija za uvoz opreme pri splošnem združenju prometa in zvez. Ker PTT nima deviz, ima pa dinarje, je edina rešitev za uvoz naprav združevanje deviznih sredstev gorenjskih organizacij združenega dela, ki so pogosto tarnale zaradi velikih obremenitev telefonskih zvez, predvsem mednarodnih, pa tudi drugi uporabniki telefonov na Gorenjskem bodo na boljšem. Z nakupom naprav v Italiji je na zadnji seji soglašalo tudi predsedstvo skupščine gorenjskih občin. j k METALKA TOZD TRIGLAV n.sol.o. TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge VODJE PROIZVODNJE JEKLENIH SIDER Delo se združuje za nedoločen čas. Pogoji so: — strojni tehnik, — tečaj iz varstva pri delu, — 4 leta delovnih izkušenj Poskusni rok traja 3 mesece. Rok za prijave je 30.10.1980. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Metalka Ljubljana, TOZD Triglav n.sol.o., Bistrica 132, Tržič. NA DELOVNEM MESTU S svojimi visokimi stropi, velikimi pleskanimi vrati, zavitimi litoželeznimi klopmi in borno opremo imajo naše železniške postaje še danes svoj »francjožefov-ski« videz. Tudi leščanska. In ko iščeš postajenačelnika, si prepričan, da se ti bo prikazal visok, okorel, s častitljivo brado. Pa te preseneti njegova mladost .. . Janez Medja je na leščanski postaji že od leta 1970. Najprej kot vlakovni odpravnik, zdaj pa je že leto in pol vodja postaje. Neka posebnost je pri teh ljudeh. Posebna pripadnost poklicu. Če se mu enkrat zapišeš, si njegov do smrti. Spravi te v tirnice in zdržiš, če je še slabše. Večina je takih. Pa vendar danes na železnici ni več vse tako, kot je bilo nekoč. Administracija je vdrla tudi sem in dostikrat postajena-čelnik le od telefona lahko gleda vlak, ki prihaja ali odhaja. Nje- gove naloge so prešle na druge, prišla je tudi avtomatika, daljinsko upravljanje vlakov iz Ljubljane . .. Se vedno pa je njegova naloga vodenje, nadzor nad delom v enoti — njegov je pragovni odsek od Žirovnice do Globokega. — odgovornost za varnost in skrb za redovitost železniškega prometa, se pravi, da gre točno po voznem redu. Katero je zahtevnejše, katero odgovornejše? Eno z drugim je prepleteno in eno bolj pomembno od drugega. Dosti prometa ima železniška postaja Lesce—Bled. 75 do 80 vlakov gre skoznjo dnevno v sezoni, po njej nekoliko manj. Ena najbolj potniških postaj je: samo s te postaje gre mesečno od 7.000 do 8.000 potnikov. Mesto in postaja živita skupaj, blizu sta si. In postaja ima zaledje, kot je Bled. Turistične agencije po železnici organizirajo svoje turistične pakete za turiste iz inozemstva do mednarodne postaje Lesce—Bled Za zadnja leta lahko trdijo, da se Janez Medja - vodja postaje Lesce - Bled • . -____i_._ * je vsaj za 20 odstotkov povečal potniški promet. Levji delež dohodka pa prihaja vseeno od tovora. S tovornim prometom pokriva ves gornji radovljiški konec: po teži naklada največ Veriga, Elan pa ima največ kosovnih pošiljk. Po 15 vagonov povprečno nalože vsak dan. Zal so tudi njihova skladišča zastarana. Zdaj so položili tri tisoč kvadratov asfalta, kar je velik uspeh zanje in za ves njihov tozd — promet Jena/lice. Radi bi seveda novo skladišče, mehanizirano, da se ljudem ne bi bilo več treba mučiti z ročnimi viličarji in »rudelni«. Toda v naslednji srednjeročni načrt še vedno ne bodo prišli. »Kaj pa nočni skok? Dosti je pripomb nanj.« »Če je pošiljka pravočasno oddana, za Slovenijo do 13. ure in za Beograd do 10. ure dopoldne, bo prišla naslednje jutro do naslovnika, sicer pa ne. Imamo pa res še ozka grla prav pri pretovornih skladiščih v Kranju, Ljubljani in v Mostah.« »Kaj pa izgubljene pošiljke?« »Ko bi se ljudje zavedali koliko tisoč in tisoč pošiljk je vsak dan na železnici, se ne bi razburjali zaradi ene izgubljene pošiljke. Toda vsak se vpraša, zakaj pa ravno moja .. .« In kaj je najtežje pri njegovem delu? »Najtežjega ni,« pravi, »če je človek pripravljen vse narediti. Na splošno pa je problem pri kadrih. Delo je v turnusih in vemo, da nočno delo ni nikoli dovolj plačano. Fluktuacija je zajela tudi železnico in če ti manjka le en človek, imaš težave, da zagotoviš varnost, redovitost prometa. Tudi stranka mora biti zadovoljna. Z vsemi delovnimi organizacijami tod okrog dobro delamo. Posebno z Elanom. In vesel si, če so zadovoljni potniki. Eden takih zadovoljnih dni je bil pri meni, na primer, 13, oktober, ko je bil organiziran prevoz okrog 600 radovljiških občanov v Beograd. Vrnili so se veseli, navdušeni nad izletom, nad organizacijo, prevozom . . .« Zal mu je le, da je od starega železnicarskega duha, železničar-ske mentalitete točnosti, natančnosti, reda, ostal le kanček. Čistoče in reda na postaji danes ne moreš, več vzdrževati tako kot nekoč, 1/Dolenc - t, Plačilo po delu je spodbuda Boljše izkoriščanje delovnega časa je sestavni del slehernega stabilizacijskega programa. Načeloma se vsi strinjamo, da bomo več in bolje delali in to na vseh delovnih mestih od delavca za strojem do direktorja. Veliko teže pa je povedati, kdo ne dela dovolj in kako ga spodbuditi, da bi bila njegova delovna vnema večja. Ne gre sicer posploševati trditve, vendar imamo veliko delovnih mest, kjer je delo normirano in so delovna opravila tako dobro ocenjena in delo tako dobro organizirano, da skoraj ni nobenih rezerv več in se v rednem delovnem času ne da kai več narediti. To velja zlasti za nekatere tekstilne tovarne kot so IBI pa škofjeloška predilnica, tekoči trakovi v Iskri, Sari. Termiki in še nekaterih drugih delovnih organizacijah, kjer produktivnost povečujejo predvsem z več dela in bolje organizirano proizvodnjo. V teh primerih bi bilo jalovo iskati rezerve in prihranke v boljšem izkoriščanju delovnega časa. Če pa pogledamo analize o izkoristku delovnega časa. ki spremljajo priprave na drugo konferenco slovenskih sindikatov posvečeno delitvi po delu, lahko preberemo podatke, da je več kot polovica delovnih mest, kjer ni norm. Se več! Ponekod skoraj ni nobenih meril za opravljeno delo. Zato je tudi zelo težko oceniti ali delavec dela dovolj ali pa za svoj osebni dohodek in usposobljenost naredi premalo. To velja na eni strani za administrativna dela v delovnih kolektivih in upravnih službah, v še hujši meri pa se ta nasprotovanja pokažejo pri strokovnjakih. Ni meril, ki bi pokazala kateri inženir v redu opravlja svoje delo in kdo naj bi zaslužil manj kot mu »pripada« po neki splošni analizi. Čeprav je dokazano, da dober lahko naredi nekajkrat več kot pa slab oziroma len. Večina delavcev res ne dela zgolj zaradi plačila, temveč zato, ker jih delo veseli in jim je potrebno. Vendar pa to le ai vse. Važno je, da je zaslužek nagrada za vloženo delo. Plačilo po delu je namreč še vedno zelo pomemben spodbujevalec in je eden od ključev za doseganje boljših delovnih rezultatov. Pra* zato je nujno potrebno, da v vsakem okolju poiščejo rešitve ia izdelajo merila za merjenje dela. Primerov, kako to narediti skoraj ni. Tista, ki so, pa so namenjena skoraj izključno merjenju fizičnega dela. L. Bogata Zagon pojenj uje Devetmesečni rezultati gospodarjenja so ugodni od polletnih — Delovne organizacije pod plani — Manjši dohodek zaradi draž surovin in repromateriala Delež negospodarskih j v skupnih vlaganjih pa j« stotkov in "je za S oda— manjši od gorenjskega po v ja. Ob tem je treba poudariti, so se letos edino v škofje!z občini zmanjšale investicije negospodarstvo, medtem ko se v drugih gorenjskih občil povečale. L Devetmesečni gospodarski rezultati so v škofjeloški občini slabši od polletnih. Zmanjšal se je dohodek ,ker stroški naraščajo hitreje od celotnega prihodka. Zlasti se povečujejo cene surovin in repromaterialov in to s pomočjo najrazličnejših »samoupravnih sporazumov«, ki so jih dobile delovne organizacije v prvih devetih mesecih v podpis več kot 140. Zato do konca leta ne bo uresničena predvidena 7 odstotna rast družbenega proizvoda. Ob tem velja poudariti, da je delež produktivnosti v prirasti družbenega proizvoda komaj 40 odstoten in se je povečal predvsem na račun večjih zmogljivosti. Še bolj zaskrbljujoče je, da so nekatere večje delovne organizacije, med njimi LTH in Jelovica pod letnim planom. Težave pa imajo tudi v Alplesu, Alpini in Gorenjski predilnici zaradi izrednega porasta cen surovin in repromaterialov, kar je tako povečalo stroške, da postajajo posamezni programi predragi in dogaja se celo, da je surovina postala dražja od izdelka. Najhujši primer pa so povedali v Tehtnici, ko je samo preverjanje točnosti tehtnice in žigosanje trikrat dražje od izdelka. Gradbeništvo še kar dobro gospodari, vendar na račun stroškovnih cen, ki so višje od ekonomskih. Skratka, ker ob oblikovanju končne cene lahko upošteva vse povečane stroške, tako zunanje, kot tudi lastne. Izvoz se je v devetih mesecih povečal za 31 odstotkov, uvoz pa za 15 odstotkov in je tako škofjeloško gospodarstvo ustvarilo 21 odstotkov suficita. Zaposlovanje je v okviru dogovorjenih meril, vendar pa sestava zaposlenih ni takšna, kot so planirali. Med novozaposlenimi je namreč kar 70 odstotkov nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Tudi osebni dohodki rastejo skladno z rastjo dohodka. Po absolutni vrednosti še vedno za malenkost zaostajajo za gorenjskim poprečjem, na pogojno nekvalificiranega pa so najvišji v regiji. . Tudi splošna in skupna poraba sta v mejah dogovorjenega. Delež republiške skupne porabe je večji, medtem ko so se obveznosti do občinskega in zveznega proračuna zmanjšale. Investicije so se realno zmanjšale za 20 odstotkov, medtem, ko so nominalno večje za 3 odstotke. Sicer predstavljajo investicije 20 odstotkov 4ružhene,ga proizvoda, kar je za 3 odstotke mrfnj od gorenjskega poprečja. Zadovoljni po devetih mesecih Kranj - Komite za plan » analize kranjske občinske škaf ščine je zbral prve podatke I uspešnosti kranjskega gospodar stva v devetih mesecih kHO* Dokaj ugodna slika iz polletja * nadaljuje, kar je pohvalno! * tudi kranjsko združeno d; brez težav, ki v tem času pesOJt jugoslovansko združeno delo IV hodek je v primerjavi z enak* lanskim obdobjem poraste! za i odstotkov, kar je nekoliko mat, kot v republiki, vendar je tudi tt pokazatelj še vedno ugodo* Boljša in ugodnejša so delimo« razmerja, vendar pa ne kale z*-tisniti oči pred nekaterimi pre blemi. Razen oskrbe z reprodukcijskim materialom se pe problematika likvidnosti in pia čilne discipline, precej hitro pa št naraščajo porabljena sredstva Splošna slika kranjskega ■ spodarjenja v letošnjih deveti mesecih je ugodna. Izvoz se ji primerjavi z enakim lanskim er dobjem povečal za 49 odstotka* uvoz pa za 13,5 odstotka in je ot za skoraj 8 odstotkov nižji s* planiranega. To je uspeh kraav skega združenega dela. Na račun se je zboljšalo pokrivaš* uvoza z izvozom. Plan Kran.vN nov, da bi bilo konec tega *wc^ njeročnega obdobja pokrivan* 100-odstotno, sicer ne bo ures«* čen, vendar odstotek pokrivat.* uvoza z izvozom krepko k proti 80 odstotkom. O imajo* pokazatelji so boljši od repuM* kih in to kaže, da se i d ruto* delo zaveda nalog v tem treaat k u Vendar pa je treba povedali da je sedanja količina izvoza * precej skrajna meja in jo bo aa zdaj težko preseči. Zaradi iavosa namreč ne sme trpeti oskrba«* mačega trga. Na to tud. združen* delo opozarja, prav tako pa pra> da je nujno zagotavljati ucx reprodukcijskega materjala m sv rovin do, takšne meje, da bo pr* ■odnja potekala norraalno, 'redsednik žirije RAJKO ŠUGMAN: 5.STRAN GLAS eliko dobrih filmov ■•pade so podeljene in medni festival Športnih in turistič-'■koov v Kranju je za dve leti •rata. Kaj je prikazal, povedal. [^Povprašali Hajka Sufmana ki ****doval mednarodni žiriji. 'Ukana je letošnja festival-l^hjra? 2^00 je bilo delati v mednarod-/■dhni, dolgo smo sedeli, veliko ^J*. poiskali vsebinske note. ki *^sporoča, vse odločitve sprejeli ■*> Izbor je bil zelo dober, za izbor je svoje delo dobro športnih filmih, ki so v »vi s turističnimi kvalitetno opazili, da so avtorji lili odnos do filma. Odmak-1 * a» od prikazovanja podrob-morda z nekaj izjemami po-v ospredje človeka športnika. Pedagoške, sociološke, psihopati športa. Veliko filmov je : ?°»večeno ženi športnici in otro-Tako je čehoslovaški film Atalante prikazal aktualni kako žena doživlja šport, obremenitev je zanjo. Neka-.'•J^orji niso šli do konca, neka-J^u so na zunaj morda dobri in ■i toda to ni tisto, kar Tako madžarski film Ovis pripoveduje o otroški r v tekmovalnih' igrah, toda v •pa negativni predznak selek- * udi pri čehoslovaški Pipi se -Vprašamo, kam.to vodi. Jj* turistični filmi so postavili v ij* človeka, njegove aktivnosti, njegovega prostega časa. ,0Porenju, Turčiji, Cipru so se vpeli v utrip sodobnega 1 * odmaknili od »lepega« p rika-*J neke dežele. *o presenečenje letošnjega je bila celotna produkcija Zelandije, pa tudi Cipra. Iz-dobre filme je pokazala Začele so se pojavljati tudi tretjega sveta, nekatere s J problematiko. Proti priča-•itai pa so bile manj zastopane >iR^o in posebej športno močne kot Sovjetska zveza, obe odsotna je bila cela Skan- • kar ni dobro. «abo smo imeli dve veliki *iji, iz Cehoslovaške in Zdru- ženih držav Amerike. Odločili smo se za čehoslovaško. ki je imela v izboru sedem filmov vseh žanrov razen turističnega. Združene države Amerike so bile zastopane s šestimi filmi, ki so obravnavali mnoge probleme. Prevladalo je mnenje, da so čehoslovaški filmi delani na bolj človeški, humani osnovi. Kazali so jo tudi ameriški filmi kot na primer Tek življenja, toda v celoti skromneje, z več zunanjimi učinki. o Festival je torej prikazal povezanost športa in turizma? V mnogih filmih, premiki v tej smeri so opazni, pretekli festivali te vzročne soodvisnosti niso pokazali v tolikšni meri. Nekatere produkcije so uporabile zunanje učinke kot grški film Akropola rallv, druge so jo pokazale bolj intimno, vselej pa z neko človeško noto. Soodvisnost je turizem, ki z aktivnostmi bogati prosti čas, z zgodovinskim, kulturnim izročilom neke dežele. o Festival je pred leti dal poudarek alpinističnemu filmu, je to odločalo o prvi nagradi? V izboru so bili le trije alpinistični filmi, čehoslovaški. angleški in naš. Prva nagrada je bila angleškemu filmu Brez maske na Everest podeljena soglasno, filmu, ki je zelo dober, ne alpinističnemu filmu. Kvaliteten je v kameri, v pristopu obravnavanja problema, scenariju, skratka v celoti. Ne nazadnje je tudi dokument, o Domači delež je bil skromen? Neresno pristopamo z dokumentarnim in kratkim filmom, toliko bolj opazno, saj je bilo letos kar premalo nagrad za veliko dobrih filmov. Vsaj Slovenija je bila zastopana. Premalo so povezani vsi dejavniki, ki bi lahko ta film dvignili na višji nivo, da bi ga lahko pokazali svetu. Zdi se mi, da je kranjski festival dobra pot za to. Naredim lahko primerjavo s prirejanjem svetovnih prvenstev pri nas. Krasni organizatorji smo, delež naših športnikov pa je skromen. o Festival ima poleg informativnega nedvomno tudi vzgojni pomen, kaj bi lahko storili zanj? Morali bi ga izkoristiti. Filme vidi premalo ljudi, posebej mladih, ki jih šport zanima. Nekaj let je s festivala r izbrani program potoval po Sloveniji, nekateri kraji so ga zelo radi sprejeli. Več bi morali narediti, vsi skupaj, da bi vsaj v Sloveniji videli vse boljše filme večih držav. Nekateri bodo verjetno predvajani na televiziji, toda verjetno v poznih večernih urah, da jih otroci ne bodo videli. Na drugi strani pa je nekaj filmov, ki kot stroka zaslužijo posebno pozornost, ki so nalašč za drug krog gledalcev. Filme kot Ovis Olimpija, Teki in skoki, Olimpijada, Bjorn Borg bi morali pokazati našim strokovnjakom, pedagogom, skratka ožjemu krogu, saj so to filmi, ki bi našim strokovnjakom veliko pomenili. M. Volčjak Kulturni koledar J*9KN1CE - V soboto, * <*tobra, ob 19. uri bodo jese-fj** gledališčniki s premiero Titovega Matička pro-jubilej, 35-letnrico nepre-^*n*ga dela. Pred predstavo W«1jšču Tone Ćufar bo jese-^* kulturna skupnost podeli-letošnje Cufarjeve plakete. lahko naročite v knjižnici Ivan Tavčar v Škof ji Loki. V galeriji na loškem gradu so preteki torek odprli razstavo Titova srečanja na Gorenjskem. Pripravil jo je Gorenjski muzej iz Kranja, dopolnjena pa Že z obiski tovariša Tita na »kofjeloškem. Razstava bo od-vsak dan 12. in . •eiosnje uuiarjevc ^ancic. c5k.oijci«oiv^i.». —~------ . J*»tersko gledališče Tone Cu- prta do 24. novembra, vsa * »o Linhartov Ta veseli dan razen ponedeljka od 9. do * Matiček se ženi uprizorilo še od 14. do 17. ure. 1 *d*ljo, 26. oktobra, ob 19,30 i i*««. od ponedeljka, /oktobra, do vključno četrt- * oktobra, vselej ob 19.30 i^pnma in za izven. J**** ob 18. uri in v nedeljo, *°»tobra, ob 10. uri bo v dvo-Javorniku nastopila fol-skupina kulturno r***iškega društva Abra-^J* i* Valjevn, nedvomno T^jša amaterska folklorna y** v Jugoslaviji. J! Dolarskem domu je od-^ razstava del sedemnajstih lirikov kranjske Iskre, ki jih ^*tje leto zapored gosti jese-Dolik. Na ogled je štiride- * nkovnih del, ki jih je za raz-*tvo izbral dr. Cene Avguštin. JADOVLJICA - V Sivčevi J« odprta razstava risb aka-2*ega siikarja Barda jT*J*d«aa iz Ljubljane. Predaj« se s ciklusom najnovej-*J*» Plakat za moje brate. '*/^**no so v nanovo usposob-tretjem razstavnem pro-yp Sivčeve hiše na ogled J'jMlirane barvne risbe Pa- * Pfcassa iz njegove skicirke iz 7*d*aetih let. Razstavo Iucun-J**« del si lahko ogledate do ' r4tobra, vsak dan od 10. do IJBod 15. do 17. ure. 1«tlC - V paviljonu NOB jL*Jprta razstava lesenih pla-akademskega kiparja Sta-r** Jarma iz Kočevja. Na jjd bo do 5. novembra, vsak T*edl6. in 18. uro. ■KOTJA LOKA - Včeraj so Predavalnici Alpetoura odprli ^viru Ziherlovih dni, ki letos k~9p v Skofji Loki, razstavo "Jheiatična dela Borisa Zi-ki so jo pripravili Narod-* univerzitetna knjižnica iz ne, Marksistični center J CK ZKS in Skupščina obči-k. %ofja Loka. Obisk razstave V kapeli puštalskega gradu so pretekli ponedeljek ob večernem koncertu odprli razstavo izbranih del akademskega slikarja Zdenka Huzjana. V škofjeloški knjižnici bo še do konca meseca odprta razstava likovnih del Ljuba Kozica. V torek, 28. oktobra, ob 18. uri bo predšolskim otrokom Marija Lebar pripovedovala Pravljice iz mačje preje Svetlane Makarovič. V četrtek, 30. oktobra, ob 18. uri bosta Janko Krek in Ernest Lotrič vodila predavanje z diapozitivi in predstavila knjigo »Bili so uporni« ob 35-letnici osvoboditve nekdanjih koncentracijskih taborišč. KRANJ - V Prešernovi hiša razstavlja Franci Zagoričnik: Verbo, voco vizualno 1965 do 1980. V galeriji Mestne hiše je ob avtorjevi šestdeset letnici na ogled pregledna razstava fotografij Jožeta Kološe-Kološa. Pripravila sta jo Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju in Obalne Galerije Piran. V Stebriščni dvorani Mestne hiše so Gorenjski muzej iz Kranja, Kulturni center iz Kamnika in Numizmatično Društvo Slovenije s sodelovanjem Ljubljanske banke pripravili razstavo Motivi stavb, rastlin in živali na antičnih novcih. V Mali galeriji se s poslikano keramiko predstavljata akademska slikarja Henrik Marchel in Miha Dalla Valle. KAMNIK - V razstavišču Veronika bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo olj in akvarelov akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 4. novembra, bo dopolnil kulturni program. Negostoljubno mesto Kranj je osmič gostil festival športnih in turističnih filmov, bienalno prireditev, ki ji je UNESCO priznal mednarodni pomen. Veliko dobrih filmov nam je ponudil letos. Marsikaj nam je povedal o svetu, nas opomnil na vrsto stvari. Nepozabni so ostali v spominu bolgarski planinci, ki so vlekli navlako iz gorskega jezera. Čudovito Porenje nas je pahnilo v trpko spoznanje, kako nemarno ravnamo z našo kulturno dediščino . . . Neštetokrat bi nam, vsem, morali zavrteti nekatere filme. Ce vsebinsko zaokrožimo letošnjo filmsko bero, lahko rečemo, da je festival naredil pomemben korak. V turizem čedalje bolj vstopa športna rekreacija, ki vrača človeka k naravi. Turistični filmi niso več le lepe slike hotelskih sob, športni filmi so govorili, kako strahoten napor je vrhunski šport in kako športna rekreacija bogati prosti čas. Obe zvrsti sta se vpeli v naš življenjski utrip, se iskali in povezovali, obrnili k človeku. Šestnajst let je star kranjski festival, ki jih lahko uporabimo kot prispodobo. Sestnajstletniku dve leti manjkata, da prestopi zrelostno mejo. Za festival lahko rečemo, da je na najboljši poti, da prihodnjič zrelo zažari. Toda, doma še vedno ravnamo z njim, kot da je pravkar prišel na svet. Grenka kaplja je kanila ob domači udeležbi. Le trije filmi, še ti le slovenski. Nekateri od drugod so festival zamudili, drugi morda še vedeli niso zanj. Mar ne zamujamo izjemne priložnosti, da spodbudimo tovrstno ustvarjalnost, da jo doma pokažemo svetu. V kranjskem mestu se festival po šestnajstih letih ni udomačil. Mnogi Kranjčani zanj niso vedeli ali so šli brezbrižno mimo. Res, letos je bilo gledalcev več kot prejšnja leta. Okrog 250 na večerno predstavo, vendar je vtis polprazne dvorane med 650 sedeži ostal. Skupaj smo našteli 6.000 obiskovalcev, saj so šolarji dopoldne pridno polnili dvorano. Mar Kranjčane v kino zvabijo res le plehke seksi zgodbe? Dokaz, droben sicer, da je temu res tako, so bili tudi letošnji Dnevi avstrijskega filma, ki so iz Ljubljane z dvema filmoma segli v Kranj. Tedaj smo v dvorani našteli natančno šestindvajset gledalcev. Mar ima Kranj res le toliko ljubiteljev fima? Lahko očitamo prireditelju nekaj napak: da ni oskrbel prevoda k vsem filmom in če že tega ni, naj bi ponudil vsaj kratek opis vsebine predvajanih filmov. Toda bolj nas je zbodla brezbrižnost Prešernovega gledališča, ki je na mednarodno utrjen datum otvoritve festivala postavilo svojo prvo premiero. Istočasno torej dva pomembna kulturna dogodka v mestu, ki se ne more pohvaliti z množičnim obiskom hramov kulture. Začetek festivala je enkratno ujela tudi razkopana ulica pred kinom in obiskovalcem ponudila športno rekreacijo. Ne nazadnje smo lonček brezbrižnosti pristavili tudi sami. Potem ko smo poročali z otvoritve festivala v torkovi številki o njem niste mogli prebrati niti besedice. M. Volčjak Antični novci Drevi bodo v kranjski Mestni hiši odprli razstavo Stavbni, živalski in rastlinski motivi na antičnih novcih Jeseniški gledališčniki bodo jubilej proslavili z uprizoritvijo Linhartovega Matička. Posnetek z ene zadnjih vaj pred jutrišnjo premiero Gorenjski muzej iz Kranja in Kulturni center iz Kamnika sta pripravila s sodelovanjem Numizmatičnega društva Slovenije razstavo Stavbni, živalski in rastlinski motivi na antičnih novcih, ki jo bodo danes ob 18. uri odprli v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju. Upodobitve stavb na antičnih rimskih novcih in rimskih kolo-' nialnih novcih Grčije so posebno pomembne, ker nam prikazujejo zgradbe, svetišča in spomenike, ki jih je zob časa večinoma že uničil ali pa so ostale v ruševinah. Le novci so nam skozi tisočletja ohranili njihovo originalno podobo. Podobe živali so služile na antičnih grških novcih kot simboli