Naročite v
kulturno -politično glasilo
NAŠEM TEDNIKU”
pravočasno oglas
ZA KOROŠKI SEJEM
s v e f o \/ n/h in do m o č i h dogodkov
5. leto / številka 28
V Celovcu, dne 9. julija 1953
Cena 1 šiling
Škripanje v komunistični zgradbi
V	ogromni 'komunistični zgradbi, ki so jo zgradili Sovjeti jx>d poveljstvom Stalinovim, ne pride do miru. V tej veliki stavbi vladajo iz komunističnega Kremlja naj-preje 200 milijonom prebivalcev Sovjetske zveze, nato pa še okrog 600 milijonom prebivalcev takozvanih podlo/niških držav Azije in Vzhodne Evrope. Gotovo je bil namen onih, ki so vladali in ki še vladajo v moskovskem Kremlju, da bi razširili svojo oblast še nad ostalimi sto in sto milijoni prebivalcev vsega sveta.
V	zadnjih mesecih, po smrti Stalinovi, pa je začelo v tej velikanski stavbi komunističnih gospodarjev sumljivo škripati in mogli bi celo govoriti o prvih razpokah. Na zunaj je dolgo časa izgledalo, kakor da je ta velika stavba neporušljiva, da je zgrajena tako trdno, da ji noben vihar od°zu-naj ne more škodovati. Da bi pa mogel nastati kak vihar v notranjosti te ogromne stavbe, na to skoraj ni bilo misliti. Saj v vsaki komunistični državi obvlada malo število komunistov z železno disciplino in nepopustljivo brezobzirnostjo, vsako družino, vsako ulico, vsako najmanjše obrtno in največje industrijsko podjetje. Kdor se ne ukloni tej disciplini, ta izgine na tak ali drugačen način.
Na Češkem se je začelo
In vendar se je začelo v notranjostL Začetek je bil v Plznu na Češkem, kjer so se delavci uprli in niso hoteli več izvrševati povelja predpisa o povečanem delavnem času. Sledili so dogodki po 17. juniju v Berlinu in v Vzhodni Nemčiji. Nemiri so preskočili nemško mejo in Poljaki v glavnih industrijskih središčih v Šleziji in drugih pokrajinah so izražali s stavko svoje nezadovoljstvo. Poročila pravijo, da se širijo iz-
razi nezadovoljstva tudi na Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Pa ne samo v podlož-niških evropskih državah, nezadovoljstvo med delavci se kaže celo tam, kjer raste pod komunizmom že drugi rod. Komunistična vlada v Ukrajini je morala priznati, da razdeljevanje raznih življenjskih potrebščin in drugega blaga ni urejeno pravilno, in da je treba misliti na boljšo organizacijo, ki bi zadovoljila delovno prebivalstvo.
Poizkusi pomiritve
Medtem ko v Vzhodni Nemčiji poizkušajo s silo zatreti vsak nadaljnji poizkus izražanja nezadovoljstva, poizkušajo v drugih komunističnih državah zaenkrat še z osebnimi spremembami' v vladi in s spremembami raznih odredb pomiriti nezadovoljstvo.
Tako je vlada na Češkoslovaškem nenadoma preklicala uredbo, ki jo je izdala šele 1. julija „na predlog delavskih zvez”. Ta uredba uvaja zelo stroge kazni zaradi pomanjkanja discipline med delavstvom. To uredbo je sedaj vlada, spet „na predlog delavske zveze”, ukinila, ker upa, da bo delavstvo tudi brez te uredbe izpolnilo svoje dolžnosti.
Na Madžarskem so temeljito izmenjali ministre. Zlasti je značilno, da ni več v vladi dosedanjega miništr. predsednika in glavnega tajnika madžarske komunistične stranke Matija Rakosi-ja. Ministrski predsednik je postal znani madžarski komunistični prvak Imre Nagy. Poleg njega je v novi madžarski vladi še devet novih ministrov. Nova vlada je obljubila znatno omi-Ijenje strogosti proti kmetom, katerim obljubljajo znatne davčne olajšave, ako 'bodo — več pridelali.
Na vrhu ..Gore strahote'
Koncem meseca maja letos se je posrečilo britanskim turistom doseči vrh najvišje gore sveta. Prispeli so na 8.882 metrov visoki Mount Everest.