mest. pokrajin in držav, ki so jih kovale. Bile so nekako predhodnice današnjih grbov na kovancih. Živali so se pojavile že na prvih grških novcih v sedmem stoletju pred našim štetjem v Mali Aziji. Okoli leta 660 pred našim štetjem je kovala kovnica Egina svoje novce s podobo želve, ki je postala tako simbol tega mesta. Najbolj značilen primer živali na antičnem novcu je sova, simbol mesta in države Atene, ki je bila upodobljena na vseh njenih novcih. Ti novci so veljali v tedanjem grškem svetu kot »svetovna« valuta. Jubilejna predstava S premiero Linhartovega Matička bodo jeseniški gledališčniki jutri proslavili 35-letnico neprekinjenega dela — Praznik bo dopolnila slovesna podelitev letošnjih Čufarjevih plaket Jesenice — Amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic bo jutri ob 19. uri s premiero Linhartovega Ta veseli dan ali Matiček se ženi delovno proslavilo svoj jubilej, 35-letnico neprekinjenega dela. Svečano obeležje bo predstavi dala podelitev letošnjih Čufarjevih plaket, s katerimi jeseniška kulturna skupnost nagrajuje enkratno ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju kulture in umetnosti. Jeseniški gledališčniki, ki jih vodi Miran Kenda, so za jubilejno predstavo izbrali Matička, ki ga na oder niso postavili že 34 let. Menili so, da je naša najboljša komedija — še vedno živa — najbolj primerna za jubilejni trenutek. Tako nam bodo jutri na odru Čufarjevega gledališča vloge tolmačili: Miran Kenda (baron). Slava Maroševič (gospa), Borut Verovšek (Matiček), Tatjana Košir (Nežka), Sandi Jakopič (Tonček), Irena Varek (Jerca), Oto Ger-dej (Žužek), Klemen Klemene (Zrnešnava). Ivan Berlot (Budalo). Rado Mužan (Gašper), Franci Zni-daršič (Jaka), sodelovali pa bodo člani ansambla narodnih plesov in pesmi DPD Svoboda Tone Cufar z Jesenic. Delo je režiral Miran Kenda, pomagala mu je Stanka Ger-šak, scena je delo Jožeta Bediča, za kostume je poskrbela Diana Vidic. koreograf je Pavel Dimitrov, pevo- vodja Roman Ravnic, za luč bo skrbel Pavli Torkar, inspicient je Mičo Oman, šepetalka Vera Skuma-vec, kostume je sešila Ivanka Leskova r, pri sceni je sodeloval mizar Jože Tersoglav. Ob jubilejni predstavi bodo v prostorih gledališča za teden dni odprli razstavo gledaliških plakatov, fotografij in priznanj. Izšel bo jubilejni almanah, dragocena zajetna brošura s celovitimi podatki o delu jeseniškega gledališča v zadnjih petintridesetih letih. Jeseniško gledališče, ki zadnji dve leti spet pridobiva na kvaliteti, katere najboljši odmev je vse večji obisk predstav, je svoj razcvet doživelo v šestdesetih letih, ko je nanizalo največje uspehe. Seveda nima le 35-letne preteklosti. Kot drugod po Sloveniji je zraslo na predvojni tradiciji, vsa leta po vojni pa dela ni prekinilo. Igralsko skupino še danes sestavljajo Slava Maroševič. Stanka Geršak in Vera Stare, ki so gledališču ostale zveste vseh 35 let. Nekaj jih ima tudi dvajsetletni igralski staž. Jedro skupine danes tvori 30 igralk in igralcev, prav toliko jih občasno sodeluje. Delo jeseniškega gledališča temelji na prostovoljnem delu. tudi jubilejni almanah, ki je vzel veliko ur prostega časa, so jeseniški gledališčniki opravili brezplačno. M. Volčjak Pegaz (krilati konj) na srebrnem staterju grškega mesta Leueas, 3. stoletle pred našim štetjem. — Fotth teka Gorenjskega muzeja Na antičnih rimskih novcih so upodobljene živali le v izjemnih primerih. Rimljani so upodabljali na svojih novcih prvenstveno božanstva, personifikacije in simbolične predmete. Le dva rimska vladarja sta dala kovati sorazmerno dosti novcev z živalskimi liki: Filip I. (244 do 249) in Gallijen (253 - 268). Leta 249 so slovesno praznovali tisoč -letnico ustanovitve Rima. Ob tej priliki so bile velike gladiatorske igre z divjimi živalmi. Zato so na emisijah Filipa I.. njegove žene Otacilije in njunega sina upodobljene raznovrstne eksotične živali. Cesar Gallijen pa je dal upodobiti živali na svojih denarnih emisijah kot simbole rimskih legij in raznih božanstev (na primer srna — Apolon). Rastline le poredko srečujemo na antičnih novcih. Tudi te so upodobljene kot simboli nekaterih grških mest in držav. Razstava bo postavljena v počastitev 31. oktobra, svetovnega dneva varčevanja in pri njej sodeluje Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske. Alhin Pogačnik Obiskali smo dojenčke, ki so se rodili 31. oktobra lani, na svetovni dan varčevanja Zgodaj je L treba začeti.. ****** i Saša in Ines Mikič Dušan Žnidaršič Anita Bizjak . . zbirati dinarčke, bi rekli ob tej priložnosti, kajti te dni smo se mudili med najmlajšimi varčevalci na Gorenjskem: dojenčki, ki bodo čez teden dni izpolnili svoje prvo leto življenja Rodili so se prav na 31. oktober, dan, ki je izbran za svetovni dan varčevanja. Drobne ročice so segle seveda najprej ,po veliki rdeči pikapolonici s črnimi pikami in črnimi nogami in v očkih se je kar samo smejalo Ne, danes se še ne zavedajo, da so med redkimi izbranci, ki jih je Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske posebej nagradila s petindvajsetimi starimi tisočaki na novi hranilni knjižici in da je pikapolonica za dinarčke, ki se bodo kotalili in žvenketali drug za drugim v njeno notranjost in da bosta mamica in očka z njimi kupila goro lepih slikanic, veliko žogo, rjavega medveda, morda celo kolo, če se jih bo nabralo dovolj " Prav je, da vzgajamo naše otroke k varčevanju, da jih učimo pametno ravnati z denarjem. Saj je vsak dinar, tudi če je povsem navaden bakren novčič, trdo zaslužen očetov ali mamin denar. In s tako vzgojo je treba začeti kmalu, morda res že kar pri dojenčku . . . Prisrčni so bili. Vsi-od kraja veseljaki in korenjaki Nobenega joka, pa čeprav smo jih izvlekli iz sladkega opoldanskega spanja. Začudene oči so nas sprejele v začetku, širok nasmeh pa nas je spremljal do vrat, ko smo odhajali Z Mifcičevimi dvojčicami na Ročavnici pri Tržiču smo začeli Saša in Inaa sta nas že pričakovali Nista smeli prej v posteljico, dokler z nami ne opravita. Nam se zdita zelo podobni, mamica pa trdi nasprotno. No, ona že ve, sicer ima pa Ines res bolj rdeča in polna lička in sedem zobčkov, Saška pa le dva . Dela je z njima veliko, radi verjamemo, saj ga imaš že z enim dovolj Pa se najhujše šele začenja. Ko bosta začeli hoditi! Že zdaj je mimogrede vse pospravljeno z nizke mizice v dnevnem prostoru . . Celo leto je bila mamica doma, zdaj so ji odobrili, da bo leto dni še delala po štiri ure. In moževa mama bo pomagala, kolikor ji bo njena bolezen dopuščala Pa kaj bi tožil, tu sta prisrčni dekletci in kmalu bosta zrasli, pa bo bolje . . . Dušana Žnidaršiča iz Ribnega smo dobili ravno pri jedi. Teknil mu je tisti jajček, toda zvedavost je bila večja in kaj hitro je odrinil žlico Po kaj so neki prišle tele tete in stric? Pa se mu je široko zasmejalo, da je pokazal vse štiri bele zobke, ko je dobil pikapolonico Dva, tri korake že sam naredi, pravi mamica Brigita, in je pravi veseljak Mi smo pa ugotovili, da ima rad veliko družbo v hiši, saj se mu je kar na jok razpotegnilo, ko smo odhajali . . . Anita Bizjakova z Vodnikova v Bohinjski Bistrici je dekle od fare, bi rekli: krepak vesel deklic, ki se nikogar ne boji. Prava klepetulja je In čisto sama že hodi Z 1 1 meseci je shodila Visoko, v četrtem nadstropju stanujejo m mami Bernardi, ki jo pazi, je veliko olajšano, ker je ni treba več nositi po stopnicah, kadar gresta v trgovino ali na sprehod proti Kobli Za tole slikanje so jo pražnje oblekli in naredili »rolco« s pravim navijačem Ne vprašajte pa, kako je bilo hudo, ko ni smela z nami ven Sodja Amer iz Bohinjske Bistrica je spal, ko smo prišli. Mamica Emisa ga je zbudila, pa ni prav nič zameril. Kmalu je bil tu že njegov veseli nasmeh in široki prednji zobki Raste, da mu je že vse premajhno, pravi mamica. Ime ima nenavadno. Vsi mislijo, da je bosansko, ker je mamica doma iz Gradačca. Pa ni Po egiptovskem maršalu Amerju so mu ga izbrali . . . Omaje Tadeja a Puharjev 8 v Kranju nas je tudi že čakala. In tako je bila zaverovana v rdečo pikapolonico, da ni bilo časa za nasmeh Imenitna igrača bo tole Kako se gladko zapelje po mizi. Seveda, če bi bil na drugem koncu nekdo, ki bi sproti pobiral Je pa Tadeja krepak, zdav deklic in zdaj zdaj se bo spustila po stanovanju, pravi mamica. Aleš Sifrer s P rimsko vaga pri Kranju je že spal, ko smo prišli na vrata, mamica je imela pa polne roke dela s spravljanjem krompirja Veliko dela je, če je kmetija pri hiši, služba in še majhen otrok. Aleš se zaenkrat še najbolje počuti med igračkami v stajci. Seveda, ga pa vleče tudi ven In če ga nekdo samo malo poprime za rokico, že hodi To je nekaj imenitnega! S starim očetom sta največ skupaj in dobro se razumeta Da rad je, se mu vidi po polnih ličkih in tudi zdrav je Tista bolnica pri petih mesecih je pa že pozabljena ... Luka Ritonja z Novega svata 10 v Škof ji Loki se ne loči od svoje stekleničke s čajčkom Nerad je, se pritožuje stara mama Vika, ki pazi malčka, ker mamica in očka še študirata, in veliko ima opraviti, da spravi vanj dober zalogaj Ampak vseeno je zdrav in vesel fantek Par korakov že naredi in strašno rad je zunaj Z mamo nakupovat, z mamo na sprehod, pa jima hitro mine čas Luka bo pa mimogrede zrasel . Natašo Fajfarjevo s Podlubnika 153 smo tudi zbudili. Pa ni bila prav nič cmerava Vidi se ji, da veliko raje je, kot Luka z Novega sveta okrogla, polna lička ima Kot sonček je Najraje je na tleh, pravi mamica Rezi, in vse stanovanje je je polno Zdajle je modra, ker nas pač ne pozna in smo jo tak takole grdo vrgli iz spanja, drugače je je pa sam smeh Jura Trlep iz Pradmosta pri Poljanah jo je z mamico Jernejo ravnokar mahal v trgovino Po kruh sta šla samo, toda brez Jureta ne gre Kako težko je zdržati notri, pa če gre zunaj še bolj dež! Mamica ga oprta na hrbet in hajdi In Jure je zadovoljen Ja, kje je pa lepše, kot pri mamici?! Tako. pa smo obiskali vse naše dojenčke Deset jih je bilo tokrat Lep napredek od lani, ko sta bila le dva taka na Gorenjskem, ki sta bila rojena na dan varčevanja Vsem mamicam želimo, da bi bili njihovi dojenčki zdravi, pridni, pa da bi seveda pridno nabirali dinarčke v pikapolonice Pa srečno! Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Amer Sodja Tadeja Ornejc Aleš Šifrer Luka Ritonja —n— ! ^Primskovem pri Kranju so letos prvič praznovali krajevni praznik "**etrit je k slovesne seje ob prazniku. — Foto: F. Perdan Primskovski praznični dnevi krajevna skupnost Primskovo je izbrala tretjo ttddjo v oktobru za svoj praznik — Za letošnje fvo praznovanje je krajevna borčevska orga-Racija razvila prapor, gasilci so dobili nov Womobil, najzaslužnejšim krajanom in organi-^djam pa so podelili priznanja in plakete ^bukovo — Krajevna skup- nraDor. Dodelili pa so tudi * pretekli teden praznovala $ jrri krajevni praznik. Za prazni dan je izbrala tretjo nedeljo v v spomin na odhod prvih J*» v partizane in članov skojev-'•iMiizacije v ilegalo. Primskovo ^kaprto revolucionarno in delav- ^fcfcfcijo. 56 krajanov je v borbi *y livrjenje, na Primskovem pa T^**ali in se zbirali znani kranj-***ifacionarji, delavski voditelji i*a>p«i*i udeleženci oboroženega leta 1999 in kasneje so se ■M Primskovem pripravljati £*9*r, izredno močna in delovna ' bila tudi skojevska organi- svoj prapor, podelili pa so plakete in priznanja najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam. V počastitev prvega praznika so pripravili športna tekmovanja, ki bodo postala odslej tradicionalna. V nedeljo pa je primskovsko gasilsko društvo sprejelo v uporabo nov moderen gasilski avtomobil s cisterno. Pokrovitelj praznovanja je bil Alpetour. temeljna organizacija potniški promet, kar kaže na ustvarjalno sodelovanje med krajevno skupnostjo in združenim delom z območja krajevne skupnosti. J. Košnjek ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA SZS KRANJ ŠE OKREPITI GIBANJE Danes se družbena skupnost vse bolj prizadeva, da bi zdravo športno gibanje postalo sestavni del življenja slehernega obćana. Smoter vadbe širokega kroga udeležencev naj ne bi bili »rekordi« ampak aktivnost, kjer se bodo lahko posvečali svobodni Športni vadbi v hoji, teku,. . . Gotovo pa se temeljna vprašanja o večjem razmahu rekreacije vrtijo tudi okrog pomanjkanja strokovnih delavcev. Sodobno vodenje rekreacije zahteva strokovnjake, s Čutom za različne potrebe ljudi glede na poklic, starost, spol, sredino, posebno pa Se za odrasle, ki so bili doslej bolj ali manj zapostavljeni. Da bi okrepili kadrovske vrste med smučarskimi tekači Zbor učiteljev smučanja v sodelovanju z Odborom za rekreacijo pri ZTKO Kranj razpisuje TEČAJ za vaditelje hoje in teka na smučeh šolanje priporočamo občanom, ki imajo veselje za pedagoško delo in obvladujejo osnove teka in teka na smučeh, ali kot dopolnilno šolanje tovarišem, kateri že delajo v organiziranih sredinah. Tečaj bo vodil strokovni svet ZTKO Slovenije v treh delih s programom: december 1960 — na snegu, pomladi 1961 — na suhem in zaključni izpit. Stroške izvedbe tečaja bo poravnal odbor akcije »NA TEKU SE DOBIMO«, stroške bivanja za čas tečaja pa kandidat sam, oziroma organizacije, ki bodo priporočale tečaj svojim članom. Prijavite se lahko do 30. 10. 1980 na naslov: Zbor učiteljev smučanja Kranj, Cesta Staneta Žagarja"27, kandidati s področja drugih občin pa na občinsko ZTKO ali direktno organizatorju ZTKO Slovenije — Ljubljana. Celovška 25, s pripisom »Na teku se dobimo-. t. k Član sveta krajevne skup-predsednik pripravljalnega praznovanja Andrej Babic ini slovesni seji ob prazniku razvoj in prihodnje naloge skupnosti, je Še posebej na itevilne pridobitve kra-■tupnosti. Primskovo je spre-videz in postalo industrijsko, -"■o in kmečko naselje, prav 7* * ima tudi obetaven plan raz-£fc ga bo s prizadevnim delom jW* uresničiti. ^••obotni slovesnosti je krajevna ^uacij« v.veze borcev razvila PA NISMO SE UKLONILI Osnovna iola SIMON JENKO KRANJ, ODDAJA PROSTORE V STAVBI PODRUŽNIČNE SOLE TRSTENIK Zgradba ima 305 ky. m porabne površine v pritličju in 101 kv. m v kleti Prostor je primeren za proizvodno dejavnost ali skladišče. V kleti je prostor za orioravn malice (kuhinja). Stavba ,ma centralno opevanje s kui-a£H. Sd?jKB?fe telefonski priključek. ■ Prostor oddajamo v najem za dobo 5 let. Pismene ponudbe pošljite v roku 10 dni na naslov: osnovna šola Simon Jenko Kranj, Ulica 31. divizije 7a - svetu šole. Podrobnejše informacije dobite v upravi šole. *ede-Rezka jji?jj«BJO že o njej, ko so pisali o ajjj**-" stavki. Med najhujšimi 1?^**icami delavskih pravic je * •**krat so jo takrat aretirali landarji na zasliševanja: t^^upaj z Nadiievcem. drugič 1 ne no enem mesecu je dobila S. In drugič. leta 1939. je v •vile sama. pripravila stav-^tfci&t je bila dokončno odpu-#2^2 možem je odslej hodila, ki ^2*-l po Gorenjskem. Za »mav-W* njo je bila. Dela ni dobila Sg^*Bf. kajti v njeno delavsko *> delodajalci zapisali, da je Vj, •obena tovarna več vzeti na \2**je začelo to revolucionarno Nk** dekleta, ki je zagledalo luč ^ v Trstu, potem živelo nekaj v Borovnici in ki ji umre mati S». ,W>daj, da se spomni le še črne Wr* je odpeljala mater in po-V^* pevcev ...? Morda potem, š z oče*0™ selijo iz kraja v V**1, je bilo kaj dela za mizarja. V*J*ves otrok dekla in pestema ^*bh. Izkusi tudi gospodo in potem je delavka. Organizirano, pravi, se je njeno delo začelo že leta 1935, s tistim pohodom na delavski kongres v Celje. Imela je učitelje-revolucionarje. kot je bil Tominc. Kako jim je govoril zadnji večer stavke! Zdržale so, čeprav so bile še tako pretepene ,.. In ko pride razpad stare Jugoslavije, ima že nalogo, da zbere obleko, orožje in municijo okrog škofjeloških kasarn, štirinajst dni pred vstajo išče orožje pri dveh Korošcih, ki se skrivata v Storžiču. Kupili so to orožje, kajti oba brata Male sta bila tedaj brez sredstev za življenje, pozneje pa prekaljena partizana. In 26. julija 1941 sta z možem Gabrom Mede-Petrom med 19 prvoborci na Cegelnici, ki se podajo na Storžič. Okrog 65 jih je bilo, se spominja, ko so se združili s četo iz Kranja in iz Tržiča in ko so 4. avgusta zaprisegli. Vsega pet žensk je bilo med njimi. Pogumni so bili in posamezne skupine so že izvajale posamezne akcije. Varne so se čutili takole skupaj, morda celo malo preveč ... Usodnega 5. avgusta zjutraj, ko so Nemci napadli, ko so se zaslišali prvi strelf, sta se Rezka in Pavla Mede med prvimi pognali iz koče. skočili po bregu navzdol in hiteli proti Križem. Se danes Rezka ne more verjeti, kako je lahko tedaj ostala Živa. Med same strelce je> prišla, z vsake strani jih je bilo vsaj po šest in streljali so križem. Kot bi že tedaj sabotirali nekateri, premišljuje še danes. V nekem grmovju pri Letencah sta potem čakali cel dan in celo noč, potem pa se umaknili v Udinboršt. Dva meseca so se tedaj potikali po gozdu. Prihajali so v vasi ponoči, toda pri nobeni hiši niso vedeli, da imajo skrivne nočne obiskovalce. Tako so bili lačni, da so jedli štore od zelja, ki so ostali na njivi .. . Postopoma so po vezah odhajali v Ljubljano. Tudi Rezka je dobila vezo s Centralnim komitejem, ki je bil tedaj pri postaji, na koncu Miklošičeve ulice. Hudo je zbolela, zato je morala najti pomoč. K bratrancu v Borovnico se je zatekla. Prišli pa so sem tudi drugi iz Udin- boršta: Fistrovi, Vinko Rejc, Pavla Mede,... Pri Kavčičevih na Dolu pri Borovnici so dobili svojo sobo, toda, ko so partizani razbili preser-ski most, so se morali umakniti. Pavla je v Krimskem odredu na Dolenjskem. Včasih imajo borci malce premora in takrat se v Rezki oglaša materinska vest: doma, v Strahinju, je pustila 8-letno hčerko Zorko. Kako rada bi jo imela ob sebj. Materinska čustva so močnejša od vseb preprek in ko jo s posebno nalogo pošljejo v Ljubljano, pohiti Rezka na lastno pest domov. Čeprav je razpisana nanjo nagrada, čeprav so policijske ure. Prijatelj Zagore je šel po hčerko v vas. Le nekaj oblekic in punčko sta vzeli. Potem nazaj proti Ljubljani. Cez Struževo in po progi do Zabnice, od tu na vlak... Razumeli so jo soborci in nekaj časa je bila kar z njo v četi. Ko so bili napadeni, jo je za roko vodila skozi točo krogel. Ko so prišle ofenzive, je ni več upala imeti ob sebi. Terenci so našli dobre gospodarje na Javorja h pri Turjaku, da so jo vzeli k sebi. 16. julija 1942. jo je oddala. 19. julija jo je še zadnjič videla. .. Roška ofenziva se je začela tedaj, v Jelenovem žlebu so se bfli, v Glažuti so bili stisnjeni v obroč, v Sodražici so imeli velik uspeh ... Jeseni 1942 sta z možem Gabrom-Petrom v Šercerjevi brigadi, novembra 1942 pa spet na Gorenjskem v Škofjeloški četi. Branili so se je borci, ker so imeli slabe izkušnje z ženskami. V zadnji hajki so jih tam pri Hra8tnici nekaj polovili in bali so se izdaj. V bolnico so jo hoteli poriniti, moža bi pa obdržali... Pa se ni dala: kjer bo on, bom tudi jaz. je bila odločna. Pa jim ni bilo žal. O božiču jim je pod Ožboltom v snegu pletla nogavice, po tri rihte jim je kuhala, vse oprala, jih reševala uši. Kot mati jim je bila. Potem brez Rezke niso šli nikamor več ... V Škofjeloški četi je do ustanovitve Prešernove brigade, potem v Tončkovem bataljonu na Jelovici. Jeseni 1943 sta oba z možem bolna in vsa garjasta od ozeblin. Ko si malo opomore, je poslana na partijski tečaj v Cerkno. SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1 RECEPTORJA 2. VODJE IZMENE V KUHINJI 3. POMOŽNEGA DELAVCA V BIFEJU 4. BLAGAJNIKA V BIFEJU Zahtevani pogoji pod 1.: — ekonomska ali hotelska šola ali gimnazija, — 2 leti delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov, — poskusno delo 2 meseca pod 2.: — poklicna gostinska šola in izpit za VKV kuharja, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece pod 3.: — priučen gostinski delavec, — 1 leto delovnih izkušenj, — strokovnost znanja se bo preverjala s testom pod 4.. — priučen gostinski delavec, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec. Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška cesta 5, 15 dni po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Praznik Žirov V počastitev obletnice osvoboditve Zirov, ko je 23. oktobra 1943. leta Vojkova brigada osvobodila žirovsko kotlino in na ustanovitev prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem, ki je bil tega dne izbran na Ledinici, praznujejo Žirova svoj krajevni praznik. Letos ga bodo počastili s številnimi prireditvami in delovnimi zmagami. V soboto bo ob 8.30 promenadni koncert pihalne godbe Alpina pred domom Partizan. Ob 9. uri bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj in razvitjem prapora ZRVS, sledil bo kulturni program v počastitev kra- Bila je to zadnja izmena pred pokolom .. . Sekretarka AF2 je bila za škofjeloško področje in Vrsto drugih pomembnih funkcij je vodila potem Rezka. Upravnica Ženske bolnice v Davči je bila ... Dve leti že ni dobila glasu od hčerke. Na vsa njena pisma ni bilo nobenega odgovora. Je sploh še' živa? So jo selili, ubili? Vsak prost trenutek je' namenila svoji Zorki. Kako je hrepenela po njej! Kako je trpela, lahko pove in razume samo mati, ki je doživela isto. Na dolgih marših med Roško ofenzivo, ko so hodili pet dni in pet noči neprestano, jo je držala pokonci le misel nanjo, na njeno Zorko. Ko ni našla drugih besed, je molila. In spet v zimskih marših, ko je nosila zadaj svoj nahrbtnik, spredaj moževega, brzostrelko in še za roko vodila bolnega moža, ji je bila pred očmi le mala Zorka. Zanjo je zdržala vse te napore. V majhni oguljeni fotografiji je iskala vse upe in tolažbo. Toda kje je, kako živi? Ko so imeli v Davči konferenco AF2, je prišla k njim Angelca Ocepkova iz Ljubljane. Na koncu je žene povprašala, če ima katera še kakšno posebno prošnjo. Rezka je prišla spet na dan s svojo: 7*e bi lahko poizvedela za njeno hčerko, če bi ji lahko odala pismo. Obljubila ji je Angelca za trdno. Hitro je napisala pisemce za njeno punčko. Mudilo se je, kajti vsak čas so pričakovali patruljo ... In nekega dne je kurir Anže spet prinesel pošto. Nikoli ga ne bo pozabila Rezka, ko ga je slišala prihajati in je mimogrede omenil, da ima danes veliko pošte za Rezko. Cel šop je je bilo. res. Zene v bolnici so je dobivale kar veliko. In ko jo je odpirala, se je v enem od piseni pokazala otroška pisava. No, tule pa nek otrok piše mamici. . . »Draga moja mamica« je pisalo zgoraj. Tedaj so Rezki pred očmi zamigljale črke . . . To je vendar njena Zorka! Ni se mogla zdržati. Jokala je na glas, čeprav je bila tedaj pod Rantošem nad Lušo huda konspiracija... jevnega praznika, 25-letnice DPD Svobode Ziri ter 75-letnice telovadnega društva Sokol v Zireh. Pripravil ga bo ženski pevski zbor, ki bo ob tej priliki prvič nastopil ter literarna sekcija. Ob 11. uri bodo predali namenu čistilno napravo, popoldne pa bodo samostojne društvene prireditve. V nedeljo pa bo ob 8.30 društveni pohod krajanov izpred zadružnega doma k Selaku v Jarčjo dolino, kjer bo ob 11. uri odkritje spominske plošče kurirjem G-36 pri Selaku. Praznovanje se bo sklenilo s partizanskim srečanjem. L.B. 31. marca 1944 je pismo nosilo datum ... Se danes ima ta droben list papirja, iztrganega iz zvezka. Ves rumen je že. Vseskozi ga je nosila s seboj in ga ohranila. Tudi tedaj, ko "je bila 6. junija 1944 na Gabrški gori dvakrat ranjena v nogo in se zdravila potem v nekem bunkerju pod Malenskim vrhom. Tudi v zadnji hajki, ko se je s svojimi bolnimi ženami prebijala iz grape v grapo.. . Svobodo je doživela v Farjem potoku. Veliko sliko ima ohranjeno iz tistih časov: z možem Gabrom sta v partizanskih uniformah, z odlikovanji na prsih, nekje sredi Selc. Obraza nista nasmejana, prej resna. Kot bi še ne doumela prav te svobode, ki je prišla. Saj njuna bitka tudi še ni bila končana. Dokler ni njene Zorke tu, zanjo ni prave svobode. Potem sta jo le našla. Pri neki družini v Ljubljani je bila. Kakršna je bila tedaj materina sreča, se ne da povedati z besedami. Vendar še vedno niso bili vsi. Se po Fenjo je morala, hčerko legendarnih pohorskih junakov Katarine in Groga. V Velikih Laščah so jo dobili, živo ... Tudi zanjo mora poskrbeti.. Sedemdeset let praznuje te dni Roza Mede-Rezka. Življenje ji ni prizanašalo tudi po vojni. Globoke brazde ji je utisnilo... Danes živi sama. Njena Zorka je daleč proč, prav tako Fenja. Niso se ji uresničile sanje, ki jih je sanjala na marših, kako bo lepo spet v svobodi živeti s hčerko, z vnučki. Saj je bilo, toda prekratko je bilo vse to... Nikoli se Rezka ne bo pomirila s svojo usodo, čeprav daje videz vesele, pogumne žene še danes. Najbolj vesela je srečanj z njenimi fanti. Prav zdajle, 11. novembra, se bodo spet dobili. V spomin na tisto hudo hajko leta 1944 nad Medvodami... Pred dnevi je bila Roza Mede-Rezka odlikovana z visokim državnim odlikovanjem. Odredom republike s srebrnim vencem. Toda najdražje ji je odlikovanje, ki ga je dobila še med borbo, 19. januarja 1945: partizanska spomenica 1941. D. Dolenc O LAS 8.STRAN PETEK, 24. OKTOMU 1» STANE ŠINKOVEC | A H Vojna pa je spremenila pomen in cilj koncentracijskih taborišč. Oboroževalna industrija je zahtevala vedno novih moči in težišče se je premaknilo v prid gospodarstvu Koncentracijska taborišča so postala prava tržišča s sužnji. Nemška podjetja so ustvarjala iz te trgovine ogromne dobičke, prav tako pa seveda tudi taborišče Dachau. katerega dobiček je znašal mesečno preko 2milijona mark. Po vojni so prišli do izračuna, da je predstavljal jetnik za SS vrednost nekaj nad 1.600,- RM. To vsoto je moral prislužiti SS. nakar je kot izrabljen (po izračunih SS optimalno v 9 mesecih) lahko končal v krematoriju. To je izhajalo iz rentabilnostnega izračuna o izrabi jetnikov: Dnevna najemnina — povprečno odtegljaji za prehrano jetnika RM 0.60 odbita amortizacija za obleko RM 0.10 RM 6,- RM 5,30 povprečna življenjska d ha 9 mesecev 270 X 5,30 izkupiček iz racionalnega vnovčenja trupla: a) zlato za zobe b) obleka c) vrednostne stvari d) denar stroški sežiga dodatno izkupiček za kosti, pepel in lase RM 1.431.— RM 200, RM 2. ca. RM 1.631.- Kot je razvidnotse izkoriščanje jetnikov ni omejilo le na izrabo njihovega dela. ampak so jih eksploatirali tudi po smrti. S pravo nemško pedantnostjo so ti knjigovodje smrti izračunali vse do zadnje podrobnosti. Poleg delovnih skupin v taborišču in obratov v neposredni bližini zunaj njega, so širom južne Nemčije in Avstrije ustanavljali zunanje delovne skupine (Aussenkommandos). Te podružnice so bile sestavni del matičnega taborišča. Nekatere od teh so Štele le nekaj jetnikov, druge pa so bile prava taborišča z nekaj tisoč jetniki. Podružnico je vodil lagerfirer, ki je hil podrejen komandantu matičnega taborišča. Življenjske razmere so bile od podružnice do podružnice različne. V nekaterih so bile še slabše kot v Dachauu. Najstrahotnejše je bilo vsekakor tam, kjer je bila večina jetnikov Židov. Takšne so bile podružnice raztresene v okolici Landsberga. Bilo je to 11 taborišč imenovanih Kaufering. Razporeditev dela je bila v pristojnosti delovnega urada (Arbeitseinsatz). Število delovnih skupin se je seveda menjavalo, pač glede na potrebe. Ena delovišča so se ukinjala, druga ustanavljala. Zaradi lažje predstave, naj bo omenjeno, da je imelo dachausko taborišče v aprilu 1945 — 143 podružnic in raznih delovnih skupin, ki so delale v vojni industriji, v SS podjetjih, pri privatnih firmah in za potrebe taborišča. V njih je bilo zaposlenih 37.964 jetnikov. Razumljivo je, da so neznosne razmere ,v katerih so živeli jetniki, vplivale na njihovo storilnost, ki je bila zelo nizka. Sicer so poskušali da bi jo dvignili z raznimi izboljšavami, dodatkom hrane (Brotzeit), premijami 'dr. Konec 1942 so dovolili celo pakete z živili. Todfi tudi te ugodnosti niso prinesle uspeha in storilnost j še vedno ostala 50 ^ pod normalo. Jetniki so imeli pred očmi le eno: kako nreživeti in prav nič jih ni navajalo k temu, da bi? DELA IN NALOGE ELEKTROMONTERJA - 5 delavcev za pod roč je K ra nj a, T rtiča, Medvod. Škofje Loke in Železi Pogo?-poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevan - poklicna šola elektro stroke Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklene določen čas s polnim delovnim časom. HM EKTRO KRANJ. Kranj. m. Mirka Vadnova J. ; „., naslov TOZD Elektro Kranj. Kranj. I I. Mirka \ * Informacije na naslov iv*w va 3. —" LOTERIJA Srrtka din M. 70 30 880 80 28510 5.000 141240 10.000 12371 1.000 21791 1.000 27351 1.000 92751 1.000 2 20 88472 2.020 137462 10.020 184112 10.020 219902 10.020 374282 10.020 596932 10.020 3 20 47723 1.020 51153 1.020 61543 5.020 82443 1.020 311983 10.020 Srečka din Srećka din ftt. At. 54 50 07 40 94 30 157 80 684 80 937 100 724 100 09737 2.000 1264 500 29897 2.000 24914 1.000 56297 1.000 249254 10.050 430597 10.000 310774 10.000 455437 50.000 528644 10.000 48 30 55 30 58 50 95 40 68 40 365 200 98 40 7605 400 66128 1.000 02335 1.000 005198 10.040 085345 10.000 090688 10.000 225575 500.000 112508 10.000 470428 10.000 56 50 9016 500 09 30 01076 1.000 59 30 27476 1.000 79 70 32396 1.000 7339 400 96476 2.000 69449 5.000 138196 10.000 76769 1.000 Z £ o H X O Z Q OS 00 O flu & Z 70 Pri postavitvi figur kot kaže diagram J30. ko je trdnjava, ki zamenjuje skakača na polju cl. pa osnovna ideja kombinacije ni izvedljiva v prvotni obliki. Tudi l. ... Df2+ bi bil strel v prazno. Poiskati je treba torej drugo nadaljevanje, ki bo omogočilo sprožitev baterije ali bo pretnjo sprožitve baterije stopnjevalo. primerih učinkovita Zato upravičeno v vseh podobnih položajih iščemo kombina-torično pot do zmage. V položaiu na diagramu 131 (POLESCUK - FOJGELJ: dopisna partija. 1977) je beli uveljavil siceršnjo prednost v razvoju tako, da je vzpostavil baterijo lovca in kmeta ter izrabil njeno moč. Celotna kombinacija ima dejansko še druge sestavine, ki se smiselno dopolnjujejo, in to usmerjanje kralja, spremembo kmeta v damo ter vezavo figure na kralja. Diagram 130 1 =2 jC te ? S e s > I e i e C I 00 De4: Na 1. . .. Dg4 sledi 2. Tel in sedaj ne gre Tf2 enostavno zaradi 3. Dg4: 2. M Ali pa 2. Lel De5: itn. oziroma 2. Tfl Tf2 3. Tf2: ef2: + 4. Kfl Dbl + itn. 2. ... Tf2 3. Dg4 Dg4.! Pomen te poteze je v blokiranju polja g4. 4. hg4. e2 5. Kh2 Tfl 6. Tel Lgl + 7. KM Lf2!! 8. * c^: Thl mat Iz prikazanih analiz izhaja, da je bila združba dveh kom-binacijskih elementov, baterije lovca s kmetom in prehoda kmeta na drugo vrsto, v vseh Diugram 131 1. Sc7 + ! Najprej usmerjanje kralja na polje d8. in na ta način vzpostavitev baterije lovca in kmeta! 1. . . Kd8 2. fg7:-f Kc7: i, gh8:D Prvi in osnovni del kombinacije je sklenjen. Beli je osvojil prednost kvalitete in zadržal pobudo v napadu. .1. . .. Da8! 4. Ld8+" Dražji lokalec Tržič — S 1. novembrom se bodo povišale cene v tržiškem mestnem prometu. Za vožnjo z lokalcem bodo morali potniki odšteti pet namesto sedanjih štirih dinarjev. Cena je bila zadnjikrat popravljena pred letom dni. Glede na podražitev goriva, maziva, gum, rezervnih delov, zavarovanja in nekaterih drugih stroškov je gorenjska temeljna organizacija Sapa iz Tržiča predlagala, naj bi potniki pokrivali dejansko ceno prevoza, saj morajo izgubo v mestnem prometu že dalj časa nadomeščati iz dohodka na medkrajevnih zvezah. Predlog za podražitev je v torek potrdil izvršni svet skupščine občine Tržič. H. J DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna. Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: prodajalna SP Prehrana, Kranj, C. St. Žagarja 16, Potrošniški center Planina II. Planina 63. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: Od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Delikatesa — Poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa — Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8/a. SKOFJA LOKA Veleblagovnica Loka NAMA Skofja TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 20 do 25 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček od 20. do 25 din, česen od 50 do 60 din, čebula od 20 do 25 din, fižol od 30 do 40 din, pesa 15 din, kumare 18 din, paradižnik 20 din, paprika od 15 do 20 din, slive od 25 do 30 din, jabolka od 12 do 18 din, hruške 18 din, grozdje 30 din, smokve 50 din, limo-' ne 50 din, ajdova moka od 28 do 30 din, koruzna moka od 14 do 16 din, kaša od 28 do 30 din, surovo maslo od 80 do 100 din, smetana od 60 do 65 din, skuta od 45 do 50 din, sladko zelje 16 din, orehi 250 din, jajčka od 4,50 do 5 din, krompir od 6 do 8 din, buče od 20 do 25 din. JESENICE Solata od 28 do 30 din, cvetača 36 din, korenček 14,40 din, česen 60 din, čebula od 15 do 18 din, fižol 33,10 din, pesa 14,40 din, kumare 20 din, paprika 18 din, jabolka od 11,85 do 13,50 din, hruške 16,65 din, grozdje od 25 do 30 din, limone 46,50 din, ajdova moka 30,70 din, koruzna moka 13,25 din, kaša 21,25 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58 din, skuta 46 din, sladko zelje od 5,80 do 6 din, kislo zelje 13,80 din, orehi 222,70 din, jajčka od 3,80 do 4 din, krompir 5,04 do 6,60 din. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (48. zapis) So pa na Hrušici in v njeni neposredni okolici postavljeni še drugi pomniki NOB, ki pričajo o velikem doprinosu krajanov te drobne vasice k zmagovitem koncu bojev za osvoboditev. Socialni cilji borbe so bili v tako proletarskih naseljih, kakršno je bila Hrašica, še posebej prisotni v revolucionarnem gibanju množic. SOTESKA DOBRŠNIK Bral sem tudi oblike »Dobrš-nik«. »Doveršnik«. »Dobrč-nik« ipd. Najbrž je vse prav. saj ne gre za veliko reč! Ta izgovarja tako. drugi spet drugače. Gre pa vsem za isto: za sotesko ali še bolje za tesni hudournika, ki se natanko v smeri sever — jug spušča iz nedrij visoke Hruševske planine in se med Velikim I 1268 m) in Suhim vrhom (1341 ml strmo in divje spušča v dolino ter na vzhodni strani omejuje Trnovo. Stari turisti so bili še v časih pred prvo svetovno vojno močno ogreti za romantično lepoto Doberšnikovih tesni. Tako močno, da so po vsej dolžini soteske in do vseh slapov (vseh je šest!) naredili varne steze, izsekali v skalo stopinje in namestili lestve in brvi. kjer drugače ni šlo. Danes je vse skupaj že precej zapuščeno, zaraslo in podrto. Skoda! Morda pa bi utegnil biti opis poti skozi Doberšnikove tesni le komu v vzpodbudo, morda krajevnemu Turističnemu društvu? (On tem predlogu mi prihaja v misel »delovanje mnogoterih Turističnih društev, ki zložno zbirajo le turistično takso od prenočevanj, postavijo sem in tja kako klopico. prodajajo zastavice, razglednice in značke: več pa že ne . ..) Od nekdanje železniške postaje Hru.šice je vodila markirana pot do vile Jasno selo. Po 15 minutni hoji po kolovozu do železniške vodne napravč. ki je prestrezala divjo vodo in jo prepuščala iz globoke razpoke v velikem slapu na skale. Od tu dalje je vodila pot po lestvah, deloma po izklesani stezi k drugemu slapu. Tu so vodile stopnice k tretjemu in četrtemu slapu, nad katerim so nagrmadene tudi do 100 m visoke skale. Preko mostiča in pod galerijami vodi pot na vrh. od koder pada četrti slap v globino, hkrati pa se že odpre pogled na peti slap. Mimo tega je že lažja pot do šestega, zadnjega slapu. Nazaj po isti poti hoditi, ne kaže. Pač pa je treba sedaj iti po gozdni stezi, ki vodi čez senožeti na Hruševsko planino. Ali pa na sedlo Rožco. kjer pa je že državna meja. POMNIKI NOB Ze na Belem polju (Trnavi) se soočimo z drugim pomnikom NOB: tu stoji - v bližini spomenika streljanim talcem, toda ob nasprotni strani ceste — visok steber s petokrako zvezdo na vrhu, a ves simbolično ovit z bodečo žico. Tablica, pritrjena na steber, ima le kratko oznako 8 G — 28 G; spodaj je v temelje vzidana večja plošča, ki pove da je spominski steber posvečen Gorenjskim kurirjem, ki so tod KARAVANSKI PREBOI DOLŽINA 7164 m NADMORSKA VlSlNA TEMENA PREDORA 0BMUNI PLATO Tako bo postala Hrušica soseda Podrožci prečkali pot preko Save in železnice med kurirskima postajama 8 G in 28 G v letih od 1943 do osvoboditve. V Javorjih nad Hruščansko planino je vzidano spominsko obeležje, ki kaže na kraj, kjer je bila v letu 1945 kurirska postaja 28 G. Na vnanji steni pastirske koče na Hruščanski planini je pritrjeno obeležje v spomin Jožu Vrhuncu z Bleda, ki so ga Nemci zajeli v noči na 9. aprila 1941 in ga potem na Javorjih pod Rožco ustrelili. Na Hrušici, v vasi sami, je na hiši št. 1 (pri Korencu) vzidana spominska plošča Antonu Starman u-Branku, kurirju postaje 10 G in Rudolfu Toplikarju, borcu Zahodno-koroške-ga odreda, ki sta padla v borbi 23. marca 1944. Vzgojno-varstvena enota na Hrušici (hiša št. 5) se imenuje Vrtec Frančiške Ambrožič po aktivistki OF, ki je 27. julija 1942 med streljanjem talcev na Belem polju izgubila kar štiri sinove: Ivana (34 let), Franca (32 let), Ernesta (29 let), in Valentina (20 let). - Hkrati z njimi je omahnil v smrt tudi njihov bratranec Franc Ambrožič (32 let). Na gasilskem domu (hiša št. 13) je vzidana spominska plošča desetim gasilcem, ki so padli kot borci ali žrtve NOB. Tudi na hiši št. 52, je pritrjena spominska plošča, posvečena sova-šČanu Ivanu Krivcu-Pavlu, sekretarju okrajnega komiteja KPS Kranjska gora, ki je padel 10. marca 1944 pri Jasni v dolini Pišnice. Na robu gozda, nasproti hiše št. 75, je negovan grob neznanega borca. Bil je hudo ranjen in je v tej hiši umrl (1943). Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski J1 »Ha, zakaj pa si rekel, da si Kozjak, če pa vem, da je *3tk večji, zastavnejši?« »A, vi ste se zmotili, ljubi moji **i*telji, vi iščete mojega brat, ki je na vojski, jaz pa z nimam nič,« pohiti Peter. Ciganom pa to ni bilo nič ^1 všeč. Torej bi morali brez uspeha nazaj? Menili so, da *»©ra gospod odkupiti, če noče, da bi ga obesili. Petra l&iisel na vrv na drevesu nekoliko ogrela, zato se je f*foki primeren kotiček na pobočju 1 lu je zapičil količek v zemljo, obenj in položil nanj nekohlo nieno rezilo kose. Preden ajLJeslJ divom lotil dela. si je ata nadel očal - kaj češ, taka je volja narave - • pričel k lepa ti koso. K lepa I ie lak* četrt ure. nato je še make poprcs; še nekajkrat potolkel in šele p» le» odložil orodje in očala. ZdeK; * da je zadovoljen z novim rezilor 1 čili gorjanec ga ni hotel razkaatN** fotoaparatu. Kaj boš, si je najM mislil, za delo nisi. ampak za zgago' ..... L. > K Izpoved Mariane Simionescu To je isto kot vzgajati otroka. Potrebuje veliko nežnosti in pozornosti. • Doma nikoli ne govori o tenisu, o tem ga niti ne sprašujem. • Odpiram vsa njegova pisma. • Prihaja jih na stotine, največ od oboževalk, ki ga vabijo na sestanke. • Cesto se sprašujem, zakaj se je zaljubil ravno vame. • Železni režim na turnirju v Wimbledonu: samo zrezki in nič ljubezni. KREDITI ZA GRADBENI MATERIAL: - GRADBENI MATERIAL »OD TEMELJA DO STREHE«, - OKNA IN VRATA S TAKOJŠNJO DOBAVO, - MARMORNE OKENSKE POLICE, FURNIRANE IN MASIVNE OBLOGE, - CISTERNE ZA KURILNO OLJE, - NOVO HIDROIZOLACIJSKO SREDSTVO ZA BETON, KAMEN IN LES MINERALIZATOR, - LEPILA ZA PARKET IN KERAMIKO TER OSTALA MIZARSKA LEPILA lesnina Poslovalnica LES - tel. 26-076 Tako sem bila huda nanj, da nekaj časa nisem mogla niti do sape. »Zakaj si me osramotil pred vsemi ljudmi?« sem ga vreščeče vprašala. Mirno mi je odgovoril: »Žal mi je. Veš, da tega ne delam, ker bi bil hudoben.« Vpil je name, ko je vladala najhujša napetost. Obrnil se je proti tribuni, me poiskal med gledalci in ukazal, naj odidem. To se ni zgodilo prvič, čeprav ne vedno na enak način. Včasih me je odslovil s kretnjo roke, včasih samo s pogledom. Pomenilo je vedno isto: pojdi! Tedaj sem vedela, da je v težavah, da je boj mnogo težji kot je pričakoval. A zakaj je hud name? »Na nekom moram sprostiti svojo napetost,« mi je kasneje objasnil. »Ko te ne bom več ljubil, tega ne bom počel. Ti si edina oseba, do katere sem lahko povsem odprt.« Vse to se je dogajalo prvo leto najinega prijateljstva. Zdaj ga bolje razumem. Pomagam mu, sprejemam njegova »maltretiranja«, ker je potem mirnejši na teniškem igrišču. Njegova »brutalnost« me ne žali več. Ni res, da Bjbrn ničesar ne čuti med tekmovanjem. Jezi se kot vsi drugi, vendar se je naučil brzdati. Ko je bil star deset let, je na nekem tekmovanju tako jokal, da ga je švedsko združenje teniserjev suspendiralo za tri mesece. Zdaj se skriva za »ledeno masko«, občutja pa kljujejo pod njo. Bjorn je tudi zelo vraževeren. Za turnir v VVimbledonu vedno pušča" brado, ker jo je imel, ko je prvič zmagal. Po turnirju se takoj obrije. Će z lahkoto dobi partijo v eni majici, je ne sleče več. Ce je popil kavo prvega dne šampionata, jo bo pil ob istem času in na istem mestu vsak dan do zaključka turneje. Veliko časa sem potrebovala, da sem se navadila na njegove »muhe«. V začetku sva se neprestano prepirala. Počasi sva odkrila razlike v značajih. Rada sem v družbi, rada se zabavam in spoznavam ljudi. Tudi Bjorn bi, a se mora odreči vseh zadovoljstev in ostati doma, da bi se spočil... S poroko se ni nič spremenilo. Kako hitro so minila štiri leta z njim! Zdi se mi, da je bilo včeraj, ko je zazvonil telefon in me je povabil ven. Bil je slabo razpoložen, ker je izgubil dvoboj. Želel se mi je izpovedati. Tega nikdar prej ni počel, saj je bil do deklet precej sramežljiv. Nisem se takoj zaljubila vanj. Zelo pa me je ganila njegova iskrenost in topla osebnost. Bjorn je naslednji dan odpotoval v London, da bi se pripravil za turnir v VVimbledonu. Sama sem odšla na tekmovanje v Edip-bourgh. Prepričana sem bila, da bo pozabil name, vendar me je klical vsak večer. Ko so bile moje obveznosti mimo, me je povabil v London. Ob ponovnem srečanju sem spoznala, kaj pravzaprav čutim zanj, vedela pa sem tudi, da ni pravi čas za sentimentalno zvezo. Vsak dan sem Bjorna obiskovala v hotelu. Ostajala sem največ do desetih, ker je moral rano leči. Nekoč mi je njegov trener predlagal rešitev, ki je bila vse prej kot romantična. »Zakaj se ne preseliš sem?« Tako se je začelo najino skupno življenje. Vedno sem bila z njim. Kot mati; zvečer sem prala njegove majice in nogavice. Bjbrn je bil začuden. Ni verjel, da se moderno dekle postopi domačih opravil. Od takrat je bila njegova obleka za tenis vedno čista in zlikana. Ni ga bilo lahko odvaditi nekaterih slabih navad, recimo, da se po hiši sprehaja v strganih kavbojkah in majici. Obleči sako je bila zanj prava muka. Kadar je Bjbrn na turneji, najino življenje postane rutinirano in monotono. Zbujava se ob osmih, sledijo treningi, spopadi (jaz samo gledam), lahka večerja doma in ob desetih spet v posteljo. Će Bjbrn ni preveč utrujen, gledava televizijo ali bereva. Živeti z Bjbrnom je podobno kot vzgajati otroka. Rabi veliko pozornosti in nežnosti, domače vzdušje, posebno med šampiona-tom. Včasih skušam skriti svojo slabo voljo in se »izpraznim« šele, ko je tekmovanje končano, Njegov trening je neverjetno natančen. Oblačila za tenis, torba, čevlji, loparji, vse mora biti popolno. Običajno je dve ali tri ure pred srečanjem. Ce igra zjutraj, mu pripravim zrezek z jajcem ali jajca in pršut. Će igra popoldne, poje velik zrezek. Drugače pa ima zelo rad romunske specialitete in pol-pete na švedski način. Med turnejo vse postane drugotnega pomena, tudi ljubezen. So obdobja, ko morava odnose podrediti železnemu pravilu; največ enkrat na teden. Ce pa gre za pomembnejše turnirje, kot je na primer VVimbledon. živiva še bolj strogo. Doma nikoli ne govori o tenisu in obveznostih. Tudi sprašujem ga ne. Vedno sama odpiram vrata in odgovarjam na telefonske klice, da bi ga oddaljila od nadležnih, radovednih ljudi. Odpiram vsa njegova pisma. Na stotine jih dobi vsak dan. V glavnem mu pišejo oboževalke in mu predlagajo zelo neobičajne, pogosto celo perverzne stvari. Razen stanovanja v Monte Carlu in hiše na Floridi imava še skrito pribežališče na Švedskem, veliko starinsko hišo na otočku blizu Stockholma. To je najina oaza miru, edino mesto, kjer naju nihče ne moti. Poznam Bjornovo nostalgijo po domovini. Vem, da pogreša prijatelje, televizijo, časopise, švedsko vzdušje, jezik. Bjorn ceni moja odrekanja in priznava, da dosti bolje igra, odkar sva skupaj. Tudi njegov trener pravi, da je zdaj srečnejši in bolj umirjen. Večkrat se sprašujem, zakaj se je zaljubil ravno vame, ko bi lahko imel najlepša dekleta na svetu. Priznal mi je, da obožuje način, kako se smejim, predvsem pa mojo spontanost in enostavnost. Mnogi so pričakovali, da se bom po poroki spet vrnila k tenisu. Ne. Potovala bom z Bjbrnom. Vedno bom ob njem, dokler bo tekmoval. Rad bi še velikokrat zmagal v VVimbledonu, tolikokrat, da ga nihče nikoli ne bi prekašal. Ve pa tudi, da bo nekoč poražen. Takrat se bova posvetila družini. Imela bova dva ali tri otroke in bova srečna. O Bjornu Borgu, neprekosljivem teniškem asu, tokrat z druge plati „----;-s Otroški vadbi več pozornosti Šolski napredek otrok spremljajo starši in učitelji, zanimajo se, kako otroci berejo, računajo, kako se obnašajo, manj pa o tem, kako vadijo, kako so z abecedo branja in pisanja začeli osvajati abecedo gibalne omike — abecedo zdravja in zmogljivosti, tiste gibalne prvine, sestavine celote in navade, ki jim bodo pomagale na kar najdaljši in tvorni življenjski poti. Znano je, da je razvoj otroškega organizma v današnjih boljših razmerah hitrejši, kar je očitno tudi v gibalnem, zavestnem in umskem razvoju. Vendar se zaradi dolgotrajnega sedenja in nezadostnega gibanja pri mnogih kaže mišična oslabelost, aktivno mišično tkivo je zamenjala tol-šča, kar obremenjuje krvožilje in delovanje srca. Naša naloga je naučiti otroke gibalne abecede, spodbujati vadbeno vnemo in številna igralna nagnjenja. Tako kot k delu je tudi k vadbi potrebno pritegniti vse učence. Opravičila so le začasna, ne smejo pa biti trajna. Napačno ravnajo tisti, ki otroke »uradno« oprostijo vadbe. S tem jim narede kaj slabo uslugo. Odvrnejo jih od najbolj prvobitnega, pristnega udejstvovanja, ločijo jih od vadbenih skupin, sole medsebojnega sodelovanja in prilagajanja. Oslabelim otrokom je vadba prav tako potrebna kot zdravim, biti pa mora pravilna, skrbno pripravljena I in uspešno vodena. Šolanje zahteva ustaljen dnevni red: zgodno vstajanje brez odvečnega