Malo pozneje je poizkušala skupina nemških in avstrijskih turistov doseči četrti najvišji vrh na svetu, to je Nanga Parbat, ali „Gora strahote”, ki je visoka 8.125 metrov. To se je skupini posrečilo in kot prvi je stopil na to goro v soboto, dne 4. julija, ob 10. uri dopoldne tirolski alpinist Herman Buhi.
Avstrijsko-nemško himalajsko ekspedicijo je vodil Bavarec, monakovski zdravnik dr. Karl Herrligkoffer, skupino pa, ki je prva dospela na vrh, je vodil znani tirolski alpinist Peter Aschenbrenner.
Ko je prispel na vrh, je Herman Buhi, ki je eden najdrznejših tirolskih alpinistov, razvil tam tri zastave: nepalsko, ker je gora Nanga Parbat v tej državi; nemško, ker živi Buhi v Miinchnu v Nemčiji ter končno tudi avstrijsko, ker je Buhi po rodu Avstrijec in je bil v avstrijski skupini ekspedicije.
POSVETOVANJA „TREH”
V petek, dne 10. julija, se prične v Wa-shingtonu posvetovanje zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Posvetovanje bo trajalo predvidoma skoraj cel teden iti naj bi bilo priprava za morebitno konferenco s sovjetskim ministrskim predsednikom.
Ni še nobenega uradnega poročila, o čem se bodo posvetovali, vendar pa bodo verjetno razpravljali o vseh vprašanjih, ki so se pojavila v zadnjem času zaradi — vsaj
navidezno — izpremenjene sovjetske zunanje politike. Eno glavnih vprašanj pa bo gotovo vprašanje Nemčije.
NOVA VLADA NA TINSKEM
Na Finskem se je posrečilo dosedanjemu ministr. predsed., da je sestavil novo vlado brez zastopnikov social, demokratov, ki so bili doslej v vladi. Novo vlado sestavljajo zastopniki agrarne stranke, švedske ljudske stranke in pa konservativne stranke.
Za neodvisen tisk
Večkrat je kdo prepričan ali pa si domišlja, da je v svojem mnenju popolnoma svoboden, da si svojega prepričanja ne da narekovati od drugod. To pa je v resnici le 'domišljija. Danes skoraj ni med nami takega, ki bi svoje prepričanje gradil sam, ki bi bil popolnoma neodvisen od javnega mnenja, od mnenja in prepričanja v radiu in od mnenja ter prepričanja v časopisju. Hote ali nehote postane danes vsak odvisen v presojanju vsega javnega življenja od ■časopisja, ki ga bere in od radia, ki ga posluša.
Posledica tega pa je, da je zmešnjava pojmov, ki je danes pri hitrem razvoju dogodkov že sama po sebi velika, še večja. Saj časopisi ne zagovarjajo vedno tega, kar je v resnici dobro, ampak zagovarjajo večkrat to, kar koristi stranki, ki jo zastopajo in kar koristi ideji, ki jo zagovarjajo. Bralci takega časopisa nato nehote postajajo odvisni od prepričanja, ki ga dobijo v časopisu in zato tudi sami presojajo vse dogajanje s stališča njihovega časopisa. Zato pa je tudi tako važno, kakšen časopis bereš in po kakšnem časopisu nato krojiš svoje prepričanje.
Kdor pravi, da je v svojem prepričanju samostojen in da časopis na njega ne more vplivati, ta govori neresnico. Življenjska izkušnja dokazuje namreč nasprotno. Dokazuje namreč to, da tudi vodna kaplja ne razje skale naenkrat, ampak polagoma, tekom desetletij in stoletij. Ravno tako pa je tudi prt človeku. Mogoče ne vpliva časopis že s prvim člankom, toda pri večkratnem branju prehaja prepričanje, ki ga zagovarja časopis, vedno izraziteje v prepričanje bralca, dokler si ga popolnoma ne osvoji.
Danes je le malo časopisov, ki bi bili neodvisni, ki bi mogli zagovarjati resnico, kakor je. Večina časopisov mora zagovarjati vsa svetovna in domača dogajanja ali iz vidika stranke, ki časopis vzdržuje in plačuje ali pa iz vidika posameznikov ali skupine, ki časopis izdaja in vzdržuje. Koristi takih skupin pa so večkrat popolnoma drugačne kakor pa je prava korist splošnosti.