poležavanja, pravo razmerje med razvedrilom in učenjem. Jutranja vadba naj bi bila kakor črka A. Uvodne in začetne vaje so otrokom v dobro prezračenih prostorih življenjska potreba. Pri teh gre za pravilno dihanje, za prožno in sproščeno izvedbo. Starši lahko z lastnim prikazom in vzorom slede jutranji vadbi otrok in jim s primernimi vajami preprečujejo in odpravljajo hibe. Sole so odgovorne za zdrav in vsestranski razvoj otrok. Izvedenci že nekaj let opozarjajo, da bi bilo potrebno vadbi nameniti več časa. Dve šolski uri sta premalo in ne moreta uresničiti svojega namena. Zato v naprednih, vadbi naklonjenih okoljih organizirajo po pouku razvedrilne igre, pionirska tekmovanja, izlete ipd. . Splošna gibalna priprava, dopolnjena z odzivnostjo, spretnostjo, bistrostjo in oplemenitena z zmogljivostjo, je odlična osnova izobraževanju in poklicnemu usposabljanju. Mlade rodove trajno vabijo na start predvsem naravne in vsem dostopne zvrsti. Sport slehernemu odkriva veliko možnosti, kdor trenira, se ne poleni. Ne gre le za izbor najboljših, kar je žal v navadi, temveč za usmerjanje vseh v primerno športno udejstvova-nje, v katerem se uveljavljajo značaj, sposobnosti in najboljše lastnosti. Pri odločanju za primerno zvrst ne sme biti razočaranja, pač pa več sa-mozaupanja in športno-delov-ne vneme. Z učenjem abecede in šolskega znanja morajo učenci pridobivati osnovno šolo športne tehnike, ki jim pomaga pri delu in veča raven njihove omike. Jože Ažman Odbojka Uspeh odbojkarjev Triglava Pred približno tremi leti je OK Triglav ustanovil mladinsko vrsto, ki je bila v bistvu odbojkarski krotek, ki je deloval na kranjski Gimnaziji. Tekmovati so zaceli v gorenjski ligi. Po končani sezoni 78/79 so na kvalifikacijskem turnirju za SOL zasedli drugo mesto in ostali praznih rok. V letošnjem letu, ko se je izvršila reorganizacija lig vseh kategorij, so ostala prosta tri mesta v SOL! Turnir so organizirali na Bledu ob sodelovanju OK Mokronog, OK Narodni dom (Lj.). OK Triglav in OK Bled (mladinci). Kranjčani so premagali vse svoje nasprotnike in zasedli prvo mesto. Drugi dve prosti mesti sta zasedli ekipi Mokronoga in Bleda. Ker pa je OK Mokronog odpovedal udeležbo v SOL, se je uvrstila tudi ekipa Narodni dom iz Ljubljane. SOL se je pričela prejšnjo soboto in Kranjčani so imeli prvega nasprotnika v ekipi iz Brezovice. Stari znanci SOL niso imeli problemov z novinci. Gladka in hitra zmaga Brezovice in slaba igra kranjskih odbojkarjev je lahko kratek rezime te tekme. Tudi v naslednjem kolu Triglav gostuje in sicer v Izoli. «pajmo, da se bodo tam bolje odrezali! REZULTATI 1. KOLA SOL MOŠKI -ZAHOD: Narodni dom: 2elezar 0:3 (-14, - 13, -11), Bled (ml): Sava 0:3 (-12, -14, - 13), Pionir : Izola 3:0 (4, 5, 9), Brezovica : Triglav 3:0(5,10,4). BREZOVICA - Telovadnica OŠ, gledalcev KO, sodnik Gruden (Lj) Brezovica: Goljar, Krvina, Velkavrh, A. Kušar, Garibalci, Skodlar, Burger, Kerimanc, Knavs, Erbeinik, Puc. Triglav: Hafner, Pertot, Ambrožič, Gunčar U.. Šifrer, Tilinger, Zadražnik. M. Zarlražnik Tržičani igrali v Celovcu TR2IC - Društvo naiih delavcev na začasnem delu v Avstriji Triglav iz Celovca bo v počastitev Dneva republike pripravilo več športnih srečanj v nogometu, kegljanju, namiznem tenisu in šahu z ekipami iz Slovenije. Zaradi tega, ker pa bo vreme ob koncu prihodnjega meseca neprimerno za igranje nogometa, takrat bodo namreč pri-pripravili ostale turnirje, so ta turnir organizirali že sedaj. Nastopilo je sest ekip, zmagala pa je ekipa iz Prevalj pred organizatorji turnirja Triglavom iz Celovca. Tretje mesto so osvojili nogometaši iz Tržiča, ekipa iz Beljaka je bila četrta, Ljubljanske mlekarne pete in Slovenjske Konjice ieste. Zmagovalne ekipe so prejele pokale, pokal pa je prejel tudi Tržičan Aleksander Grah, ki je bil najboljši strelec turnirja. Poleg sodelovanja na tem turnirju so obenem potekali tudi pogovori o nadalj-nem sodelovanju občin, iz katerih so bile omenjene ekipe. J Kikel II. državno zmaja rsko prvenstvo KRŠKO - V petek, 24. oktobra, se bo na dolenjski Lisci začelo II. državno prvenstvo letalcev z zmaji. Do nedelje se bo preko petdeset pilotov iz cele Jugoslavije pomerilo v šestih poletih, ko bodo izvajali discipline kot jadranje na določen čas, napovedani čas letenja, obkroževanje pilonov in pristanek v piko s premerom enega metra. Prvenstvo organizira zmajarsko društvo Krila Krško, ki je letos septembra odlično izvedlo že republiško prvenstvo. I. državno prvenstvo je 1978 organiziralo društvo Let iz Škofje Loke. Njihova reprezentanca se bo seveda tudi udeležila letošnjega prvenstva. Nogomet Zanesljiva zmaga Jesenic KRANJ — V 5. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so člani Jesenic doma zanesljivo premagali Tržič. V Bohinju je A ekipa domačinov premagala A moštvo Lesc, B ekipa Bohinja pa je klonila pred B ekipo Lesc. Rezultati - člani: Jesenice : Tržič 4:0, Bohinj : Lesce B 2:3, Bohinj A : Lesce A 5:2. Vodi Bohinj A z 8 točkami pred Jeseničani in Leščani. Pionirji: Bohinj : Lesce 8:1, Bohinj : Bled 1:4, Lesce : Tržič 2:1, Lesce : Bohinj 1:0. Vodi Bled z 8 točkami pred Bohinjem in Lescami. V soboto so na sporedu naslednja srečanja: Tržič : Bohinj B, Lesce A : Jesenice, Bled : Bohinj A. Kadetska liga: Tržič : Alpina 2:1, Sava : Britof 3:3. Jesenice : Bohinj preloženo. Vodi Sava z 11 točkami pred Britofom. Bohinjem itd. Jutri bodo igrali Alpina : Sava. Britof : Jesenice in Bohinj : Tržič. P. Novak Petnajsti republiški kros DELA Radovljica '80 To nedeljo zares RADOVLJICA - Preloženi kros Dela, ki je bil napovedan za prejšnjo nedeljo,je precej zagodel vsem. Tako organizatorjem kot vsem nastopajočim. Radovljičani so bili primorani petnajsti republiški kros Dela preložiti, saj je ves teden pred prvim rokom močno dežavalo. Proge so bile tako razmočene, da je bila organizacija nemogoča. Toda to ni zmotilo organizatorjev, da ne bi delali naprej. Preloženi kros bo tako to nedeljo s startom ob 10.15 pred kopališčem v Radovljici. Po dosedanjih prijavah, prijavilo se je dvainštirideset občinskih reprezentanc, bo startalo nad tisoč devetsto tekačev in tekačic. Sem pa niso šteti vojaki ljubjanskega armadnega območja, ki se bodo potegovali na jesenskem krosu za najboljšega tega armadnega območja. Lahko računamo, da bo v nedeljo v Radovljici nad dvatisoč dvesto nastopajočih. To je res najmnožična udeležba na takih in podobnih prireditvah doslej. Ob 10. uri bo pred startnim mestom pred radovljiškim letnim kopališčem otvoritev petnajstega republiškega krosa DELA. Že petnajst minut po otvoritvi se bodo na 1000 metrov dolgo progo podali mlajši pionirji letnika 1968, za njim pa z deset minutnim presledkom mlajše pionirke istega letnika in na isti progi. Mlajši pionirji in mlajše pionirke letnika 1967 bodo imele nastop na 1000 metrov. Pionirji bodo startali ob 10.35, pionirke ob 10.45. Starejši pionirji letnik 1966 bodo tekli enako dolgo progo kot mlajši sovrstniki. Startali bodo ob 10.55. Za njim se bodo na 1000 metrov podale ob 11.05 starejše pionirke letnik 1966. Enako dolžino proge kot pionirke in pionirji letnika 1966 bodo imeli tudi starejši pionirji in pionirke letnik 1965. Prvi bodo startali ob 11.15, druge ob 11.25. Ob 11.35 bodo na 2000 metrov dolgi progi tekli mlajši mladinci letnik 1963 in 1964, ob 11.50 pa na 1500 metrov ml. mladinke istih letnikov. Na 2000 metrov dolgi progi bodo svoj obračun ob \?. uri imeli starejši mladinci in ob 12.15 starejše mladinke. Člani letnik 1960 in starejši bodo šli na 5000 metrov na pot ob 12.30, ob 12.50 bo start članic na 2000 metrov. Za članicami bodo tekli na 4000 metrov ob 13.05 veterani A (letnik 1940 do 1945), veterani B (letnik 1939 in starejši) bodo startali ob 13.25. Vojaki ljubljanskega armadnega območja, ki se bodo borili ia najboljšega, bodo imeli 3000 metrov dolgo progo. Za njih je start ob 13.45. Za 14.30 je predvidena svečana proglasitev moštvenega in vsemo-štvenega prvaka petnajstega republiškega krosa DELA. -dh Miting ob koncu sezone Ob koncu atletske sezone so Triglavani organizirali zaključni miting metalcev. Ob slabem vremenu je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, predvsem pri pionirjih. Rezultati — krogla: st. mladinci: 1. Gašpirc Boris 13,24 m; ml. mladinci: 1. Veselic Renato 10,90 m 2. Grašič Tomaž 9,75 m; pionirji: 1- Culig Drago 14,08 m, 2. Kabič Goran 13,83 m; disk — st. mladinci: 1. Gašpirc Boris 34,74 m; ml. mladinci: 1. Leben Sandi 38,92 m, 2. Veselic Renato 28,62 m; pionirji: 1. Culig Drago 33,54 m, 2. Kadič Goran 33,30 m; članice: Prezelj Stanka (Kladivar - Celje) 29,8 m; pionirke: 1. Vončina Alenka 17,64 m; kladivo -ml. mladinci: 1. Grašič Tomaž 45,00 m; pionirji: 1. Kabič Goran 32,64 m 2. Culig Drago 27,42 m; kopje — ml. mladinci: 1. Leban Sandi 43,98 m; pionirji: 1. Kabič Goran 46,54 m, 2. Culig Drago 42,28 m: pionirke: 1. Vončina Alenka 25,46 m. l. k. Rokomet Jutri v Preddvoru derbi Preddvor: Drava KRANJ - V drugi zvezni rokometni ligi — sever bodo jutri odigrali osmo kolo. Ro-kometašice Alplesa bodo po delnem uspehu nad borbeno ekipo Borova gosotvale pri predzadnje uvrščeni ekipi INE. Osrednja pozornost ljubiteljev rokometa bo veljala slovenskemu derbiju v Preddvoru, kjer se bosta srečali ekipi Preddvora in vodeča ekipa lige, ptujska Drava. Ker ro-kometašice Preddvora igrajo vse borbenej-še iz tekme v tekmo, lahko pričakujemo izredno borbeno in dinamično srečanje. Tekma Preddvor : PP Drava bo jutri ob 19. uri v Preddvoru. Od moških gorenjskih ekip rokometa*] Peka gostujejo v Smartnem pri ekipi Usnjarja, rokometaši Jelovice pa se bodo jutri ob 17. uri pomerili v dvorani na Podnu z ekipo Aero Celje. Z jutrišnjo zmago bi se rokometaši Jelovice povzpeli še za mesta višje, razlika med prvim in šestim po osmem kolu na lestvici pa je le točka. V drugi moški republiški rokometni ligi — zahod bodo jutri in v nedeljo odigrali deveto kolo. Derbi kola bo jutri ob 19. uri v Kamniku, ko se bosta srečali ekipi Kamnika in Izole, v nedeljo ob 10. uri pa bo še zadnje srečanje devetega kola med ekipa Žabnice in Grosupelj. Tekma bo v športni dvorani v Kranju. V drugi ženski republiški rokometni ligi so v soboto in nedeljo odigrale rokometa-šice zadnje kolo. Naslov jesenskih prvakinj so že osvojile rokometašice Dupelj z zmago nad ekipo Zagorja v gos te h. V mladinski republiški rokometni ligi bodo jutri in v nedeljo odigrali deveto kolo. Jutri ob 17.30 bo srečanje Peko : Itas Kočevje, v nedeljo ob 9. uri Kranj : Grosuplje (tekme bodo v osnovni šoli na Planini), ob 10. uri pa še srečanje Jelovica : Kamnik. Mladinke pa so že končale s tekmovanjem. V prvi občinski rokometni ligi bodo danes in jutri odigrali sedmo kolo. Danes so na programu tri srečanja: ob 15.30 Sava : Krvavec, ob 17.46 Preddvor : Duplje in ob 19.30 Storžič : Britof. Jutri pa bo še srečanje Besnica : Križe s pričetkom ob 16. uri. V drugi občinski rokometni ligi sta na spo- Slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu V nedeljo, 19. oktobra se je na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakljo na Jesenicah začelo letošnje slovensko ekipno prvenstvo v kegljanju na ledu. Na prvem tekmovanju je nastopilo izredno malo ekip in sicer le 11 z Jesenic, Bleda, Kranjske gore in Rateč. Najuspešnejša je bila ekipa Vatrostalne Jesenice, ki je nastopila v postavi: Srečo 2eleznikar, Ivan Zeleznikar, Babnik, Lah in Sapek. Drugo mesto je zasedla Murka Jesenice, tretja pa je bila ekipa Piber Bled. .) Rabif Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu Komunalnega podjetja Vodovod Kranj vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog BLAGAJNIKA IN OBRAČUN OD Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati se naslednje pogoje: - da ima Ekonomsko s ednjo Solo / najmanj U letno praks,,. - da je moralno in poli it*no neoporečen Poskusna doha traja i nesece. Prijave s kratki.n jpisom o dosedanjem delu pošljite v 15 dneh po objavi razpisi na naslov: Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj — odbc r za medsebojna delovna razmerja. Delavci bodo obveščeni o sprejemu v roku 1 meseca po poteku razpisanega roka. j— redu le dve srečanji danes in sicer Duplje veterani: Veterani ob 19. uri, že ob 16.30 pa srečanje Gumar : Sava veterani. J. Kuhar Pomembna zmaga Žabnice KRANJ — V drugi republiški rokometni ligi - zahod sta v sedmem kolu obe gorenjski ekipi zmagali ter si izboljšali mesti na lestvici. V vodstvu so Se vedno brez poraza rokometaši Mokerca. Rezultati: Zabnica : Jadran 32:25 (17:12), Izola : Črnomelj 18:19 (11:10), Piran : Grosuplje 13:13 (5:6), Kamnik : Inles 31:18 (16:9), Ponikve : Krka 18:24 (8:10), Mokerc : Slovan 26:22 (14:8). Po sedmem kolu vodijo brez poraza rokometaši Mokerca s 14 točkami pred Izolo z desetimi, Kamnikom devetimi, na solidnem petem mestu pa so s sedmimi točkami rokometaši Žabnice. V vzhodni skupini pa vodi po sedmem kolu Krog pred Krškim. Obe ekipi imata 11 točk. V ženski drugi republiški rokometni ligi — zahod so v šestem kolu največje presenečenje pripravile mlade rokometašice tržiškega Peka, ko so na gostovanju pri Olimpiji uspele iztržiti točko. Tudi v šestem kolu so rokometašice Dupelj — F. Prešeren ostale neporažena ekipa, pomembna pa je bila tudi zmaga rokometašic Alplesa nad ekipo Kamnika. Rezultati: Olimpija : Peko 14:14 (7:5), Alples : Kamnik 18:11 (7:4), Novo mesto : Zagorje-Izlake 16:11 (8:2), Duplje : Radeče 14:10 (8:3). Po šestem predzadnjem kolu vodijo rokometašice Dupelj zli točkami, rokometašice Peka so tretje z devetimi, Alples peti s šestimi in Kamničanke sedme s točko. V vzhodni skupini pa je po petem kolu v vodstvu ekipa Lisce pred Fužinar-jem. VODI JELOVICA KRANJ - V šestem kolu mladinske republiške rokometne lige so rokometaši Jelovice v gosteh premagali ekipo Itas Kočevje, v sedmem pa še Riko. Zmagali sta tudi ostali dve gorenjski ekipi Kranj in Peko. Rezultati: Inles : Peko 20:26(9:12), Olimpija : Grosuplje 20:8 (9:4), Jelovica : Riko 33:14 (16:6), Kranj : Itas Kočevje 34:14 (13:4), zaostalo srečanje Itas Kočevje : Jelovica 7:35(6:20). V šestem kolu mladinske rokometne lige skupine center za mladinke ho bili doseženi pričakovani rezultati. Rezultati: Itas Kočevje : Preddvor 5:10 (4:7). Alples : Polje 15:18 (5.13) Duplje : Kamnik 9:3 (4:1). Tekma Olimpija : Šentvid ni bila odigrana. •I K uh.11 Tokrat LTH Skofja Loka GODESiC - V okviru krajevnega praznika KS Godešič je SD Kondor organiziralo že tradicionalno tekmovanje v mnogoboju za prehodni pokal Godešiča. Zaradi izredno slabega vremena je bila udeležba skromna. Po izenačenem boju v prvih dveh disciplinah, metu bombe in strelja-c£'J* l maihno Prednostjo vodila ekipa SD Kondor, v zadnji disciplini krosa pa je ekipa LTH iz Škofje Loke zanesljivo zmagala z precejšno prednostjo in tako zasluženo zmagala v skupnem seštevku točk pred Kondorjem. Skoda, da se tega zanimivega tekmovanja ni udeležilo več ekip MLADINSKI TURNIR ZA PRAZNIK 12 mladincev ne je udeležilo namizno-teniškega tekmovanja za mladinskega prvaka Godešiča, katerega je pripravila namiznoteniški klub ob krajevnem pra/n« ku Godešiča. Tako kot lansko leto je tudi letos slavil Krajnik Pavi.- pred Pintar Igorjem in Subio Igorjem • tU 1t »4114 i J šVšVi ŠA4 Prva zvezna hokejska liga Jeseničani nadigrali Olimpijo JESENICE - I. ZHL Jesenice : Olimpija 4:1 (2:0, 1:1. 1:0), dvorana Podmežakljo. gledalcev 5000. sodniki Djokič (Beograd), Eržen, Cemažar (oba Jesenice). Strelci - 1:0 M. Pajič (4), 2:0 D. Horvat (8), 2:1 Vidmar (29). 3:1 Medja (39), 4:1 Hafner (53). Jesenice - Pretnar. Tičar, I.Sčap. Mlinarec, S. Košir. Medja. Razinger. Berlisk, D. Horvat. Hafner, Suvak. M. Horvat, S. Ščap, Pristov, Klemene. Bešič, M. Pajič. B. Pajič, Magazin, Lah. Olimpija - Prusnik, D.Lomovšek. Vidmar, Kavec, G. Hiti, Petač. R. Hiti. Savič, Burnik, Bahč, Rezek, Zbontar, B. Lomovšek, Sekelj, Šercer, Tehovnik. Prvi letošnji spopad kandidatov za državnega prvaka med Jeseničani in ljubljansko Olimpijo se je končal z velikim uspehom domačinov. Jeseniški hokejisti so v prvem »velikem« derbiju za naslov preprečljivo opravili z Ljubljančani. Pred polno dvorano Podmežakljo so bili v vseh pogledih hokejske igre boljši od branilca naslova Olim-pije. Igralci Olimpije so bili Jeseničanom enakovredni le v drugi tretjini ko so rezultatsko bili enaki. V preostalih dveh so bili Jeseničani boljši. V ljublajnskih vratih je počilo že v prvih štirih minutah uvodnega srečanja. Jeseničani so igrali hitro, kobmi-nirano in sila kvalitetno. To se je poznalo, saj je mladi M. Pajič kaj kmalu zatresel vrata Prusnika. Po vodilnem zadetku domačini niso odnehali. Se bolj so stisnili goste v njihovo obrambno polovico in že v osmi minuti je bil izid spremenjen. Strelec drugega detka je bil D.Horvat. Tudi to vodi. Jeseničanov ni uspevalo, igrali so naprej napadalno in gostom niso pasTil do sape. V drugi tretjini se je igra tat« razživela. Na obeh straneh je bilo nekaj priložnosti za zadetek. Toda kljub premoči Jeseničanov so svoj edini gai Ljubljančani dosegli v tej tretjini. Tada kaj kmalu so Jeseničani ta dragi dri izenačili. Gledalce je najbolj na> zadnja tretjina. V tej so Ji demonstrirali visoko raven svc„ hokeja. Spet gostom niso dopustili, da bi se razigrali. Taka igra se jim je obrestovala, saj je Hafner v zadnji m j iti srečanja dal izredno lep gol in s ten zapečatil usodo gostov. V drugem torkovem srečanj« j« presenečenje pripravila v Beograda Crvena zvezda. V mestnem derbiju je brei težav premagala tekmeca Partizana. Izid — Partizan : Crvena zvezda 1« (1:1,1:3,1:2). V soboto in nedeljo bodo jugoalovaa-ski reprezentantje na Jesenicak ta Celju odigrali prvo svoje letošnje reprezentančno srečanje. V prijateijak tekmi se bodo dvakrat pomerili l izbrano vrsto iz NDR. Prav zaradi reprezentančnega aaste-pa bo redno osmo kolo v sredo. Par -Jesenice : Crvena zvezda, Vojvodiaa Olimpija, Partizan : Celje. Tivoli Medveščak. Na lestvici po sedmem kotu voda* Jeseničani, ki imajo trinajst tačk. Ljubljančani, ki so na drugem mesta, jih imajo deset. Akrobatsko smučanje AKRO] SMU< BATSKO Ijanje TKHMftA /AlO*** SUN l M4K * ^2 it s Tehniška založba Slovenije je nedavno izdala zanimivo, in prvo tovrstno publikacijo pri nas z naslovom »Akrobatsko smučanje«. Njen avtor je mladi triindvajset letni akrobatski smučar Boris Kalčič. Knjiga, kot pove že sam naslov, govori o akrobatskem smučanju, niti ne tako mladi smučarski panogi, kot bi se morda komu zdelo na prvi pogled. Kot nam namreč avtor razloži v uvodu, prvi začetki te panoge segajo že kar šestdeset let nazaj, v dvajseta leta tega stoletja, ko je Nemec dr. Fritz Reugel z 2,20 metra dolgimi smučmi izvedel enega danes osnovnih baletnih likov, Reuelov zavoj. Reugel je tudi avtor prve knjige nasploh o akrobatskem smučanju, ki je izšla v Nemčiji leta 1929 pod naslovom »Nove možnosti v smučanju«. Vseeno pa šele leto 1961 velja za leto rojstva modernega akrobatskega smučanja, ki ga je dokončno v svetu utrdil in vpeljal Norvežan Stein Eriksen, nekdanji olimpijski zmagovalec v veleslalomu iz leta 1952, ki je v ZDA, naveličan zgolj vijugati med vratci. začel izvajati drzne skoke akrobatske čez skakalnice in grbine. Akrobatsko smučanje ni neznan šport že dlje časa tudi pri nas. Prvi začetki te atraktivne smučarske panoge so se v Sloveniji pojavili pred petimi leti. že leto kasneje (1976) pa je bila v Kranjski gori ena od tekem za Evropski pokal, kar* »sodu prebilo dno« in pojavilo se je _iišr zanimanje za ta šport. Knjiga je razdeljena na več katerih nam avtor v kronološkem ju razgrinja natančen opis p. me s fotografijo in tekstom, v knjige pa nas avtor seznanja tremi disciplinami akrobatski nja, prostim slogom, baletana in aken«** vsakem poglavju z nazornim opašem iaš** vilnimi spremnimi fotografijami faz mesnih disciplin in njihovih skupin Knjiga je tako obenem učbenik >e*r tični priročnik, skratka neke noslikovno opisna »biografija« darle novega športa na snegu pri Koristno jo bo moč uporabiti i pri aamem učenju in spoznavanju skega smučanja kot športne miva pa bo nedvomno tudi oeti sencem smučanja in ljubiteljem boli tr*" nosti. Knjigo je, kot smo ie zaptnalL Tehniška založba Slovenije v^ Opremil jo je Andrej Habič. je prispeval Marjan Zaplati]. Za konec velja omeniti tudi to, da as go finančno podprle delovne o« Alpina iz Zirov, Elan Begunje, _ Salomon in Elektrotehna iz LjmIHm Toper iz Celja. B. Bojan V nedeljo konec sezone v Kranju KRANJ - Uradni zaključek k kaj bogate sezone tekmovanj na skakalnicah bo v nedeljo, na Gorenji Savi. Na dveh »t,— bodo dopoldne pomerili še TadmšU * ■ njem pripravljalnem obdobjuToa bodo startali pionirji na Sf ob 10.S0 pa bo osrednja 50-m skakalnici, na kateri bodo andf' člani in mladinci. Poleg aloveaažai k al cev bodo nastopili tudi »Ugj a*** ci iz Bo.se in Hercegovine, ki a« * grsa*' nekaj dni pripravljajo pod vodstven tt* ga znanega skakalca Mirota Ouna* * stopili pa bodo tudi nekateri abaka* Avstrije, predvsem iz koroških ku*r Tako se za zaključek sezone obeta ' * deljo dopoldne zanimiva skakata* z*** ditev. J'Javo** Padalstvo Mednarodni uspeh Darka Svetine V avstrijskem mestu Aigen je bilo štiridnevno tekmovanje v padalskih skokih za 3. Alpski kup. Sodelovalo je 20 ekip s po petimi tekmovalci iz 16 držav Evrope in mednarodna ekipa ameriških padalcev, Kanade in ZDA. Za Alpeki cup je veljala samo uvrstitev ekip v skokih na cilj. za posamezno razvrstitev pa skoki na cilj, figurativni ' skoki in kombinacija obeh disciplin. Kvaliteta sodelujočih ekip j«-bila na najvišji mednarodni ravni, saj so vse države razen Jugoslavije nastopile z ekipami, ki so tekmovale tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Bolgariji. Letalska zveza Jugoslavije je vabilo za udeležbo odstopila Alpskemu letalskemu centru. Leska ekipa v sestavi Drago Bunčič. Maks Humar. Branko Hrast. Darko Svetino in Benjamin Smid je nastopila za Jugoslavijo brez finančne udeležbe letalske zveze, •redajva za tekmovanje pa so si padalci prislužili h fizičnim delom pri podiranju peči v Jesem-ški železarni in prebiranju opeke na najdi V disciplini skokov na cilj z višine 1000 m je vseh "100 tekmovalcev izvedlo po osem skokov Pet članska ekipa je tako opravila skupno 40 skokov, ki so vsi šteli za ekipno razvrstitev, posameznikom pa za posamezno razvrstitev. V to borbo za vrh pa so se vmešavali tudi leski padah i. ki 10 po šestih serijah držali odlično drugo mesto s samo 40 cm iz tridesetih skokov. Vodstvo so držali Madžari, tretji pa so bili sovjetski tekmovale. DO velikega presenečenja pa na «•#€> razoCš ranje ni prišlo, ker «la Hrast a Humar v sedmi »eiiji skočila 1.50 m in I m od i >■<•< kar je pokopalo narve upe KI doslej največji ekipni uspeh lugoslovanakih padal.. Vzrok je bil v poslabšanem vremenu Vatel se je- pojačaHn ■»«*«' " To pa tako izkušenih padalce* H Hrast in Humar ne bi smelo tolik« n*** da bi lahko tako napako opravičeval srecM je bila verjetno prevelika pinV napetost zaradi možnosti osvajanja k** mesta. Ko so si zapravili vse moža«** * dobro uvrstitev, so v zadnji osmi senc «J* skočili odlično, celotna ekipa *nn» » ■"* od cilja. Madžari to skočili slabo. so obdržali prvo mesto zaradi a*** naših v predzadnji seriji. Naši padala* ob koncu pristali na 14. mestu. Obliž za slabo ekipno razvrstile« r*' odlična uvrstitev našega mladi sekt** * žavnega prvaka Darka Svetiae. V o*" skokih je doskočil samo 2 cm od ca>* •? sedel odlično peto mesto. Zmagal * • madžarske ekipe Meaarovič z oamun *" lami. Drugi je bil Ušmajev. letošnji lutni svetovni prvak, s samo 1 cm. Da je bila konkurenca izredno kv pove tudi uvrstitev letošnjega sv prvaka v skokih na cilj Belgijca ki je dosegel rezultat 11 cm in se » «— /ultatom uvrstil samo na 16 mest*- w tekmovalec Bunčič pa je bil z 19 awJ9j kar ga močno prizadene pn gea#ea«^ PETEK. 24 OKTOBRA 1980 13.STRAN G L, A ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniku KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ objavlja prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČA v gospodarski pripravi proizvodnje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - triletna poklicna šola. - petletne delovne izkušnje. - zaželena je praksa pri vodenju skladiščnega poslovanja. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poiijcj o v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika, Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj. SOVODENJ razpisna komisija pri DS razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNE SLUŽBE delavca s posebnimi dolžnostmi in pooblastili Kandidat mora poleg splošnih pogoje \t določen i h z zakonom izpolnjevati ie naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri s 3 oziroma 5 let delovne prakse. - da ima organizacijske sposobnosti in da je moralno in politično neoporečen. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema razpisna komisija Termopol Sovodenj 64225 Sovodenj * M dneh po objavi. Na ovojnico je potrebno napisati za razpis. Kandidate bomo o iibiri pismeno obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju Prijav. SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU KRANJ Trg revolucije 3, p.p. 183 KRANJ Delavcem in obrtnikom občin Gorenjske! STROKOVNA EKSKURZIJA Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v začnem sektorju Kranj ORGANIZIRA STROKOVNO EKSKURZIJO vROGAŠKO SLATINO m: Pfogra 1 dan: od avtobusa iz Kranja obfi. uri zjutraj. Vožnja preko Trojan, skozi Ije do Rogaške Slatine. Postanek za ogled zdravilišča. Ob 10. uri bo ^•dil strokovni ogled steklarne »Boris Kidrič«. Po ogledu povratek v Šentjur pri Celju, kjer boste postreženi z domačim kosilom v gostišču Hvaleč. Po kosilu dalje skozi Rogatec, Krapino in Zabok v Stubičke toplice. Nastanitev v hotelu »Matija Gubec«. Večerja in nočitev. lian: P° zajtrku si boste ogledali muzej posvečen kmečkim uporom in spo-*«nik Matije Gubca, nato bo sledila vožnja do Kumrovca. Tu si boste °?tedali rojstno hišo maršala Tita in Spominski dom borcev in mladine, •^»daljevanje potovanja v Bizeljsko, kjer bo kosilo. Pozno popoldne Povratek skozi Brežice, Novega mesta do Ljubljane. Predviden prihod r Kranj v večernih urah. CENA: D*lavci plačajo 200,00 din, ostale stroške povrne Sklad. Obrtniki plačajo 1.200,00 din po osebi. Prednost imajo delavci. Ekskurzija je dvodnevna in je razdeljena v dve skupini: PRVA SKUPINA IMA ODHOD. 8. novembra DRUGA SKUPINA IMA ODHOD: 10. novembra Kok prijav je do 1. novembra 1980. Prijave sprejema Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zaseb-n*m sektorju Kranj in Združenje obrtnikov v občini. Minilo je teden dni, odkar sta nas zapustila MILAN ERŽEN in ZDENKO POGAČNIK PRIJATELJI iz BESNICE! Konfekcija MLADI ROD - v stečaju Kranj 64000 p. p. 113 Pot na kolodvor 2 Konfekcija Mladi rod Kranj — v stečaju proda 4 KOM ELEKTRIČNIH PEČI (termoakurnulacijskel J in H kvv trofazni tok. SGP TEHNIK TOZD Gradbeništvo skofja Loka objavlja proste delovne naloge in opravila KV STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA (2 mesti) Zahteve: — KV stavbni ključavničar, ključavničar ali strojni ključavničar Poskusno delo traja 60 dni. Zahtevajo se enoletne delovne izkušnje. Vloge z dokazili o izobrazbi naslovite na SGP TEHNIK Skofja Loka, kadrovska služba. Prijave se sprejemajo 15 dni po objavi. Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila dobra mama in stara mama ANA BLAŽIC rojena Gabrič Pogreb pokojnice bo v soboto, 25. oktobra 1980, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici. Žalujoči: sinovi Pavel, Marjan, Miloš in Marta z družinami! Kranj, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 23. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame. stare mame in prababice TEREZIJE POTOČNIK Grapovcove mame iz Valtarskega vrha nad Škofjo Loko se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivom: SDK Kranj, Alpetouru Skofja Loka, Termika Poljane. Gorenjska predilnica Skofja Loka. Iskra — TOZD Feriti Ljubljana za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala strežnemu osebju Bolnišnice Jesenice in g. župniku Grozdku za poslovilne besede. Vsi njeni! Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica DRAGOTA DOMITROVICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter njegovim sodelavcem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni ter vsem. ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje. mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Pustavrhu za požrtvovalno pomoč in lajšanje bolečin. osebju Pulmološkega oddelka bolnišnice Golnik in č. duhovščini za lepo opravi jen obred. Iskrena zahvala delovnemu kolektivu Planika Kranj. Dragotovim sodelavcem iz Lesnine Kranj. Marijinim sodelavcem iz Jelovice Skofja Loka. ZB Orehek - Drulovka. DPO in KS Orehek -Drulovka. GI) Breg ob Savi. Stražišče in Mavčiče ter pevcem za žalostinke. Najlepša hvala tudi govornikom ob odprtem grobu. Vsem še enkrat, iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Drago, hčerki Marija in Lojzka z družinama, brata Miha in Franci ter sestra Mirni z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Selca, Bistrica ob Sotli, Leskovec pri Krškem, Gudurica, 17. oktobra 1980 PRILJUBLJENI PEPITA SE VRAČA Tudi v naših izložbenih oknih smo že lahko opazile, da z jesenjo prihaja v modo spet priljubljeni pepita vzorček. Vedno je moden in zlepa se ga ne naveličamo. Tule vam predsta i ljamo jesenski kostimček iz tankega volnenega pepita blaga: krilo ima spredaj gube, jakna pa je rezana ravno, precej dolga, z našitimi žepi. ovratnik pa dolg. športen. Jakna se zavezuje z dolgim pasom. Dišavnice in začimbe SALOTKA Tudi šalotka je doma iz Orienta, vendar jo zdaj gojijo po vsej srednji Evropi. Ta sorodnica čebule ima izredno plemenit vonj in okus, ki spominja na česen, por in čebulo. Šalotka se v kuharstvu veliko uporablja, zlasti za ribje jedi, perutnino in omake. ŠATRAJ Šatraj je zelišče iz rodu ustnatic. Daje prijetno aromo skoraj vsaki fižolo-vi, grahovi in lečni jedi. Šatraj je ena tistih dišav-nic Sredozemlja, ki se je zaradi svojega vonja in okusa po popru udomačila v številnih nacionalnih kuhinjah. Šatraj dodajamo bobu, fižolu, grahu, gobam, juham, omakam, mesu, uporabljamo ga pa tudi pri vlaganju. GOBJI ZREZKI Potrebujemo: 50 dkg različnih gob, 4 jajca, 1/2 čebule, narezane na drobne koščke, 1 Žlico masla, 1 žemljo, sol in poper po okusu, kruhove drobtine. olje za cvrenje, 1 žlico narezanega peteršilja. Tri jajca stolčemo in jih ocvremo na maslu. Gobe očistimo in narežemo na drobne koščke. Čebulo po-pražimo na maslu, dodamo gobe in jih dušimo. Ko so spražene, jih vsujemo v skledo. Dodamo ocvrta jajca, eno sveže jajce, v mleku namočeno žemljo, sol, poper in peteršilj. Vse dobro zmešamo in oblikujemo v zrezke. Povaljamo jih v kruhovih drobtinah in spečemo v vročem olju. Zrezki so primerni kot predjed ali pa jih jemo s solato kot samostojno jed. SOBNA LIPA Mnoge od okrog 400 vrst lip (Tiliaeeae) prihajajo iz Afrike. Od tod prihaja tudi sobna lipa o čemer priča tudi njeno botanično ime: Sparmania africana. Svoje »družinsko« ime dolgu.}* ta bujno rastoča rastlina leta 1820 umrlemu švedskemu raziskovalcu dr. Andreasu Sparmanu Košato in lepo oblikovano raste sobna lipa, njeni listi so na obeh straneh žametno dlakavi ir. se svetijo v svetlem zelenilu. Tri do pet centimetrov veliki cvetovi imajo v sredini belih cvet nih lističev zlatorumene prašnike Sobna lipa naj bo v svetlem in zračnem prostoru Čeprav sobna lipa prihaja iz tropske Afrike, ne potrebuje nobene afriške vročine. Toploto, svetlobo it zraka potrebuje. Nikoli je ne postavljamo v samo okno. Tudi poleti je raje ne postavljajmo ven na prosta Ce pa že mora biti tako, potem naj ima resnično topel brezvetern kotiček. V vročih dneh jo moramo močno zalivati, vendar je stalna stoječa mokrota prav tako škodljiva kot izsušitev grude. Tudi pri nedovoljnem gnojenju, pomanjkanju svetlobe in pretoplem prostoru ji listi porumene in odpadejo. Septembra gnojenje opustimo. Zdaj se za rastlino pričenja mirujoče obdobje m rastlina ima rada hlad — idealno zanjo je 10 stopu Celzija. Pri tej temeperaturi jo smemo le malo zalivani Tako čuvana, bo rastlina pozimi nastavila brstiče in od januarja do marca razvila svoje cvetove. Nekatere sobne lipe cveto tudi poleti, druge pa celo nikoli, čeprav »-cer odlično uspevajo. Sobne lipe lahko drže tudi deset in več let. zrastejo pa tudi tri, štiri metre visoko. Šele po cvetenju presajati Po cvetenju moramo sobno lipo presaditi v večjo posodo, v svežo, z minerali bogato m rahlo zemljo. Tudi grudo, ki se drži korenin, dobro zrahljamo. Starejše lipe presajamo le di vsake dve. tri leta. Razmnoževanje s potaknjenci ni problematično. Vejico s tremi, štirimi k-stiči damo v peščeno zemljo. Liste s škarjami do polovice njihove površine pristrižemo. Cesaja poveznemo plastično »havbo« in pri toploti 20 stopinj in stalni vlagi se bo hitro prijela. Vea-dar pazite: za razmnoževanje lahko uporabljamo le vejice sobne lipe, ki je sposobna cvete t Paziti pa moramo tudi pri potaknjencih, da imajo svetlo in ne pretopio, sicer bodo listi pora-meneli in odpadli. Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času. Schopenhauer NADEVANE PAPRIKE Z GOBAMI POTREBUJEMO- ssss večjih svetih paprik 40 đkg gob, 2 seSET žlico seseUjanenpsV vegete ali začinke, l * co kisle smetane, pas* po okusu, l acsjaiSssf čebulo, 1 žlico -i»tI«' KAJ MORAMO VEDETI luž. PAVLE HAFNER Potice Naše stare mame so na poseben način zavijale potico. Testo so na tanko razva-. . ljale v krog.'Debeli rob so odrezale. Po vsej ploskvi so namazale nadev; v sredini bolj na tanko. Z nožem so v sredini zarezale križ. Vsak krak je imel dolžino približno 12 cm. Tako so nastali štirje majhni trikotniki. Vsakega posebej so zvile od sredine proti kraju. Ko so prišle do spodnjega konca trikotnika, so zvijale testo v krogu. Tako je nastal dolg zvitek, ki so ga prerezale in položile kot kačo v model. Ker je bilo zvitka več kot za eno plast, so položile na vrhu še drugo plast. Nato so pustile potico vzhajati in jo na koncu dale v vročo krušno peč. Pri potici je važno, da testo ni prebogato, ker drugače težko vzhaja. Isto velja za nadev: ne sme biti predebelo namazan. Bolje je premalo, kot preveč. Prva slovenska potica je bila sadna, iz suhega sadja. Pripravo te potice sem že opisal v enem od prejšnjih člankov. Navedel bom še način priprave kruhove potice, katero je pripravila gospodinja iz Prlekije ob priliki tekmovanja kuharic amaterk leta 1967 v hotelu Slon. Za testo potrebujemo: 15 dkg mehke bele moke, mlačno vodo, 4 žlice jedilnega olja, malo soli. Za nadev pa: 10 jajc, 1 liter goste pregrete smetane, I kg skute. 3/4 belega kruha, pol litra mleka, cimet in sladkor. Zamesimo vlečeno testo in ga dobro pregnetemo. Testo pokrijemo in ga pustimo počivati. Kruh narežemo na tanke rezine in ga namočimo v mleku. Posebej raz-tepemo jajca. Skuto dobro zdrobimo. Testo zvaljamo nekoliko debeleje kot za štruklje, tako, da se ne trga. Položimo ga v model za potice. Robovi naj vise preko roba. Testo se ne sme trgati; premažemo ga s stepenim jajcem, položimo najprej plast namočenega kruha, premažemo s stepenim jajcem, položimo za prst debelo plast skute, sladkamo in po t rese m o s cimetom ter prelijemo s smetano. Nato ponovno plast kruha, jajca in tako ponavljamo. Na vrhu morajo biti kruhove rezine. Cez rezine potegnemo testo, ki visi preko roba. Testo na vrhu premažemo s stepenim jajcem. Pečemo v vroči pečici, ali pečf tričetrt ure. Slovenska kuhinja pozna nešteto vrst potic. Gastronomi bi lahko napisali posebno knjigo o naših slovenskih poticah. Potice so praznična jed in ni bilo slavja ali žalovanja, da na mizo ne bi prišla potica. Pred leti sem bil zadolžen, da pripravim slovensko kmečko kosilo za ministrico zdravstva iz Kuwaita. Sestava jedilnika za to kosilo mi je delala precej preglavic. Arabci ne jedo svinjskega mesa, živalskih maščob ne poznajo, ne pijejo alkohola. Ko sem le malo pobrskal po svojem kulinaričnem spominu, mi je uspelo sestaviti ta jedilnik. Kot zaključno jed sem uvrstil peh-tranko. Naconova mama v Vinharjih, kjer je bilo to kosilo, je spekla v največjem kolačnem modlu tako pehtranko, da si jo lahko le občudoval. Po vsej površini je bila zlatorumeno zapečena. Vsak poklicni kuhar bi si lahko štel v posebno čast, da mu je uspelo tako velik kolač tako pravilno in lepo speči. Zahteval sem, da je to svojo mojstrovino mama sama prinesla na mizo. Ko sem jo razreza I. je zadišalo po vsej hiši. Gostja te sladice ni mogla prehvaliti. Sladek okus po pehtranu ji je bil nepoznan. Svetovna kulinarika pozna pehtran samo kot začimbo, ne pozna pa Jedi, v. katerih je pehtran kot sladek nadev. To je prava posebnost slovenske kuhinje. Potica je lepotica slovenske kuhinje. Nudi vse tri kulinarične užitke: lep izgled, prijeten vonj in dober okus. Ta sladica ne sme izginiti z našega jedilnika. Naše restavracije in gostilne bi morale nuditi inozemskim turistom razne vrste potic: orehovo, rozinovo. medeno, kruhovo in slučno. Tudi ocvirkovca bi bila zaželena. Ponovno poudarjam: potica je slovenska narodna jed! O ČIŠČENJU PREPROG Naše stare mame so preproge čistile in jim vračale živahnost barv s kislim zeljem. Vendar danes smo to navado popolnoma opustili, saj imamo na razpolago suhe pene posebnih čistilnih sredstev za preproge. Uporabljamo jih po navodilih. Vsako čiščenje, pri katerem preprogo zmočimo, je škodljivo. Najnovejši aparat za čiščenje preprog je električni iztepač. S posebnim mehanizmom prah iz notranjosti, iz res in podloge iztepe, krtači in posesa. Preprogam vseh vrst škodujejo soda, milo. zelje in ostanki čajnih listkov. Madeže takoj odstranimo. S čisto krpo. ki se ne mucka, rahlo drgaemo v krogu. Sveže madeže od krvi. kave, piva, vina, likerja, sadja in sladkorja očistimo z . raztopino nevtralnega deter-genta. Speremo s čisto vodo in s suho krpo mesto čimbolj osušimo. ■ Madeže od parafina, voska, kreme za čevlje, paste za tla pazljivo zlikamo, nato očistimo, če je treba, še s tetraklorvodikom. Madeže od oljnate barve, lakov, smole, asfalta očistimo s terpentinom. Madeže od barvanih in tintnih ter kemičnih svinčnikov odstranimo s špiritom. Kot preproge negujemo in čistimo tudi vse tekstilne obloge tal. ki prostore docela pokrivajo. Prah izsesavamo le s sesalnikom, temeljito pa jih očistimo s suho peno specialnih sredstev. Vsako novO. nepoznano sredstvo moramo preizkusiti na majhnem in skritem koščku. PLETENA PULOVERJA ZA OBA Tudi če ste čista začetnica v pletenju, se lahko lotite puloverja zase ali za moža: razen v patentu in zgoraj ob vratu, kjer pletete eno levo. eno desno, pletete same desne. Volna naj bo boucle, poljubne barve, mešane z belo, za vmes pa naj bo navadna surova bela volna. Izreden učinek dajo prav te bele črte Paprikam odstranimo semena in jih operemo. G«*» očistimo in narežemo na tanke rezine. Zemlje napočimo v mleku in jih odcedimo. Na žlici masla popratiš* čebulo in dodamo gobe. Pražimo jih tako doJgoTds« tekočina pokuha. Dodamo odcejene žemlje, veeetc *; začinko. stolčeno jajce, kislo smetano, peteršilj in per. Vse dobro znešamo. S to mešanico nadevan« paprike. Lahko jih podolžno prerežemo ali pustimo cek* Lahko jih ocvremo v olju ali spečemo v pečici febska reportaža - 15.55 ^■to b notesa - 16.20 Gremo * fano - 17.05 Popularne J*1«* melodije - 17.50-do ^Zabavna radijska igra -r*** Držič: Lazar spod P*6* - 18.46 Na zgornji po - 1930 Obvestila in za *** glasba - 19.35 Lahko otroci! - 19.45 Glasbene "toJtfaaice • 20.00 V nedeljo JJer - 22.00 Poročila - Pre- •poreda za prihodnji dan «20 Skupni program JRT _2*fio - Glasbena tribuna m*mh . 23.06 Lirični utrinki .2110 Mozaik melodij in ^*ub ritmov - 00.05 Nočni tolpam - glasba Dr« program * * Nedelja na valu 202 ^f^O V nedeljo se dobimo -wt. glasba in še kaj - 13.30 L.« pedi - 19.30 Stereorama -Glasba iz starega gra-jvrfon« - 21.30 Iz francoske *"bxeke - 21.45 Jugoslovan-** TOck-scena - 22.45 Zrcalo ***** - 22.55 Glasba za ko-,er programa Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revij s kim i in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Montematti« 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Willie »The Lion« Smith - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa lesnina miu trnu TOREK, 28. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 -naših krajev Iz naših 13.20 Obvestila in dasba -13.30 Pri-vam . . . -14.05 V mladimi -15.30 glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi - 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - Iz sporedov zabavna poročajo korak z Zabavna radio triglav jesenice f-KW-FM področje za ra-*>rljjiiko občino 87,7 mega-*tm - Gornjesavska dolina *M megaherza - Jesenice a skobca 100,6 megaherza ■nanjival 1495 KHz Lokalna poročila -_ 16.30 Kulturna m _ Morda vas bo za-*toaak> - Kaj je novega v fVriakciji kaset in plošč *TV Ljubljana mM Lokalna poročila -aWestila, 16.30 Kam danes »jatri - Jugoton vam pred-Harlja - Morda vas bo zani obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naft obzornik *■ Morda van bo zani-malo 1'oNlomačr za vas Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov • 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Tekmovanje pevskih zborov - Arezzo 1980 - 18.15 Naš gost - 18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta -20.00 Koncert za besedo -Drevo na samem - 20.25 Trio Gorjan predstavlja skladbo malo znanega nemškega romantika Roberta Volkmana - 21.05 Jules Massenet: Odlomki iz opere Werther -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Gil Evans - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa (jjjj lesnina I 13 KRANJ JESENICE J ČETRTEK, 30. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Republiška revija Zagorje 1980 (5) - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti • 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 1^8.35 "Dve otroški suiti za klavir - 19.25'Obvestila in za- lesnina. KRANJ JESENICE PETEK, 31. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.49 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Ottorino Resopighi -prir. Sir Malcolm Sargent -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob i 17.00 - 18.00 Razgledi po slo-[ venski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč,- otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bratov A v senik - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 24.00 Poročila -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Dollar Brand -BiH Evans - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena med-igra - 15.45 Vroče - hladno -17.35 Odmevi z gora -* 17.45 Glasbena medigra - 17.55 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi • 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa | NAGRADNA KRIŽANKA i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ L 22 I 23 ■ ? 25 26 ■ 30 27 ■ 28 29 ■ 32 33 _j ■ ■ r ■ ■ 35 36 37 38 39 I 40 41 42 J ■ 43 44 45 ■ 46 47 1 48 49 50 51 52 j4 35 56 i 57 Vodoravno: 1. igralec, ki kocka, 7. proti v pogovornem jeziku, izraz nasprotovanja, 13. podboj, 15. znameniti ruski violinist, glasbeni pedagog in dirigent, David, 16. kraj ob reki Mississippi, severno od St. Louisa v državi ZDA Missouri, 17. staro mesto v Argolidi na Peloponezu, 19. italijanska slikarja, oče Fra Filippo in sin Filippino, učenec Botticellija, 20. slovenski ugankarski list: Križanke, informacije, humor, 21. palestinska boginja plodnosti in vojne, 24. ime nemške filmske igralke Dagover, 25. lesen zamašek, navadno za sode. 27. muza umetnosti komedije, 28. pogan, 29. stroka, področje, pristojnost, 31. podtaknjenec, podvržen otrok, 33. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, debla, 34. kratica za tona, 35. glavno mesto Gornje Avstrije, 37. velika morska riba v obliki romba, 38. rimski bog smrti, tudi podzemlje, kraljestvo mrtvih, Orcus, 40. v carski Rusiji visok plemič, plemiški veleposestnik, 42. naziv, 43. rampa, označba roba pri pisalnem stroju, 46. ime modne strokovnjakinje Paulinove, 47. odgovor na kontro pri kartanju, 48. žleb različnega prereza v strojnih delih, 49. preizkus, preizkušnja inteligenčne sposobnosti, 51. Edvard Kardelj, 52. prvina, sestavni del, sestavina, 54. razčlenjevanje, ugotavljanje sestavnih delov česa, 56. duševna usmerjenost k uresničitvi nekega dejanja v bližnji prihodnosti, 57. tropska rastlina ali njen veliki, sočni, aromatični sad. Navpično: 1. medmet, ki posnema glas žabe, 2. mladič orla, 3. tuje žensko ime, Kati, 4. kratica za konto, 5. ime italijanske filmske igralke Magnani, 6. avtomobilska oznaka za Rijeka, 7. Karel Jakob, 8. brusni kamen, 9. kratica za »Nazionale Teatro Italiana«, 10. bolečina človeka, ki trpi, 11. dunajski nogometni klub, 12. pri Homerju naj hrabre jši grški junak pred Trojo, ranljiv samo v peto, 14. vnetje sluznice z nabrekanjem, rdečino, izcejanjem sluzi ali gnoja, 15. poškodba, rana zaradi grizenja, ugriza, 18. zorana zemlja, oranje, 22. število z dvema ničlama, 23. Tovarna avtomobilov Maribor, 26. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani, 28. staro ime za italijansko reko Aniene, 30. kdor daje znamenje za start, 32. industrijsko mesto v srednji Albaniji, ob reki Shkumi, 33. tanka, navadno podolgovata ploščica, 34. rastlinska bodica, 36. sklep, pogodba o zavezništvu, 37. kraj na Vipavskem, južno od Nove Gorice, 38. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja, 39. iz treh ali več pramenov spleteni lasje, 41. kitajsko jezero pod Himalajo, 44. ime Chaplinove vdove, 45. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju, 48. reka na severovzhodu Švedske, ki se izliva v Botniški zaliv, 50. pod, zemlja, teren, 53. kratica za emeritus, doslužen, 55. veznik. Rešitve pošljite do srede, 29.oktober, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 17. oktobra: 1. brst. 5. Atila. 9. Bori. 13. reprize. 15. ogrodje. 17. vpisnik, 18. bakanal, 19. in, 20. Djakovo, 22. OV. 23. sneg. 25. Alida. 26. osir. 28. teloh. 30. asa. 31. Olint, 32. oc, 33. Rim. 35. pst. 36. AV. 37. akter. 39. katar. 41. pali. 43. Toman. 45. ral. 48. III. 49. Reve-lin, 51. NRO. 52. Aganjok. 54. eklogit. 56. fanfara. 57. baptist. Prejeli amo 117 rešitev. Izžrebani »o bili: 1. nagrada (150. dinl prejme Lojze Zabkar. Kropa 71. 64245 Kropa. 2. nagrado (120 din) prejme Jagrič Frida. 64000 Kranj. KoroSka 49. 3. nagrado (1000 dinarjev) prejme Mavr Iva. Titov trg 5/1. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali do noftfi. Zelo poceni sveče, uvožene iz Vzhodne Nemčije, smo te dni videli na policah Fuzi-narja na Jesenicah. Glede na lepo obliko in velikost zares poceni. Cena: od 28,20 do 50,80 din IZBRALI SO ZA VAS S Koreje je prišlo to cvetje živih barv. Iz blaga je narejeno in izgleda kot pravo. Obstojnih barv, pravijo, da je. Za razne priložnosti hi.s<-dalo uporabiti. Imenitno se drobni cvetovi dajo potak-niti med zelenje lončnic, da izgleda, kot bi pravkar cvetele... Pri FUZINARJU na Jesenicah ga imajo. Cena: od 25,10 do 125.50 din Takle topel kostim iz debele pletenine bomo lahko ob toplih jesenskih dnevih oblekle se sam, brez plašča. Iz čiste volne je, modno krojen, spenja ga pa Širok pas. V Velikostih od 38 do 42, v drap in oker barvi jih imajo pri Murkini modi v Radovljici. ('»■na: 2. 1i "i.H.') di n Lične plastične doze za sladkor, kavo, kekse in podobno so dobili v prodajo pri Murkinem ELGl' v I.e-scah. Trdna plastika je še uvoz iz Italije. V oranžni, zeleni in rumeni barvi so pokrovi, same posode pa dimno sive — izredno lepa kombinacija. (ena: 138.40 - 277.05 din C LAS 16.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 24. OKTOBRA 19M TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 25. X. 8.00 Poročila - 8.05 Vrtec na obisku: Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 1. del - 8.20 Zbis - Ela Pe-roci: Ankine risbe - 8.35 Dim-nikarček se potepa po svetu -8.45 Zadnja dirka, otroška nadaljevanka TV Beograd -9.15 Pisani svet: Moj dom stoji v malem naselju - 9.45 A. Halev: Korenine - naslednje generacije. TV nadaljevanka - 11.20 V izjemnih okoliščinah. izobraževalna oddaja - 11.50 Vse za našo vojsko, oddaja iz cikla Čas, ki živi - 12.20 625 - 13.00 Poročila (do 13.05) - 13.55 Nogomet Partizan : Olimpija - prenos 15.50 Poročila - 15.55 Ročk festival - Essen 80, 2. oddaja - 16.55 Naš kraj 17.10 Košarka Partizan Bosna - prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Muppet show: Pearl Bavle -19.10 Zlata ptica - 19,15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Srečanja - 21.35 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka - 22.25 Poročila -22.30 Novi centurioni, ameriški film V ameriškem barvnem filmu iz leta 1972 Novi centurioni gre za nekoliko nenavadno detektivsko zgodbo. Glavni junak je upokojeni policaj. Ob njem bomo videli še mladega, ki skuša uvesti popolnoma nove metode in se zapleta v situacije, ki bi lahko predstavljale vsaka svojo zgodbo. Najboljši odlomek filma predstavlja samomor starega veterana, ki ne prenese dolgočasja po upokojitvi, še posebej privlačen pa je ta prizor zaradi odlične interpretacije Georga C. Scotta. Oddajniki II. T V mreže: 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV Skopje: Vojislav Vuzev-ski, dok. oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Cas jazza -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.10 Portreti -21.40 Športna sobota (do 22.00) TV Zagreb — I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor - 11.15 TV v šoli: TV koledar, I. Lozica. Amaterji nastopajo - 12.15 Varnost v prometu (do 12.45) - 13.55 Nogomet Partizan : Olimpija - 15.50 Poročila - 16.00 TV koledar - 16.10 Otroška oddaja - 17.10 Košarka Partizan Bosna -18.45 Kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Možje, amer. film - 22.00 TV dnevnik -22.15 V soboto zvečer 9lesnina, KRANJ JESENICE NEDELJA, 26. X. 8.45 Poročila - 8.50 Za nedeljsko dobro jutro: Primorska poje, I. del - 9.20- Čebelica Maja - 9.45 Jazon iz vesolja, angleška mladinska nadaljevanka - 10.05 Božje oko. ameriški dokumentarni film -10.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka - 11.35 T V kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.55 Planina Tara. dokumentarna oddaja TV Beograd - 15.25 Sadovi ustvarjalne volje (XIV. jugoslovanska srečanja amaterjev Abrašević) - 15..55 Poročila 16.00 Rokomet Kolinska Slovan Crvenka. prenos (za JRT II) v odmoru propa-dandna oddaja - 17.20 Športna poročila - 17.30 Propagandna oddaja - 17.35 Službeni položaj, jugoslovanski film - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 20.00 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, TV nadaljevanka -21.00 Po fe-redži - beli dnevi, dokumentarna odd. TV Priština -21.35 V znamenju -22.10 Športni pregled 81«*beni položaj je zelo kritičen film o dogajanju v nekem podjetju, kjer posamezni vodilni uslužbenci pod krinko dobrega gospodarjenja nabirajo bogastvo zase. Fadil Hadžič (na sliki) je s filmom, ki ga je posnel 1964. leta, pogumno in jasno pokazal na nekatere družbene nepravilnosti. Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ameriški fragmenti, dokumentarna oddaja II. del -20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Dolgo potovanje v noč. ameriški film (do 23.15) TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Mizica, pogrni se. otroška oddaja -11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Asterix, francoski risani mladinski film - 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ščuke pa ni. ščuke pa ne - 20.55 Slike iz Vojvodine: Fruška gora, I. del - 21.35 TV dnevnik -21.55 Zabavno glasbena oddaja - 22.10 Športni pregled (■j lesnina, B KRANJ JESENICE PONEDELJEK, 27. X. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Pravljica, Kultura govora in branja, Makedonščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -17.20 Poročila - 17.25 Mini-godci v glasbeni deželi - 17.35 Ponovitev, oddaja iz cikla Delaj z glavo - 18.00 Delegatski vodnik: Kako je nastal delegatski sistem - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Perret: Otočani, TV drama - 21.05 Ali se med seboj dovolj poznamo - 22.10 V znamenju Zgodovinska pot delegatskega sistema je kljub temu, da je osnova našega družbenopolitičnega življenja, manj poznana širšemu krogu ljudi. Zato bo prva oddaja iz serije Delegatski vodnik pokazala porajanje delegatskega sistema pri nas. Drama Otočani pripoveduje o ljudeh, ki navkljub splošnemu na- predku živijo kot poslednji Mohikanci v svojem čudnem gnezdu. Ze pet generacij družine Palla-dion prebiva v znanem »trebuhu Pariza«, v ulici Coeur-volant, odtrgani od zunanjega sveta. Celo sporazumevajo se v posebnem žargonu. Njihovi hišni prijatelji so miši, podgane, ščurki in druga golazen. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Telesport - 19.30 T V dnevnik - 20.00 A. Sidran: Jegulje potujejo v Sargaško morje. T V drama - 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Kultura - 22.10 TV dnevnik -22.25 Glasbena oddaja (do 22.55) TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 T V koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Narodni park Komati -18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na odd. II. TV mreže jfi lesnina, S KRANJ JESENICE i TOREK, 28. X. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Zemljepis, Jesenski sadeži. Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba. Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 11.55) - 16.15 Šolska TV: Kaj je dokumentarni film, Merila za nagrajevanje po delu; Inovacije, merjenje dela pri zasebnikih - 17.15 Poročila - 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.30 Po-letavček, otroška oddaja TV Beograd - 18.00 Artiče 80 -I. del - 18.25 Obzornik - 18.35 Po sledeh napredka - 19.05 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzponi in zatikanja: Novo na rešeto - 20.55 W. Kem-powski: Kempovvski in kompanija', zadnji del - 22.30 V znamenju - 22.45 Iz baletnega arhiva naše TV hiše Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski T V studio - 18.15 Branje - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 VVillie Dixon in druga generacija Chicago Bluesa. 2. del - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Porota: Dinar za zdravstvo - 22.(X) Poezija (do 22.30) TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Danes v skupščini - 18.45 Dnevnik 10 -19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 20.55 Vaška kronika, šrilanški film - 22.35 TV dnevnik lesnina KRANJ JESENICE SREDA, 29. X. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Za učitelje. Razvoj življenja - 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba (do 11.20) - 17.25 Poročila -17.30 Zbis: Ela Peroci - Ankine risbe - 17.45 Rubens. kulturno dokumentarna serija -18.10 Sodobniki: Nace Si-mončič - 18.40 Mozaik - 18.45 Obzornik - 19.00 Ne prezrite - - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 T V dnevnik -20.00 Film tedna: Novinar, jugoslovanski film po filmu Pogovor z režiserjem - 22.15 V znamenju - 22.30 Športni pregled Film Novinar predstavlja enega pomembnejših del veterana jugoslovanskega filma Fadila Hadžiča. Na lanskem puljskem festivalu sta prejela zlati areni režiser in Fabijan Šovagovič za stransko vlogo. Tema je aktualna, saj se loteva problema novinarske morale. Osrednji lik je novinar (Rade Šerbedži-ja) iz redakcije večjega dnevnika. Prepogosto piše članke, ki jih uredniki ne upajo objaviti v strahu za svoje stolčke. Ima pa tudi družinske težave, saj mu žena očita, da bi lahko bolje uspeval in napredoval, če bi bil bolj prilagodljiv. ■ Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 18.15 Lutkovna predstava - 18.15 Alkoholizem, izobraževalna oddaja -18.45 Zbor »Svetozar Markovič« - 19.30 TV dnevnik -20.00 F. Šehovič: Zgodba o kapitanu«, predstava narodnega gledališča Marin Držie iz Dubrovnika - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Izviri: Teatrum Europeum •- 21.45 Koncert zagrebških solistov: L. Sorkočevič: Simfonije, (do 22.25) T V Zagreb — I. program: 17.15 T V dnevnik - 17.35 TV koledar 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Danes v skupščini - 18.45 Pogled v notranjost, dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.30 Pop ša-rada, zabavno glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik -22.30 Športni pregled - 22.45 Dokumentarni film ČETRTEK, 30. X. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Matematika. Srednjeveška matematika. Dober tek -10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 11.40) - 13.55 Nogomet Velež : Sloboda, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 16.00 Šolska TV: Kaj je dokumentarni film, Merila za nagrajevanje po delu; Inovacije, merjenje dela pri zasebnikih - 17.00 Poročila - 17.05 Razgaljeni Everest, dokumentarni film - 18.00 Zadnja dirka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 18.30 Obzornik -18.40 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V areni življenja: Ivan Maček-Matija - 21.15 Jacques Brel, glasbena oddaja - 22.40 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, otroška nadaljevanka -18.15 Znanost - 18.45 Paja-pazjanija - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Kino Oko - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) TV Zagreb - I. program: 13.55 Nogomet Velež : Sloboda (do 15.50) - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar -17.45 Ptičje strašilo - 18.15 Vsi enotni v obrambi - 18.45 Pajapazjanija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Drugi jaz. kviz -21.50 TV dnevnik - 22.U5 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Lj PETEK, 31. X. 8.45 TV v šoli: TV kol Poštni nabiralnik. R Pes - človekov prijatelj. Mleko v prehrani predšolska otrok - 10.00 TV v Angleščina, Risanka vina. Zgodba, Izobraž reportaža. Zadnje minute ( 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 17.05 Poročila - 17.10 Pravljice iz lut-karjevega vozička - 17 + Družina Smola, madžarski risana serija - 18.05 Telestart 80, 3. oddaja - 18.35 Obzornik - 18.45 Zakon o združene« delu: Obveščanje v združenem delu - 19.00 Varstvo pn delu: Dvigalne naprave 19.15 Risanka - 19.26 Zrno da zrna - 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas I brica Jusar - 21.05 Nočni kino: Galue< angleško kanadski film 23.30 Poročila Joseph Losey je vet let načrtoval snemanje filma Galileo in 1974. leta končno ustvaril dokaj zanimivo inačico Brr chtove igre. Pripoved Galileu je privlačna, saj je znanstvenik z odknt jem teleskopa dokazal da zemlja ni središče sveta, kar je pretreslo tedanjo javnost. Resnici je močno upirala predvsem cerkev. Zgodba filma se začenja leta 1609 i Padovi, ko se Gablec bori za denar, da bi lah ko preživljal svojo no in nadaljeval z veno delo. Oddajniki II.TV mreže: 16.40 Test - 16.55 Obzora, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 1TJM TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 Jazz na ekranu: Goj kovic-Kovače* trumpets and rvthm u nit 19.30 TV dnevnik - 20.» Generalna konferenca Unca-j co - 21.00 Včeraj, danes, jathj - 21.15 Portreti: 40-letnica prve šole KPJ v Makarski 21.55 Jonas. švicarski fmm (do 23.35) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar • 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 Jazz na ekranu - 19.39 TV dnevnik - 20 tV Zabava vas I brica Jush-21.00 Serijski film - 21.50 TV dnevnik KINO KRANJ CENTER 24. oktobra amer. ban: akc film STARI WHISKYob 16.. 18. in 20. uri 25. oktobra amer. ban: akcij, film STARI WHISKY ob 16.. 18. in 20. uri. premiera angl. ban: vohun filma ZADEVA ODESSA ob 22. uri 26. oktobra amer. ban. glasb, film ĆA ROVNIK ob 10. uri. amer. ban: akcij, film STARI WHISKY ob 15.. 17. in 19. un. pre miera angl. barv erot. komedije MOŠKI IN POL ob 21. uri 27. oktobra angl. bari: voh. film ZADEVA ODESSA ob 16.. 18. in 20. uri 28. in 29. oktobra amer. barv. romant film RAZKOŠJE V TRA VI ob 16.. 18. m 20. uri 30. oktobra hongk. barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 16. uri. amer. barv glasb, film FILMSKO GLEDALIŠČE ZADNJI V A LCEK ob 18. in 20. uri KRANJ STOR2IĆ 24. oktobra Ući. ban: erot. drama SKRITI GREHI - J A VNE VRLINE ob 16.. 18. in 20. uri 2.5. oktobra amer. ban: glasb, film ČAROVNIK ob 16. uri, amer. bari: krim. srhljuka KOMA. NA MEJI SMRTI ob 18. uri. amer. ban. film POTUJOČI BORDEL ob 20. uri 26. oktobra hongk. ban: karate film BRC CE LEE - OBČUDUJEMO TE ob 14. in 18. uri, ital. barv. erot. film SKRITI GREHI— J A VNE VRLINE ob 16. uri. premiera amer ban. west. filma DIVJA HORDA ob 20. uri 27. in 28. oktobra amer. ban: nest. film DIVJA HORDA ob 15.30. 17.45. m 20. un 29. oktobra franc. ban: komedija BEDR CE ALI PERUTNIČKE oh 16. 18. in 20. un 30. oktobra amer. ban akc film KASKA DE RJ I ob 16. 18. in 20. uri KINO TRZlC 25 oktobra hongk. ban: kanite film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 16. in 18. uri. ital. barv erot. film SKRITI GREHI- JAVNE VRLINE ob 20. uri, premiera amer. ban: uest. filma DIVJA HORDA ob 22. un 26. oktobra amer. barv. akcij, film K A SKADERJI ob 15. uri, hong. ban karate film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 17. in 19. un. premiera angl. barv vohunj. filma ZADEVA ODESSA ob 21 uri 27. oktobra franc. ban komedi/a BEDR CE ALI PERUTNIČKA ob 18. uri. premiera amer barv nima t. filma RAZKO&JE V TRA VI ob 20. uri 28. oktobra amer barv film HITI'JOČI BORDEL ob 18 tn 20 uri 29. in M oktobra angl barv erot komedi/a MOŠKI IN POL ob 18 m 20 uri KAMNIK DOM 25. oktobra hongk ban karate film BRC CE LEE - OBČUDUJEMO TE ob iti un. jap. ban. en>t. krim. film CARSTVO STRA STI ob 18. in 20. uri, premiera angl. ban: erot. komedije MOŠKI IN POL ob 22. uri 26. oktobra hong. barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GOZDOVE ob 15. uri. jap. ban. erot. film CARSTVO STRASTI ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban: romant. filma RAZKOŠJE V TRA VI ob 21. uri 27. oktobra ital. ban: erot. film SKRITI GREHI - J A VNE VRLINE ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. ban: akc. film KASKA DE RJ I ob 18. in 20. uri 29. oktobra hongk. barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. ban: film POTUJOČI BORDEL ob 18. in 20. uri DUPLICA 25. oktobra angl. ban: erot. komed. MO ŠKI IN POL ob 20. uri 26. oktobra amer. ban: romant. film RAZ KOŠJE V TRA VI ob 15. in 17. uri 29. oktobra amer. ban: ivest film DIVJA HORDA ob 20. uri 30. oktobra amer ban: akcij, film STARI WHISKYob20.uri KOMENDA 24. oktobra angl. ban: erot. komedija MOŠKI IN POL ob 19. uri 25. oktobra hongk. barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 17. uri. amer ban romant. film RAZKOŠ.JE V TRAVI ob 19. uri CESNJICA 24. oktobra amer. ban: akcij, film KA SKADERJI ob 20. uri 26. oktobra franc. ban: komedija BEDR CE ALI PERUTNIČKA ob 17. un. angl barv Ijtb. spektakel VELIKI GATSBY ob 20. uri SKOFJA LOKA 80RA 24. oktobra amer film MAGIJA SMRTI ob 18. m 20. un 25. in 26. oktobra angl. tajni film BEG V A TENE ob 18. m 20. uri 28.. 29. in 30. oktobra nem. rmt. komediia ZAPEUIVKA ob20. uri 29. oktobra franc drama PLAVALNI UČITELJ ob 18. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 24. oktobra angl film BEG V ATENE oh 20. un 25. oktobra amer. drama PREPOVE DA NE SA NJE ob 20. uri 26. oktobra amer risani film KJE STA TOM IN JERRY ob 18. uri. amer drama MAGIJA SMRTI ob 20. uri 29. oktobra amer drama DOKTOR ŽIVA GO 20. uri JESENICE RADIO 24. oktobra amer. ml glasb film ČAROV SIJE LESSIEJA oh 17 in 19. uri 25. m 26. oktobra hongk film ČLOVEK l)YNAMO <>h I 7. m 19 uri 27. in 28. oktobra jap. kriminalka DOKAZ ob 17. in 19. uri 29. oktobra amer. krim. film UGRABITEV ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 24. oktobra ital film SOSEDA ob 18. in 20. uri 25. in 26. oktobra japon. film DOKAZ ob 18. in 20. uri 27. in 28. oktobra hongk film ČLOVEK DYNAMO ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. film ČAROVNIJE LESSIEJA ob 18. in 20. uri KINO KRANJSKA GORA 25. oktobra nem. film VANESSA ob 20. uri 29. oktobra japon film DOKAZ ob 20. uri KINO DOVJE 25. oktobra nem. ital. film SOSEDA oh 19.30 26. oktobra nem film VANESSA ob 19.30 KINO RADOVLJICA 24. oktobra hongk. barv krmi. pust film LEZI STRELJA SE ob 20. uri 25. oktobra hongk. ban: krim. pust film LEZI STRELJA SE ob 18. uri. amer ban zab. film NEBO LAHKO POČAKA ob 20. uri 26. oktobra amer. ban: Hlbiiv, film NEBO LAHKO POČAKA ob 18. uri. amer Spon film POLICIJSKI PES ob 20. uri 27. oktobra ital. barv film KAČJE C. NE/. DO oh 20. un 28. oktobra amer. bari: cabat film NEBO LAHKO POČAKA ob20. uri 29. oktobra ital barv film KAČJE GNE/. DO ob 20. uri 30. oktobra front: barv sabat /ihti \' STRA HI' SO HITRE NOGE „b 20. un KINO BLED 24 oktobnt hongk barv film UPORNIK ŠAOLINA ob 20. uri 25. oktobra hongk barv /ilm UPORNIK ŠAOLINA ob 18. m 20 uri 26. oktobra franc ban: sabat film OROŽ NIK PROTI MARSOVCEM ob 18. un. nem ban gnnl, NOSFERATU FANTOM NOČI ob 20. uri 27. oktobra amer š/iiin ban film POLI C l JSKI PES ob 20. uri 28. oktobra hongk ban krtin nuni /'/"' LEZI STRE U A SE ob 20 uri 29. oktobra amer. barv subat ni jtlnt NEBO LAHKO POČAKA ob20 uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA 25. oktobra franc ban taboriti film OROŽNIK PROTI MARSOVCEM ob 18. m 20 uri 26. oktobra hongk ban /tint UPORNIK ŠAOLINA ob 18 m 20 un 30. oktobra amer ban :abat film SEBf) l.AHKO POČAKA oh ><> un NOVO V KINU Zaradi izjemnega uspeha ljubezenske zgodbe RamfctHKe y . . ki sodi med najlepše stvaritve filmske klasike in največji daa?Z* režiserja Elie Kozana, so jugoslovanski distributerji film znova: oST pili. Verjetno bo navdušil tudi današnjo mladino, tako kot je gledaL v petinšestdesetih letih. V glavnih vlogah sta zaigrala Natal£»vv\!j in Warren Beatty. ** Zadeva Odesa* je posneta po znanem delu Fredericka Forsythc z istim naslovom. Peter Miller (Jon Voight) je svobodni novinar ktod krije zloglasno organizacijo Odesso, zaščitnico vojnih zločincev W tem, ko razkrinka današnjega pomembnega direktorja kot znanem ubijalca, odkrije tudi morilca svojega očeta. Po njegovi zaslugi seli na zločince še nadaljuje. Zapletom v lahkotni angleški komediji Moški in pol se bomo res lahko od srca nasmejali. Prikazuje doktorja, kije sodeloval v znanst venih poskusih pri umetnem oplojevanju. Iz njegove epruvete se m rodilo kar 837 otrok, sami fantki. Tako ubogi »superman« postane plem žensk, novinarjev, celo podzemlja . . . Prt snemanju ameriškega vesterna Divja horda so sodelovala sama znana imena; režiserje bil Sam Peckinpah. v glavnih vlogah pc so nastopili William Holden, Ernest Borgnine in Robert Ryan Gre sicer za precej obrabljeno temo, obračun med dvema bandama vendar jo je režiser znal prikazati tako, da je nova in zanimiva. K4IV? C> KOMPAS ^JUGOSLAVIJA •Midiilhi - 3 dni, 14/11. avtobus *IUritB - 4 dni, 28/11 • Mah* Losinj - 4 dni, 28/11 • Danaj in Gradišćansko - 3 dni, 28/11 •MIL - večna reka. reka življenja - 9 dni, 26/11 (Abu Simbel) in 29/11 •Mkm- 5 dni, 26/11 •Grt^a — zibelka evropske civilizacije — 6 dni, 27/11 • Greija - Ciper - 7 dni, 26/11 •Grelja - 2 dni, 30/11, posebno letalo 'ftadimpeita - 3 dni, 8/11, 14/11,21/11.29/11 •London - 5dni, 18/11 - 3 dni. 30/11 • Mekika in Jukatan - 11 dni, 22/1 • laH - Bangkok - Singapur - 11 dni, 28/11 •Aiarna obala - 5 dni, 27/11, avtobus • Benetke - Verona - Padova - 2 dni. 29/11 •Hrte - 3dni, 28/11 • Madrid - Toledo - 4 dni, 24/11 •NewYork - Wachington - Florida - 10 dni. 28/11 SMUČANJE ZA 29. NOVEMBER: • Val Senales - 8 dni, 23. 11. • Stabajaka dolina - 4 dni. 28. 11. STROKOVNA POTOVANJA: • Kairo — INTERDIDACTA Mrtva 5 dni, 2/11 — mednarodna razstava KOMPAS: JESEN - ZIMA - POMLAD OB MORJU •Hoteli v Portorožu-Poreču-Vrsarju-Rovinju-Medulinu-Rab-cu-Malem Lošinju-Opatiji - Dubrovniku VSE LJUBITELJE SMUČANJA OBVEŠČAMO. DA JE NA VOLJO SMUČARSKI PROGRAM 1980/81! »VELIKI IZLET V MAJHEN KRAJ« Kampa* prireja v sodelovali z Ljubljanskim ..dnevnikom dnevni izlet v Medulin. z odho-14. novembra. Nizka cena in "redno bogat in privlačen prodni (ogledi, ustni časopis, za-"*vne igre. ribji piknik) bosta "^Hetno pritegnila tudi vašo po-z°rnost. Cena izleta je z avrobu-^ je 1.220 din. z lastnim prevo-^ pa 990 din. Informacije in Prijave: v vseh Kompasovih po-^alnicah (Jesenice. Bled. Ljub-J*na> in tudi pri Alpetouru. rzia JUTRI ob 20. uri NA PLES V MLADINSKI DOM V BOHINJU Nastopa ANDREJ ŠIFRER ALPETOUR ^'RISTTČNA AGENCIJA POGRAD z letalom, vlakom ali avtobusom P&AGA za DAN REPUBLIKE - odhod 29/11 *IM- 4 dni, odhod 28/11 DAN REPUBLIKE in NOVO LETO v rVLJV, MEDULINU, PORTOROŽU. IZOLI (Simonom KORALPE - BAD KLEIN SMUČANJE 81: BOHINJ - PECA " KJRCHHEIM - ŠESTO ^bm programi za kolektive i, zaključene skupnu-INFORMACIJE ™ PRIJAVE V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH! KOMPASOV SKI CENTER Turistične filme o smučarskih centrih si lahko ogledate vsak dan od 10. Ho 12. in od 17. do 19. ure, <>!> sobotah pa samo dopoldne. KOMPASOV »BELI PROGRAM« ZIMSKA IN POMLADANSKA SMUKA 1981 - DOMA IN V TUJINI Kranjska gora — Kanin — Pampeago - Alleghe - Passo Tonale - NEVEGAL - Passo Pordoi — Avoriaz — Chamo-nix — Obertauern — Bad Kleinkirchheim — Schoenlei-ten — La Toussuire — Val Senales Vrhunec Kompasove smučarske ponudbe predstavljajo svetovno znani športno smučarski centri: AVORIAZ in CHAMONIX v Franciji. Avoriaz drugače imenujejo tudi »Orlovsko gnezdo«, saj leži v visokih Savojskih Alpah, na sami meji med Francijo in Švico. Turistični smučarski center je zgrajen v svojevrstnem slogu na nadmorski višini 1800 metrov in premore vrsto trgovin, diskotek, barov, gostinskih lokalov in celo otroško smučarsko vas z urejenim varstvom. Ker se smučarske proge začnejo skoraj v mestu, je v njem vožnja z motornimi avtomobili prepovedana, edino prevozno sredstvo pa so sani s konjsko vprego. Caka vas okoli 160 različnih sistemov žičnic in preko 600 kilometrov smučarskih prog (za vse vrste smučarjev), brez potnega lista pa lahko smučate tudi na švicarski strani, saj je 12 smučarskih področij med seboj povezanih. Kompas je rezerviral zmogljivosti v hotelu Snow (sobe s TWC, radiom, telefonom, miniaturno kuhinjo) in apartmane z dvema sobama, popolnoma opremljeno kuhinjo in kopalnico. 9-dnevni aranžma, ki obsega 7 polpenzionov v hotelu Snow, avtobusni prevoz, karto za žičnice, stane 8.900 din, otroci imajo od 250 do 450 din popusta. Cena v apartmaju (4 do 5 oseb) je za 7 dni 2.500 din po osebi, vanjo pa je vključena uporaba apartmaja, ogrevanje, neomejena uporaba elektrike, posteljno perilo, vsa kuhinjska oprema. Presenetilo vas bo pa to, da ima peta oseba brezplačno bivanje v apartmaju, pa tudi žičnico, ki drugače stane 2.500 din (neomejena uporaba žičnic), plača pa samo prevoz, ki stane 1.200 din. Za oba aranžmaja so odhodi: 10., 17., 24. in 31. januarja. Tudi Chamonix je po smučarskih prireditvah znan vsem smučarjem. Ima preko 180 kilometrov smučarskih prog z višinsko razliko od 1035 do 3720 metrov, primernih za vse kategorije smučarjev. Na voljo so vam moderno opremljeni apartmaji s petimi ležišči, kuhinjo z vso opremo. Cena v apartmaju za 2 ali 3 osebe je 2.300 din po osebi, v apartmaju za 4 ali 5 oseb pa je 1.900 din po osebi, s tem da ima peta oseba bivanje brezplačno. 7 dnevna smučarska karta velja 3.000 din (neomejena uporaba 50 sistemov, vožnja z lokalnim avtobusom). Cena avtobusnega prevoza do Chamonixa je 1.200 din po osebi, odhodi pa so 10., 17., 24. in 31. januarja. Še enkrat vas opozarjamo na možnost, da lahko iz Kompasovih smučarskih aranžmajev koristite ali samo hotelske storitve, ali karte za žičnice, ali samo prevoz. Podrobnejše informacije o Kom-pasovi smuki najdete v njihovi brošuri, ki vam je na voljo po poslovalnicah, ali pa obiščite Kompasov SKI CENTER na Titovi v Ljubljani, kjer boste zvedeli vse. kar vas zanima. Po obvestilu iz Kompasa, da se njihovi smučarski aranžmaji hitro polnijo in so že precej zasedeni, vam svetujemo, da s prijavami pohitite. Iz Kompasove zimske ponudbe vam bomo prihodnjič predstavili smučanje v Avstrip. ISKRA Široka potrošnja n.sol.o. Skofja Loka TOZD tovarna gospodinjskih aparatov n.sub.o. Skofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 ASISTENTA DIREKTORJA ZA FINANČNA, EKONOMSKA IN INFORMATIVNA VPRAŠANJA 2. RAZVIJANJE FUNKCIONALNO IN TEHNIŠKO-TEHNOLOŠKO NOVIH IZDELKOV (prosta dva delokroga) 3. NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DELA (struženje) 4. KONTROLA MONTAŽE GOSPODINJSKE OPREME 5. ZAHTEVNEJŠA ROČNA ORODJARSKA DELA (prosti štirje delokrogi) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje pod 1.: —visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — tri leta delovnih izkušenj, pod 2.: —višja izobrazba elektro smeri, — tri leta delovnih izkušenj, pod 3.: — KV strugar, — pet let delovnih izkušenj pod 4.: — KV elektro smeri, — dve leti delovnih izkušenj pod 5.: — KV orodjar, — štiri leta delovnih izkušenj Pod 1. in 2. morajo kandidati opraviti predhodni preizkus znanja v obliki naloge, ki jo dobijo v tovarni. Pod 3. in 4. velja poizkusno delo tri mesece, pod 5. pa dva meseca. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev splošno pravno kadrovskemu sektorju tovarne v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za sprejemanje prijav. stavbno in pohištveno mizarstvo 64240 Radovljica Šercerjeva št. 22 Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge 3 KV MIZARJEV Pogoji: — poklicna lesna šola. — eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave, s potrebnimi dokazili, v 15 dneh po razpisu na naslov: »MIRA« stavbno in pohištveno mizarstvo, 64240 Radovljica, Šercerjeva št. 22. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA ZTO Tržič, Križe Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA V KOMERCIALI Pogoji: — dvoletna administrativna šola. — praksa zaželena Delo se združuje /.a nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga. TZO Tržič, 64294 Križe. O izidu izbire bodo vsi prijavljeni obveščeni v 15 dneh po izbiri. NOVO V KRANJU ENTRAL TOZD VINO KRANJ Za kino Centrom v Kranju, Mladinska 1, smo odprli novo trgovino DISKONT, dobro založeno s prehrambenimi artikli, vini in ostalimi pijačami. Prepričajte se! DISKONT h—_:_ G L. A S18. STR AN PETEK, 24. OKTOBRA 1» ZAHVALA Oh boleči izgubi naše (liane mame. stare mame. tete in sest rc MARIJE TRČEK roj. Vehar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in /naučeni, ki s<» počastili men spomin, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kemiku in dr. Kadoševiču. ki sta ji lajšala trpljenje, vsem sodelaveeiii Alpine Ziri in Planike Kranj, ter g. župniku aa opravljen obred. Sinovi: -Jože. Prane. Janko in hčerka Mici z družinami, sestra in drugo sorodstvo! Žiri, Skofja Loka, Kranj, Žažer. 15. oktobra 1980 MALI telefon OGLASI 23 341 Z globoko bolečino sporočamo žalostno vest. da je tragično preminil naš Ljubljeni sin. brat. vnuk. nečak, bratranec in stric FRANCI BEZNIK star komaj 22 let Na njegovi poslednji poti smo še za vselej poslovili od njega 20. oktobra lf>80 na domačem pokopališču na Koprivniku v Bohinju. Njegove dobrote in plemenitosti ne bomo nikoli pozabili. Za večno bo ostal v naših snih med vsemi nami. ki smo ga imeli radi. Neutolažljivi: mamica in atek. sestra Marta s hčerko Sabino, stara mama. stari ata. tete: Lojzka s Francem. Lenka s Francem, Zorka z Gabri jelom, strici: Branko z Marico. Ciril /. Zdenko. Vemelj / Darjo, sestrične: Nataša. Zoriea z možem. Nada z družino. Helenca. bratranci: Milan z družino. Tonček z družino. Boris. Dejan. Metod. 'Jernej. Poldi. vsi Jeklarjevi in Dolinarjevi Koprivnik, Gorjuše, Bohinjska Bistrica, Mošnje, Jesenice, Essen, Luče, 21. oktobra 1980 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina. brata, vnuka, nečaka in bratranca ZDENKA POGAČNIKA iz Zg. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali / nami. darovali vence in cvetje ter ga v. tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebna hvala g. župniku za izbrane besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. Knaka hvala dobrim sosedom, sorodnikom in vsem prijateljem, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter dr. Bavdku za njegov trud. Iskrena hvala članom kolektiva IKOS Kranj. ISKRA Kranj. ZG Ljubljana, učencem 2. a razreda RS Kranj, še posebno pa njegovim najožjim sodelavcem za ukazano pozornost. Se enkrat vsem in vsakemu posebej, iskrena hvala' Žalujoči: mamica, ati. sestrica Branka in drugo sorodstvo! Zg. Besnica, Vrba, Lesce, Jesenice ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina. brata in nečaka MILANA ERŽENA iz Sp. Besnice št. 9 se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalja. darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovo Zadnjo pot. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, pevcem in vsem drugim, ki ste bili / nami ob preranem grobu. Posebej se zahvaljujemo članom delovnih kolektivov Merkur. Živila in Iskra, njegovim najožjim sodelavcem, govorniku ob odprtem grobu in g. župniku m pogrebni obred. Hvala vsem. tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili! Vsi njegovi! V SPOMIN 28. oktobra bo minilo leto dni. odkar je iztrgalo iz mojega doma nadvse dobrega moža NIKA ŠČAVINO Gostilničarja gostišča »Šibenik« z Bleda Ni dneva, da se ne bi spomnila in občutila praznino, ki je nastala za teboj. Naš dom. ki si ga tako ljubil, je pust in prazen brez tebe. Na vsakem koraku so vidni sledovi tvojih pridnih rok Tvoja volja do življenja in do dela je bila velika, toda kruta usoda te je iztrgala od mene. ljubi moj Niko Vsem. ki se ga spominjate m obiskujete njegov grob. mu prinašate cvetje m prižigat«- -ve. V. iskrena hvala. Tvoja žalostna žena Francka! Oglasi pod iifro so zaupni, zato naslovov ne dajemo. Prejemnik sam odloči ali na ponudbo odgovori ali ne. PRODAM Prodam HRUŠKE moštarice in JABOLKA. Markič Angela, Ziganja vas 10, Tržič 8658 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Možnost plačila s kreditom. Pevec Jana, C. talcev 6, Skofja Loka, tel. (064) 60-754 8740 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sturm, Na Kresu 11, Železniki 8743 Prodam GORILEC TCT, še v ga ranciji. Brezar Milan. Mlaka 55. Kokrica Prodam generalno obnovljen GRABEŽ hiab, primeren tudi za večji traktor. Šolar Marko. Dražgo-še 19, Železniki 8840 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO (kolesa - 12 col, dvojna). Dolenc, Križna gora 15, Skofja Loka 8841 KOKOŠJI GNOJ v vrečah dobite v petek. Srednja vas 6, pri Goricah -8842 Lepe SADIKE cipres za ZlVE MEJE, dobite v popoldanskem času. Kranj, Ul. XXXI. divizije 54 (proti kopališču) 8847 Ugodno prodam dve OKNI, 125/145 in BALKONSKA VRATA. 90/215 s termopan stekli. Batagelj, Kokrica, Grosova 8 8852 Prodam zrcalno refleksna FOTOAPARATA: vashica FR II., 1/2 -48 mm, čas. avt. od 1 do 1000 sec, sengull, 1/2 — 55 mm, mehanski od 1 do 1000 sec. Kavčič, tel. 61-032 8895 Prodam KRIZANTEME - bele, rumene, velikocvetne, PAJKOVCE in MARJETKE vseh vrst. Polajnar M., Dvorska vas 27, Begunje 8896 Ugodno prodam KASETOFON sansui sc 3100, za 13.000 din. Igor Rener, Kidričeva 20, Kranj 8897 Prodam trajno žareči PECI: kttp-persbusch in gorenje. Zadnikar Jože, Preddvor 69 8898 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Velesovo 44, Cerklje 8899 Prodam popolnoma novo termo-akumulacijsko PEC, 3 kW. Zg. Bela 6, Preddvor, tel. 45-313 8900 Prodam zimska JABOLKA. Sra-kovlje 4, Kranj 8901 Prodam osem mesecev starega BIKA. Podljubelj 94 8902 Prodam CIRKULAR. Zadružna 10, Kranj 8903 Prodam usnjeno OBLEKO (boks) za večjo postavo, skoraj novo in sobno trajnožarečo PEC EMO, po ugodni ceni. Hribar. Skofja Loka, Groharjevo naselje 2 ali tel. 60-023 8904 Oddam majhne črne KUŽKE. Tavčar Matejka, Vrba 31, Žirovnica 8905 Prodam betonsko ŽELEZO, 16 mm. Ažman, Pivka 43, tel. 47-139 8906 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK. Resman. Frankovo naselje 52, Skofja Loka 8907 Prodam dve zimski in eno letno GUMO, 55 x 12. Visoko 92, Šenčur 8908 Prodam PSICI - NEMŠKI OVČARKI: staro 6 let in mlado 7 mesecev, z rodovnikom; ter kupim KOSILNICO alpina, lahko potrebno popravila. Kersnik, Leše 1 8909 Prodam 2 OKNI; velikost 2 x 1,60 z roleto in 1 X 1,60. Informacije po tel.24-796 oaŠ?/V Prodam 7 tednov stare PRASK KE. Cerkljanska Dobrava 10. Cer- kI,Prodam SPALNICO. Tel. 21-646 8"1 L, Prodam AVTO-RADIO mustang in MAGNETOFON philips. Informacije po tel. (061) 262-722 od 15. ureda,Je Mfim Prodam 8 tednov stare PUJSKA. Hribar. Šobčeva 14, Lesce, telefon 74-013 ctrr Prodam dve 21 vec Darko, Koroška c. 2, Tržič 89* Prodam popolnoma nov ncsn-ključen ŠTEDILNIK gorenje, « garanciji (4 plin, 2 elektrika). Infcr macije po tel. 81-192 Poceni prodam malo rabljeno W-neno PELERINO, temno tek« barve, št. 38. Telefon 42-129 Zelo poceni prodam HI-FI sistt« kenvvood touner, 2 X 40 W. M Branko, Partizanska 38. Bled tek* fon 77-477 Prodam JABOLKA za «>zimri!« Babni vrt 6. Golnik Prodam enofazni ŠTEVEC kairski BOJLER, PRALNI STROJ » DIVAN. Štular. Šuceva 9. Kram m Prodam težkega KONJA m Ti LICKO frizijko. Visoko 5 Senc* " 9» Prodam skoraj nov 2ENS1U PLAC, št. 36- 38, cena 2200 d» Sv. Duh 122 za samopostrežbo Prodam dvokrilno OKNO s pm\ ni, 140 x 140, »Mizar — Volčja Di* ga«. Okoren, Hosta 11, Skofja L* 90 Prodam skoraj novo ZAGO s*** Ogled v soboto od 7. do 14. ure • nedeljo od 7. do 12. ure. Zamik W ko, Ul. Tončka DeŽmana 8. Kraaj -Planina Crn ŽENSKI PLAŠČ, imitactf krzna — astrahan, siv ovratnik " original perzianer tačke, za nejšo postavo, ugodno prod** Telefon 23-703 Prodam neškropljepa JABOLK-* ontaria, jonatan, voščenka. oraa* renata. boskopski k osma č. rdeči * lišes, krivopeceli. G ros. Sr vas * Golnik # Prodam RADIO HSR - * 2X25W. Sever. Ul. 1. avgusti Kranj Prodam 156-litrski hrastov 9M Triller. Naklo, Pivka 31. tel 4 Pristni cvetlični in gozdni Ml^ dobite pri čebelarju. Naklo, Pivka * ** KOKOŠI za zakol, prod**-* vsak dan razen nedelje. Oman, ž*^ nec 12, Skofja Loka Prodam KUHINJSKO POHI^ VO (elemente — bel ultrapas) wc*' delo, dobro ohranjeno. PruDC**' Groharjevo naselje 58, Škot tel. 064-60-832 Prodam termoakumuL PEČ, 3 kW in trodelno OM. Predoslje 58, Kranj (nasprot: ne) Prodam zastekljeno OKV 165 x 155, malo rabljeno. Sito** Tekstilna 7, Kranj Prodam 9 mesecev brejo „ četrto tele. Selo 33. Žirovnica ^ Poceni prodam komplet DN^ NO SOBO, LONČEN KAMIN * KUHINJSKO NAPO. Telefon £ 61-830 ^ Prodam enofazni ŠTEVEC g* trski BOJLER in PRALNI STRtV Štular, Šuceva 9, Kranj Prodam nekaj CEMENTA l*nk< Franc. Godešič 30. Skofja Loka ,----N l«l.j. C^P Gla.. Kranj. Stavek TK(* renj.ki tiik Kranj. Uak: ZPV*** pravica. Izubijana. NaaJov in uprave liata: Kranj Mo^Pt^aV^ _ Tekoči račun pri SDK v Kranj« «<■ vilka 51500-W3-31tW - Tetrfaau: •< 23-341. glavni «"^BjkJ**?v?r"J1?2i nik in uprava 21-M5. redakcija komercUl. - P'T^^TST mali orfaai in rm?"0^*t£v!^r Oproiceno P"n^W ■» pristojnem mnenj« ™»*|/T* PRIMIC MARIJA Ceata na Klanec 3 Kranj v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča m! i^dara KRAVO po izbiri. Tirin-•"■arjetna gora 2 9004 ftn*dam GRAMOFON iskra HI-L^2X20W. Se v garanciji. Šubic Planina 38, Kranj 9005 '"dam KUHINJSKO OPREMO J™cije po telefonu 28-516 od ' «*dalje , 9006 Prodam malo rabljene lesene J*J»lne STOPNICE. 190x 225, za stopnišča. Grenc 24, I ifeLoka 9007 . Prodam lepa JABOLKA: jonatan. špM*ki kosmač. ontaria. Babic, f^Duplje 9008 ]<*»»na zimska JABOLKA: onta- ^ Wner itd.....ugodno prodam. 21-345 9009 J***i črn PLASC. št. 38, iz čiste 3*- 28 vitko nižjo postavo in siv J«den PLAŠČ. St. 46, za nižjo ^*vo. ugodno prodam. Informa-tel. 25-278 od 13. do. 15. ure 9010 >nidam tri mesece starega TELE-lAobrož 5, Cerklje 9011 . -»dno prodam črno GROZDJE 7»o Telefon 24-938 9012 J|*in sladek MOŠT. Dobi se v ^Jo^Olševek 11, Preddvor 9013 *c*dam sestavljeno kotno SE-fPfO GARNITURO in tovorno £»OLICO za osebni avto. Pre-7» 44, Kranj 9014 **f*n mlado KRAVO, ki bo v teletila. Predoslje 1, Kranj 9015 Wm*2j*m otroško POSTELJICO in KJK na kolesih. Sp. Brnik 53, Jm 9016 lh^am termoakumulacijsko 5 kW. Cešnjevek 32. Cerklje 9017 c Vodarn DRVA (v klaftrah). La-i i>». Cerklje 9018 £*«in večjo količino krmilne Dvorje 8, Cerklje 9019 9W)ittn lepa obrana zimska JA-» Velesovo 21, Cerklje 9020 %7lni mladega plemenskega ^*8CA. Mošnje 38. Radovljica 9021 ^2» MAHONIJO in nekaj lepih C***, lahko dobite pri Marn jJCerkije 5 9022 j*** dva PRAŠIČA, težka po ALakovče 47, Cerklje 9023 lest tednov starega BIK-talca. Zg. Brnik 20, Cerklje 9024 X«*** več sort lepih neškroplje-**J5r** JABOLK na drevju, po Jj^tal, Cerklje 9025 J^Jjjn obrana JABOLKA za ■OJ*0- Lužovec Franc. Poženik 4, 9026 %7*ln dva "PRAŠIČA, težka od k -i150 kg in težko KRAVO si-wj*°- brejo, 4. tele. Zalog 17, 9027 VT"0 kuhinjsko termoakumu-X£* PEČ, 3 kW. Hafnarjeva pot k7j*fce - Kranj 9028 25° imenski KROMPIR igor fj5B*a JABOLKA. Zg. Besni 9029 »neme« RACE. Rupa 12, 9030 9 mesecev brejo KRAVO, nrlekarico in dva PRAŠIČA. 100 kg. Ljubno 25, Podnart 9031 TRAKTOR tomo vin-Pri8tov, Zabreznica 60, F"* 9032 prodam rabljeno STREŠ-t &EK0 folc, dve OKNI, »C1* z roletama, KAVČ, DI-CMmska JABOLKA. Zg. Bela JCTVor 9033 ^£Wn> SVINJO za zakol. Trboje 9034 *5?m jest tednov stare PRA-\f£m 100 kg težkega PRAŠIČA. JCl* 10< Cerklje . 9035 v\ enomanualne ORGLE J**61. Ogled popoldan. Naklo tJkJJ* TV iskra - Mojca. GRA-^ tosca 20. termoakumula-JJ^EC. 5kW in SMUCl elan fSr',75) s tekmovalnimi VEZMI [V*- Hočevar. Smledniška 120, večjo količino bukovih V Mohorič Marko. Podblica 8, \'* 9038 črnobel TELEVIZOR in \™JZATOR. Molj Stane, Vog-. * f*l. 49-090 9039 BfcJ**vetne MAČEHE, prodam ^5 din). Jože Konc, Mošnje j^JJovljica 9040 eno leto rabljeno PEČ za |\^ctntra'lno. z vodno črpalko in 1 Afrikijutki. Jelenič. tel. 81-570 razen nedelje 9041 Prodam dobro ohranjen KAVČ Hirci Štefan. Gorica 14. Radovljica 9042 Prodam 200 kg KROMPIRJA za krmo. Sakač.Retnje 47. Tržič 9043 Prodam 2 leti staro SPALNICO, v zelenem žametu. Ogled vsak dan. Dežman. Selo 9. Žirovnica, tel. 26-912 9069 Prodam PEČ za centralno kurjavo, znamke ferotherem, 35.000 kal. Pšenična Polica 9. Cerklje 9070 Prodam obrana JABOLKA. Bele-harjeva c. 18. Šenčur 9071 Kupim približno 140 kv. m smrekovega OPAŽA, I. vrste, približno 10 do 12 cm. Ogris Andrej, Trojarjeva 9, tel. 23-928 8694 Kupim PEČ na žaganje ali večjo PEČ na drva. Tršan, H rase 14, Smlednik 8940 Kupim dobro ohranjen PIANI-NO. Dolenc, Zevnikova 5, Kranj, telefon 27-936 8941 Kupim rabljeno termoakumulacijsko PEČ, 2 do 6 kW. Tel. 62-809 Kupim starejše BOBNE. Telefon 26-340 popoldan 8943 Kupim STREŠNO OPEKO »tra~ janka«, rdeče barve. Sr. Bela 29. telefon 45-103. Preddvor Kupim 5 do 8 metrov dolgo plastično JADRNICO s kabino in prikolico. Ponudbe z navedbo cene pod: Jadrnica 9057 Kupim 15 SALONITNIH PLOŠČ, lahko rabljene. Jazbec, Golniška 37, Kokrica 9058 Kupim SIPOREKS (7,5 mm) približno 40 kv. m. Stare Jože. Dra-cočajna 9. Smlednik 9059 Kupim »CENTRIFUGO« za sušenje perila. Marija Gračnar. Bistrica 169. Tržič 9060 ČGP DELO TOZD Prodaja Ljubljana Podružnica Kranj Koroška 16 nujno išče garaži za dve svoji vozili in sicer za OSEBNI AVTO R-4 ter za KOMBI Oglasite se osebno ali po telefonu 21-280. VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Krmelj, Planina 29, Kranj 8956 Prodam SIMCO 1100 special, letnik 73, odlično ohranjeno. Telefon 82-084 od 9. do 12. in od 14. do 18. Prodam AUSTINA 1300, po delih. Nadižar, Britof 233, K ran j 8700 Prodam FIAT 850, letnik 1970, v voznem stanju. Rakovec Janez, Dolenja vas 46, Selca nad Skofjo Loko 8812 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Posavec 25/a, Podnart 8861 Prodam dobro ohranjen R-4, registriran do septembra 1981. Draksler, Kokrica, Golniška c. 1 8869 Prodam ŠKODO 1100 de lux, letnik 1974, registrirano do julija 1981. Globočnik, Ul. XXXI. divizije 5, telefon 28-713 8874 Oddam vrstni red za FIAT 128. Informacije po tel.41-123 9100 Prodam AUDI 80 LS. 4 vrata, letnik 1979. Friskovec Niko. Partizanska 47, Skofja Loka 9097 Nujno ugodno prodam VW kombi bus, letnik 1971. Faganel Mojmir. Podnart 68, tel. 064-75-167 dopoldan _ od ponedeljka dalje. 9098 Prodam OPEL REKORD 1700 coupe, letnik 1970 ali zamenjam za ZASTAVO 101. Stare. Praprotna polica 8, Cerklje 8945 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Bilban, Vodice 114 8946 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Ahačič Alojz, Sp. Besnica 185 8947 FORD TAUNUS 1600 XL, letnik izdelave 197.1, ugodno prodam. Informacije po tel. (064) 28-683 od 7. do 14. ure 8948 „ Prodam FIAT 124, letnik 1969. Svetelj Franc, Naklo 111 8949 Prodam »FIČOTA«, letnik 1968. registriranega do junija 1981. Koče-var Janez, Sorlijeva 3, Kranj 8950 Prodam VW. letnik 1968. Pogačnik Srečko, Zaloše 13, Podnart 8951 PLINSKO NAPRAVO za avto. kupim. Telefon 27-329 ali osebno: Vlahovičeva 3, stanovanje 5, Kranj 8952 Prodam VVARTBURGA, letnik 1974. reformacije po tel. 22-757 8953 Prodam DYANO 6 LC. letnik 1977 december. Ogled od ponedeljka dalje. Gortnar, Podbrezje 53 8954 Prodam ZASTAVO 750, za 1.2 SM, registrirano do julija 1981. Bož-nik. Bistrica 93. Tržič 8955 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1974. Mavčiče 90, tel. 24-387 8957 Prodam R-4, starejši letnik. Mušič Branko, Struževo 2/b, Kranj 8958 Poceni prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100-LŠ. Lahko tudi na posojilo. Topič Mirko, Savska c. 1, Kranj 8959 Poceni prodam razne dele za RENAULT 8. Bitenc Sašo, Kropa 103, tel. 79-535 8960 Prodam osebni avto MERCEDES 180-D, celega ali po delih motor po generalni. Ogris Ciril. Luže 70, Šenčur 8961 Prodam ZASTAVO 750 lux, leto izdelave december 1973. Milje 36, Šenčur 8962 Ugodno prodam AMI super, letnik 1974. Zvan Jure, Zasip. Piškovea 4, Bled 8963 Ugodno prodam eno leto star osebni avto WARTBURG limuzina. Telefon 064-25-070 v petek od 17. do 21. ure ali v soboto od 8. do 10. ure. Ogled v soboto po 10. uri v Britofu 235, Kranj 8964 Prodam AUDI 80-L, letnik 1973. Dolinar, Zg. Bitnje 122, Zabnica Odstopim vrstni red za GOLFA JGL. Dobava pomladi 1981. Telefon 27-756 8966 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 in ZASTAVO 750, letnik 1976. Bitenc, Zg. Bitnje 34, Zabnica 8967 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Benedičič Istok, Janeza Pu-harja 1, Kranj - Planina 8968 Prodam ZASTAVO 750, letnik » 1971. Informacije po tel. 77-704 Ugodno prodam VVARTBURGA. letnik 1976. Saj ovic Alojz, C. 1. maja 67, K ranj. Ogled možen vsak dan popoldan. Telefon 26-622 8970 Prodam R-4, letnik 1967. Zrim, Zg. Brnik 49, Cerklje 8971 Prodam 4 malo rabljene ZIMSKE GUME, 20 X 650, 4 PLATIŠČA, 16 x 650, 2 PLATIŠČI, 15-colski in 23 m aluminijastega zemeljskega KABLA z vgrajeno kabelsko glavo. Rupnik Janko, Zavratec 33, Rovte nad Logatcem 8972 Prodam dobro ohranjen KOMBI (7 + 1) zastava 430, letnik 1976 -oktober; ter kupim MOTOR za opel rekord 1500-1700, od letnika 1967 do 1971. Kokal Anton. Kidričeva 22, Jesenice 8973 Prodam 125-PZ, letnik 1970, eno leto po generalni, delno tudi na kredit. Čeru M. J., Planina 2, Kranj Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 52.000 km. Lahovče 21, Cerklje Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Močnik, Cerklje 85 8995 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, Cerklje 102 8996 TOVORNI AVTO, znamke OM, 4 tone, letnik 1976, prenovljen, z aluminijastim kasonom, prodam. Čefe-rin Alojz, Ljubljana, Kogojeva 8 Prodam pol leta star MZ 150. Ovsenik Janez, Predoslje 124 8998 Poceni prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled od 14.30 do 15.30. Voklo 58 pri Šenčurju Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, za 3,8 SM. Pave. Mandeličeva 7/a, Kranj 9000 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Peternelj. Podbrezje 145, Duplje 9001 Prodam LADO SL, letnik 1977. Hočevar, Smlednika 120, Kranj r Čirče 9044 Ugodno prodam CITROEN GS. Bašelj 28, Preddvor , 9045 AMI 8, letnik 1975, zelo ugodno prodam. Telefon 23-806 9046 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje / 9047 Prodam KOMBI kasonar IM V. nosilnost 1200 kg, z motorjem moriš 1600, v dobrem stanju. Bidovec Franc, Kranj. Jurčičeva 2, telefon 21-719 9048 FIAT 850, dobro ohranjen, prodam tudi na kredit. Egart. Dolenja vas 45, Selca 9049 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, 33.000 km. Grdja, Kidričeva 29, Kranj 9050 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Prebačevo 42, Kranj 9051 Kupim dobro ohranjen STROJ za avtoNSU - PRINZ 1200 C. Kranj. C. JLA 27. 'tel. 24-368 9052 TOZD — POS ljubi jana Nudimo nove odkupne cene časopisnega papirja in revij vezani v snope po 2,50 din-kg nevezani po 1,70 din-kg Odkupuje Dinos: — poslovna enota Kranj, Savska loka 24, — skladišče Tržič, Bistrica, — skladišče Jesenice, ul. Heroja Verdnika 46, — skladišče skofja Loka, Tavčarjeva 11, — skladišče Idrija, Vojkova 9 Prodam »KATRCO«. starejši letnik. Kaluder, Bukovica 28. Selca nad Skofjo Loko 9053 Prodam MINI MORIŠ, starejši letnik, tehnično pregledan za celo leto, opremlien. Virmaše 98, Skofja Loka 9054 Prodam dela za MINIJA 1000. Jelenič, tel. 81-570 dopoldan, razen nedelje 9055 Oddam vrstni red za »FIČOTA« ter kupim HRASTOV PARKET, 40X5. Naslov v oglasnem oddelku. 9056 Prodam VW GOLF GLD, 4 vrata, uvožen, letnik 1978. Štibelj Tone, Sp. Luša 12, Selca nad Skofjo Loko 9073 lesnina. KRANJ JESENICE STANOVANJA Mlada zdravnica išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju, v bližini Zdravstvenega doma. Šifra: Solidna 8975 Oddam opremljeno GARSONJERO v Škofji Loki. Ponudbe pod: Center 8976 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO v Radovljici ali okolici. Ponudbe pod: Domačin 8977 Nujno zamenjam dvosobno lastniško STANOVANJE. II. nadstropje, v središču mesta za enakega v pritličju z vrtom ali dvoriščem. Naslov v oglasnem oddelku. 8978 Dve dekleti nujno iščeta ogrevano SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Plačava v naprej 9061 Iščem ogrevano SOBO v Kranju. Šifra: Študentka IV. 9062 Zaposleno dekle išče enosobno STANOVANJE v škofji Loki. Šifra: Nujno 9063 Zamenjam enosobno večje STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, last Stanovanjske skupnosti za večje, prav tako last Stanovanjske skupnosti. Hadžič Hasit. Partizanska 45. Skofja Loka 9064 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO z več zemlje v okolici Kranja, do 100 SM. Šifra": Gotovina - K 8102 Poslovni PROSTOR na Planini (30 do 50 kv. m) vzamem takoj v najem, za dobro najemnino. Ponudbe pod: Sprejemam naročila 8887 Prodam nedograjeno leseno vikend HIŠICO, 3 x 4 m. Cena po dogovoru. V bližini vasi Apno na Gorenjskem. V račun vzamem osebni avto. Veljka Vlahoviča 7. stanovanje 2, Kranj, tel. 28-782 8979 Prodam komunalno opremljeni PARCELI v Kranju. Šifra: Dvojček 8980 V najem vzamem prazen PROSTOR v Kranju, primeren za šivalnico. Informacije po tel. 26-909 Iščem GARAŽO v najem za dalj časa, v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 9065 V Kranju kupim zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO. Šifra: Plačam v devizah 9066 Obrtniki, podjetja! Na dom sprejmem kakršnokoli delo. Kranjc, Tavčarjeva 16. Kranj 9067 Sprejmem delo na dom. Lahko tudi štancanje. Telefon 78-137 — Bled 9074 Sprejmem UČENKO za izučitev oblikovanja keramike. Konjedič Franc, Šiškovo naselje 10. Kranj. tel. 23-425 9075 Zaposlim ELEKTRIKARJA ali delavca za priučitev na elektroin-stalacijskih delih. Šifra: Redna zaposlitev 9076 Takoj zaposlim izurjeno ŠIVILJO, ki je vajena serijskega dela. Dobro plačilo. Informacije po tel. 26-909 9077 OBVESTILA: FOTO STORITVE! Črno bele -v enem dnevu, barvne — v treh dneh. fotografije za vse vrste dokumentov (izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste) v enem dnevu, za 100 din. FOTO ZlVULOVIČ. Veljka Vlahoviča 7. Planina — Kranj, tel.27-658 5119 Prodajamo cvetoče MAČEHE in RIGELCKE Za DAN MRTVIH vam bomo nudili KRIZANTEME - VELIKOCVETNE. PAJKOVCE in MARJETKE. Šenčur. Kranjska c. 25 8819 Popravljam vseh vrst TRANSI-STORSKE SPREJEMNIKE, MAGNETOFONE. KASETOFONE. Mulej Silvo. Staneta Žagaria 57 pri plinarni 8821 Sedaj je pravi čas za SAJENJE • VRTNIC in DRUGIH OKRASNIH DREVNIN (LISTAVCI - IGLAVCI). Bogato izbiro le teh vam nudi DREVESNICA TJŠEK - Vodice nad Ljubljano. Odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure 9078 KRIZANTEME - VELIKOCVETNE, PAJKOVCE in MARJETKE v različnih barvah, dobite v vrtnariji GOMZI, Podbrezje 135 9079 Na širšem območju Škofje Loke ŽAGAM DRVA, vestno in natančno. Kavčič. Podlubnik 160. telefon 61-032 9080 Kvalitetno izvajam MONTAŽO CENTRALNEGA OGREVANJA. Ponudbe sprejemam na naslov: Za-kotnik Brane. Kropa 3 — v večernih urah. PRIREDITVE Vsako soboto ob 19. uri je PLES v VODICAH. Igra ansambel DAVORIN 9081 V soboto, 25. 10., ob 20. uri bo PLES v Kulturnem domu v Železnikih. Igra ansambel RUPAR. VABLJENI! 9082 PLES v dvorani na Primskovem je vsako nedeljo. Igra ansambel TRGOVCI 9083 Vsako nedeljo je PLES v Kulturnem domu na Kokrici, s pričet-kom ob 16.30. Igra ansambel MODRINA 9084 Vsako soboto ob 19. uri vas vabimo na ples v BEGUNJE. Igra skupina SPEKTER 9085 IZGUBLJENO Izgubil se je majhen rjav PES »Piki«. Prosim vrnite ga proti nagradi: Obradovič Vera. Koroška 23. Kranj 9086 NAJDENO! V bližini Šenčurja je bil najden PONY EXPRESS. Poizve se: Šenčur. Kranjska c. 13 9087 OSTALO ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV instalaterja CK ali vodovoda. OD po dogovoru. Stare Franc, Krašnova 5a. Kranj Takoj sprejmem delavca ali delavko. Šifra: dobra plača 8888 Iščem ZAPOSLITEV. Imam vozniški izpit B-kategorije. Igor Rener. K idričeva 20, K ran j 8890 Želim zaposliti ŠIVILJO, lahko priučeno. Dobnikar, Sp. Brnik 49. Cerklje 8982 Sprejmem delo na dom — šivilska serijska dela. Imam svoj šivalni stroj in prevozno sredstvo. Ponudbe pod: Zadovoljni boste 9068 V okolici Kranja oddam manjši PROSTOR za mirno obrt; ali sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 9088 V VARSTVO vzamem dva ali več otrok. Naslov v oglasnem oddelku. 9089 Opozarjam osebo, ki je vzela OTROŠKO KOLO pri gozdu v Britofu, naj ga vrne na isto mesto. 9090 Čez zimo vzamem nekaj prikolic pod streho. Lahovče 62. Cerklje 9091 Iščem mlajšo upokojenko, ki ima rada otroke, za VARSTVO enoletnega fantka na našem domu. Telefon 064-26-642 9092 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moj žena Bajt Jožica in hči Bajt Vekoslava. Bajt Jože, Pot v Bitnje 32, Kranj 9093 V VARSTVO vzamem otroke od 8 mesecev starosti naprej. Informacije po tel. 28-809 po 15. ura 9094 V delo vzamem manjša rezilna orodja in orodja za brizganje plastičnih mas. Frelih Martin. Sr. Dobrava 18. Kropa 9095 KRANJ JESENICE ZANIMANJE ZA GOBARSKO RAZSTAVO - Gobarska razstava na kranjskem sejmu opreme, ki jo je pripravila kranjska gobarska družina, vzbuja veliko zanimanje. Ogledal si jo je tudi član predsedstva SRS dr. Marjan Brecelj (drugi z leve). Ogled razstave so v svoj program vključile tudi kranjske osnovne in srednje šole. Ocenjujejo, da je razstavo pod strokovnim vodstvom videlo več tisoč kranjskih učencev in dijakov, (jk) — Foto: F. Perdan Planinsko društvo Jesenice upravlja več planinskih postojank — Letos je začelo graditi novo zavetišče pod Spičko in se pripravljati na izgradnjo koče na Golici — Načrtovana tudi druga obnovitvena dela Jesenice — Skrben gospodar nenehno vzdržuje in obnavlja svojo hišo. Takšnega ravnanja so še posebno vajena planinska društva, saj upravljajo objekte, ki so zaradi svoje lege zelo izpostavljeni vplivom neugodnih vremenskih razmer. Tudi Planinsko društvo Jesenice si prizadeva, da bi z obnovo starih postojank in izgradnjo novih objektov utrjevalo svojo gospodarsko dejavnost ter bogatilo družbeno imetje. Jeseniški planinci so se letos lotili več zahtevnih nalog. Največja je prav gotovo izgradnja novega zavetišča pod Spičko. skalnato ostrico med Pelci ih masivom Jalovca. Staro zavetišče, ki je že od 1935. leta predvsem izhodišče za vzpon na Jalovec, je bilo treba zaradi dotrajanosti in premalih zmogljivosti podreti. Celo desetletje stare načrte za postavitev novega zavetišča s 36 ležišči, kuhinjo, sobo za oskrbnika in sanitarijami so začeli uresničevati letošnje poletje. Potem ko so zrušili stari objekt, so postavili skelet novega in ga pokrili. Zal je zgodnji sneg prekrižal račune za nadaljnja dela in jih bo treba povečini opraviti prihodnje leto. Tako bo novo zavetišče — za njegovo izgradnjo bodo namenili dober milijon dinarjev iz sredstev, zbranih z družbenim dogovorom za izgradnjo visokogorskih planinskih postojank v naši republiki, pa nemalo prostovoljnega dela — prihodnje poletje gostol jubneje sprejelo številne obiskovalce tega predela Julijcev. Druga velika naloga, ki so jo šele dobro zastavili, je postavitev doma na Golici. Na temeljih nekdanje spodnje planinske koče namreč želijo zgraditi kočo s 40 do 50 sedeži in 30 ležišči, kar bo stalo okrog 1,5 milijona dinarjev. Tudi za to postojanko, ki je potrebna zaradi vse večjega obiska v predelu brez bivalnih zmogljivosti, bo denar prispevala Planinska zveza Slovenije iz zbranih sredstev za izgradnjo visokogorskih postojank, nekaj sredstev pa naj bi primaknile organizacije združenega dela v jeseniški občini. Načrti za dom bodo izdelani do konca leta. zbran pa je že material za tovorno žičnico in les za ostrešje koče. Pomembna pridobitev za društvo je tudi nova transformatorska postaja na Vršiču za potrebe Tičar-jevega doma in Poštarske koče. Naložbo, vredno prek pol milijona dinarjev, so uresničili letos skupno s Planinskim društvom PTT iz Ljubljane. V prihodnje načrtujejo še dve skupni akciji: izgradnjo novega višinskega zbiralnika za vodo na Vršiču in napeljavo nove telefonske linije od Kranjske gore do Vršiča Ob tem se jeseniški planinci zavedajo tudi potrebe po obnovi drugih svo jih planinskih objektov. Erjavčevo kočo. ki jo edino oskrbujejo vse leto. je sedem viharnih desetletij močno načelo. Načrti za njeno obnovo, potem nuj bi imela okrog 100 sedežev in 60 dr. 70 ležišč bodo kmalu izdelani, njihova uresničitev pa bo odvisna od možnosti zagotovitve Hdo 10 milijonov dinarjev. Koča. ki pri izviru Soče stoji od 1966. leta. bo rabila novo streho in sanitarije Knega od štirih zavetišč, pod Spičko. že obnavljajo, za njim pa bo na vrsti za ureditev zavetišče na Zadnjem Voglu. Med štirimi bivaki je najbolj dotrajan prvi, ob robu krnice Velike Dnine v Veliki Ponci, težave pa so tudi z vzdrževanjem drugih, predvsem bivaka Na Jezerih, ker vanje pogosto vlamljajo brezvestni alpinisti. S. Saje Dve leti za zamah z nožem Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo Muhameda Plavo, starega 28 let, na dve leti zapora. Julija letos je namreč Plava pred gostilno Jernej na Kokrici zabodel z nožem v hrbet Zorana R. Poprej sta obtoženi in Zoran R. skupaj pila v gostilni Pri Jerneju. Kot se to pri pijači dogaja, sta se zaradi malenkosti začela prepirati in Muhamed Plava je odšel domov, kasneje okoli 22. ure pa se je vrnil nazaj v gostilno, ker naj bi pozabil plačati. S seboj je imel tudi nož, to pa zato, ker se je bal, da bo Zoran R. z njim obračunal. V gostilni so mu povedali, da je njegov zapitek že plačal Zoran R., nakar je hotel Muhamed Plava z njim govoriti. Ta pa ni bil za to, celo odrinil ga je in se je obrnil, da bi šel, tedaj pa ga je Muhamed Plava zabodel. Sodišče je pri izreku kazni za poskus uboja upoštevalo tudi olajševalne okoliščine, predvsem to, da Muhamed Plava doslej še ni bil kaznovan, da mora skrbeti za dva otroka in da je pri dejanju šlo le za eventualni naklep. Posvet gorenjskih SPV Priročnik za kolesarske izpite Predstavniki gorenjskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so podprli zamisel o izdaji enotnega pripočnika za kolesarske izpite — Učbenika za prometno vzgojo na OŠ najbrž še nekaj časa ne bo, dosedanje brošure pa niso najbolj primerne — Še premalo šolarjev ima kolesarske izpite, vozijo pa se s pomanjkljivo opremljenimi kolesi, saj so starši na to še premalo pozorni Kranj — Ko so lani miličniki kranjske postaje milice v sodelovanju s Svetom za prevntivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj pregledovali, s kakšnimi kolesi se osnovnošolci vozijo v šolo, rezultati niso bili razveseljivi: okoli 58 odstotkov koles na vseh pregledanih kranjskih šolah ni bilo opremljenih tako kot je treba, prav tako pa je tudi polovica kolesarjev bila brez kolesarskih izpitov. Vendar pa se je v preteklem šolskem letu prijavilo za kolesarske izpite več kot 1200 učencev, kar je okoli trikrat več kot leto poprej. Zanimanje za kolesarske izpite vsekakor je, vendar pa je od leta 1976, ko so se začeli kolesarski izpiti, dobilo potrdila o prometnem znanju nekaj več kot 2600 učencev. To pa je vsekakor premalo. NESREČE NEPREVIDNO NA PREDN08TNO CESTO Kranj — V sredo, 22. oktobra, nekai do 8. uri ziutrai se ie v križišču Ulice Staneta Žagarja, Likozar-jeve in Jezerske ceste pripetila prometna nezgoda. Katarina Rupnik (roj. 1912) iz Kranja se je s kolesom pripeljala po Likozarjevi ulici proti Jezerski cesti in pred znakom »stop« ni ustavila niti se ni prepričala, če je cesta prosta, pač pa je zapeljala na prednostno cesto Staneta Žagarja. Prav tedaj je pripeljal voznik tovornjaka Marjan Vukovič (roj. 1956) iz Kranja, ki je kolesarko sicer obvozil, vendar pa je ta kljub temu trčila v zadnji desni blatnik tovornjaka in padla. Z zlomljeno roko so jo prepeljali k zdravniku. TRČIL V TOVORNJAK Skorja Loka — V sredo, 22. oktobra, ob 13.40 se je na regionalni cesti Jeprca —Skofja Loka v bližini križišča na Plevni pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Branko Vrhovec (roj. 1959) z Grenca je peljal proti Škofji Loki; okoli 30 metrov pred križiščem se je srečeval z avtobusom, zato je ustavil, da bi na ozki cesti avtobus mogel mimo. Ko je tovornjak že stal, se je vanj zaradi prekratke varnostne razdalje z desnim delom krila zadel voznik motornega kolesa Roman Ju-govic (roj. 1961) iz Škofje Loke in padel pod tovornjak. Ker je imel motorist na glavi čelado, jo je odnesel le z odrgninami. L. M. Otrok utonil Stara Fužina - V torek, 21. oktobra, dopoldne se je v potoku Most* niča utopil Marko Polak, star leto in pol. Otroka je opazil v potoku Zdravko Skantar iz Stare Fužine, skočil v vodo in ga rešil, vendar pa je v Zdravstvenem domu v Boh. Bistrici zdravnik lahko le še ugotovil, da je prepozno. saj je osnovnošolcev samo v kranjski obini 8500: v osnovni šoli pa naj bi se vsi učenci ne le naučili voziti s kolesom, pač pa naj bi večina tudi imela kolesarske izpite, vsekakor pa tisti, ki se vozijo s kolesom v šolo vsak dan. Priprava na kolesarske izpite je prostovoljna dejavnost, ki jo na osnovnih šolah organizirajo mentorji za prometno vzgojo in v določeni meri dopolnjuje obvezne ure prometnega pouka. Vendar pa so predstavniki svetov za preventivo m vzgojo v cestnem promfetu z vseh« gorenjskih občin na nedavnem posvetu v Kranju ugotovili, da priprave na kolesarske izpite po šolah ne potekajo po enotnem programu. Učbenika za prometno vzgojo namreč v Sloveniji še nimamo, posamezne brošure, s katerimi si pomagajo tako mentorji kot predavatelji z AMD in pa tudi učenci, niso ustrezne, metodologija priprave na kole- sarske izpite pa zato tudi ne biti po šolah enotna. Prav zaradi tega je kranjski S« za preventivo in vzgojo predJa-p svetom v drugih gorenjskih ubciar* skupno izdajo priročnika za bab-sarske izpite na osnovnih šakk Predlog priročnika bo pripra** komisija kranjskega sveta ■ > poslala v obravnavo svetom v dnfl občinah, že do konca letošnjega k« pa naj bi mentorji in drugi pa vatel ji prometne vzgoje prejel ročnik, naslednje leto pa naj bi nakladi okoli 30.000 razdeliti učencem gorenjskih osnovnih uporabljali bi ga kot priprav« » kolesarske izpite, obenem pa bi ha v priročniku tudi poglavja za nje ostalega prometnega a Razen svetov za preventivo in jo v cestnem prometu je ljena prispevati k sof priročnika tudi Zavarovalna nost Triglav. Priročnik, za ka naj bi uporabili tudi vse d najboljše priprave mentorjev prometno vzgojo, ne bo le dela mentorjem pri prosto voljah prometnih dejavnostih na osnova* šolah, v katere se po podatkih 1*\ voda za šolstvo, enota Kranj čuje okoli 10 odstotkov šolarjev, pa — kar je predvsem valno -enotil bo priprave in učenje in radi tega verjetno pritegnil k dejavnostim dosti večje učencev kot doslej. obj* V novembru začetek akcije Brezhibno vozilo je varno vozilo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skutrite občine Kranj pripravlja skupaj z DO Alpetour, Tehnično bazo AM2S* Kranju, AMD Kranj, Šenčur in Cerklje, Zavarovalnico Triglav ZSAM Mladinskim servisom in postajama prometne in splošne milice ' Kranju akcijo preventivnih tehničnih pregledov motornih vo*A Akcija, ki nosi naslov »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, se bo začela1 novembru, trajala pa bo do aprila prihodnjega leta. S to akcijo se St* za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poleg vseh drugih vkliuča* v letošnjo akcijo NNNP. Preventivni tehnični predmeti bodo za «* vozila delovnih organizacij obvezni, zaželjeno pa je, da tudi kar naiW lastnikov osebnih avtomobilo pripelje svoja vozila na tak pregled Tovorna vozila bodo pregledovali v DO Alpetour — tozd Renata' na Primskovem vsak prvi četrtek v mesecu, avtobuse pa na Lt,m mestu, vendar od 24. do konca vsakega meseca. Za osebne avtomohif in motorna kolesa pa bodo pregledi na običajnih mestih. V Tehnit*"| bazi AMZS na Koroški cesti bodo pregledovali vsak torek in četrai drugega tedna v mesecu, pri komisiji za tehnične preglede na Labon* — DO Alpetour tozd Servis osebnih avtomobilov pa bodo tehwc* pregledi ob torkih in četrtkih tretjega tedna v mesecu in sicer rjonokfr od 15. do 20. ure. Preventivni tehnični pregledi bodo brezplačni, pregledovali P bodo luči, krmilni mehanizem, zavore, pnevmatike in količino C0 1 izpušnih plinih, pri tovornjakih in avtobusih pa tahograf. Maaj* nastavitve luči in CO bodo lahko kontrolorji opravili sproti, za maajfc popravila, ki so v zvezi s preventivnim tehničnim pregledom pa ba* imeli vozniki še tistega dne prednost v delavnicah delovnih organu**. — vendar za plačilo. Vozniki bodo na preventivnem tehničnem pregledu prejeli brda*' Kodeks etike udeležencev v prometu, ki mu bo dodano še nekaj bati* j varni vožnji v zimskih mesecih, Zavarovalna skupnost Triglav pa * opisala možnosti in pomen avtomobilskega zavarovanja. Vstk*| tehnično neoporečno vozilo pa bo dobilo tudi posebno nalepko. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kranj S SODIŠČA Dolgi prsti Nezgoda pri delu Skofja Loka - V do GIP Gradiš Tragičen konec prepira Na letnem kopališču je garderoberka iz zaupane ji garderobe vzela denar skupaj s pri- Ljubijana, tozd lio Skofja Loka se jateUico vred sodiščem pa se je zagovarjala je v ponedeljek, 20. oktobra, nekaj J J ,. ' i • 'J, po i9. uri pripetila nezgoda Husnija zaradi petin naznivin aejanj Temeljno sodišče v Škofji Loki je obsodilo Zvonka Kodeha, starega 23 let, iz Dorfarjev na tri leta in pol zaradi umora in poskusa umora. Dogodek se je pripetil 8. marca letos v Dorfarjih pri Škofji Loki. Kodeh se je tega dne vračal iz Kranja, kjer je z znancem tudi nekaj popil. Ustavil se je v gostilni Stra-hinc, kjer. se je obregnil ob Eda Ueniča, ki je v gostilni igral šah. Nastal je prepir, zaradi česar je Kodeh odšel v kuhinjo po nož, se vrnil in nož nastavil Ileniču na vrat, vendar pa je kasneje nož vrnil nazaj. Kodeh je nato odšel iz gostilne peš proti Dorfarjem, za njim pa sta se nato pripeljala Ilenič in Boris Oblak na motornem kolesu ter se zaletela vanj, da je padel. Popoldne so prišli pred Kodehovo hišo Ilenič, Oblak in še pet fantov, stali so tam in se prepirali; Ilenič je Kodeha udaril po glavi, ta pa je stekel v kuhinjo po nož, se vrnil in nekajkrat z nožem zabodel Ileniča, da je umrl, zabodel pa je nekajkrat tudi Borisa Oblaka. M K Fatimič je delal pri stroju za sorti ranje lesa: hlod na tekočem traku je pritisnil Fatimida ob železni drog, ki je sestavni del tekočega traku, nato pa ga je potegnilo na tekoči trak. Fatimič je zakričal, tako da je sodelavec lahko takoj stroj ustavil. Huje ranjenega Fatirnica so prepeljali v Klinični center. Eksplozija Železniki — V ponedeljek, 20. oktobra, nekaj po 16. uri je v Alplesu v priročnem skladišču remonta v TOZD 3 nastala eksplozija. Vzdrževalca Jurij Dolenc in Filip Tolar sta odprla ventile jeklenk z acetilenom in kisikom. Ko je Dolenc skušal s prižgano vžigalico prižgati ogenj na pištoli za varjenje, na kateri je poprej Tolar odprl ventil, se najprej ni hotelo vžgat i, pač pa je nastal požar na jeklenkah v sosednjem prostoru, v priročnem skladišču. Ogenj je uničil električno napeljavo v skladišču in delavnici, poškodoval steno med skladiščem in delavnico in delno poškodoval rezervne dele v skladišču. Komisija, ki si je ogledala kraj, meni, da je unajal plin iz cevi ali priključkov na jeklenkah, kar je povzročilo eksplozijo in požar. Čeprav je bila Nevzeta Suljano-vič, stara 21 let, redno zaposlena na letnem kopališču v Kranju, imela pa je tudi stanovanje, jo je zamikalo, da bi brskala po tuji lastnini; še več — letos julija in avgusta je na letnem kopališču, kjer je bila zaposlena kot garderoberka, snažilka* in občasno tudi prodajalka kart, stikala po garderobi kopalcev. Pri tem ji je pomagala tudi njena prijateljica 18-Ietna M. V. iz Kranja. V začetku avgusta je namreč njena prijateljica stražila pri vratih v garderobo na kopališču, Suljanovičeva pa je iz oblačil nekega kopalca vzela 600 din in ročno uro omikron vredno 1760 dinarjev, iz oblačil drugih kopalcev pa še 550 din ter dva plinska vžigalnika. Ko so oškodovanci krajo prijavili na milici, se je kmalu izkazalo, da sta denar in predmete vzeli Suljanovičeva in njena prijateljica. Vendar pa to ni bil edini primer kraje, ki sta ga zagrešili. Konec julija letos sta bili v prostorih kranjskega fotografa V predsobi je Suljanovičeva opazila suknjič in v njem denarnico, vendar pa je ni vzela sama, pač pa je na to napeljala svojo prijateljico. Denar - bilo ga je 1320 dinarjev pa sta si kasneje razdelili. Suljanovičeva pa si je tudi Žensko ponv kolo. V julija je neko dekle pustilo naslonjeno ob ograji in vstopi* kopališče. Ko se je čez Čas vi ni bilo več. Medtem je Suljanovičeva kolo vijolične odpeljala in skrila. Sodelavk* predlagala, naj bi odpeljali va eno kolo, ga kasneje drugo barvo in uporabjali. kolo, ki si ga je bila izpose prijateljice, kasneje dobila Suljanovičeva pa si je naši« vir dodatnega zaslužka, občasno tudi prodajala vst<. kopališče, se je domislila, da eno vstopnico tudi dvakrat »višek« pa obdrži zase. Njena teljica je celo po kopališču odvržene nepretrgane vstopn** prinašala Suljanovičevi, da jih še enkrat »dala v promet«, sicer ni bilo ravno veliko, veo se je denarja od poneverbe za 700 din. Temeljno sodišče v Kraio* Nevzeto Suljanovič z« vsa kazniva dejanja obsodilo na kazen desetih mesecev upora, tem ko je bila M. V. obsojena za *^ mesecev dveh let. zapora pogojno