More pa tudi 'posameznik vplivati na javno mnenje. To pa samo tako, da naroča in bere predvsem one časopise, ki so neodvisni, ki morejo dogodke in resnico prikazovati nepotvorjeno. Pri pravi demokraciji, o kateri danes toliko govorimo in pišemo, naj bi pri razvoju dogodkov tudi posameznik čim več vplival in sodeloval. To pa more samo tako, da podpira pravilno tvorbo javnega .mnenja, ki se končno izraža v številkah pri volitvah. S čitanjem, naročanjem in priporočanjem dobrega časopisa torej vsak posameznik soodloča neprenehoma pri zgrajevanju čini boljše bodočnosti ta posameznika in za splošnost.
če je važno pravilno prepričanje in pravilna tvorba javnega mnenja pri velikih narodih, je to važno toliko bolj pri malih narodih. Saj je večkrat od tega odvisen obstoj naroda, prav gotovo pa vsaj razvoj narodne zgodovine. Koroški Slovenci smo samo del malega slovenskega naroda. Zato pa je za nas še toliko bolj važno, da imamo o vseh dogodkih javnega življenja pravilne pojme, da vse te dogodke presojamo iz vidika resnične koristi za svoj narod.
Vsi si želimo čim večje svobode. Pogoj te svobode pa je svobodno, neodvisno časopisje, ki si upa in sme zagovarjati resnico in prave koristi naroda ob vsakem času in proti vsakomur. Zato neodvisen časopis ne sme biti pobarvan z nobeno pristrano barvo, ker ta prav gotovo ne koristi narodu. Ne sme biti zato ne enostransko bel ne črn pa tudi ne rdeč. Neodvisen časopis si mora upati obsojati vsako nepravilnost, pa tudi če jo zakrivijo njegovi navidezni prijatelji. Neodvisen časopis si mora upati kritizirati tudi nasprotnika, vendar mora
biti to kritiziranje in obsojanje v dostojnih merah, ne sme osebno napadati, zlasti pa ne sme nikogar proglasiti za smrtnega sovražnika. Tudi pri pojavih javnega življenja, kjer je videti mnogo slabega in včasih predvsem slabo, je treba iskati, če ni pri tem le nekaj dobrega. Čim bolj svet grozi propasti v sovraštvu, čim bolj zapada v navadna gesla, ki so mogoče razumljiva samo še kot volilna gesla, čim bolj pristrano časopisje napada večne resnice, tem večja je dolžnost neodvisnega časopisa, da to resnico pokaže, zagovarja in brani.
Zaradi te odkritosti naš časopis večkrat napadajo, ljubosumni so na njega, ker je neodvisen, ker se ne da vpreči v voz, ki ne
vozi po cesti narodne koristi. Naš časopis v.agovarja in bo zagovarjal najpreje in povsod pozitivna krščanska načela. To je temelj vsakega našega pisanja, ker je samo to vir resnice. Pri tem nas prav nič ni in nas ne bo oviralo očitanje, da je tako gledanje mračnjaštvo, ki spada mogoče v clalj-ni stari ali srednji vek.
Vedno smo in bomo priznavali, da smo živ del kulturnega slovenskega naroda. Zahtevamo in zahtevali bomo, da imamo kot lojalni državljani v Avstriji vse pravice, ki nam po vseh božjih in človeških postavah pripadajo. Končno zagovarjamo in bomo zagovarjali pravično socialno ureditev in tudi socialno pravičnost za vse in vsakogar.
M. Joseph Lanicl
novi francoski ministrski predsednik (USIS)
KRATKE VESTI
Po poročilih iz Vatikana bodo leta 1954 slovesno proslavili 100-letnico proglasitve Brezmadežnega spočetja Device Marije.
Vsota doslej podpisanega avstrijskega energijskega posojila je dosegla okrog 410 milijonov šilingov.
Ravnatelj koroškega deželnega muzeja dvomi svetnik dr. Gotbert Moro je bil imenovan zaradi zaslug pri zgodovinskem raz-iskavanju Koroške za častnega člana univerze v Innsbrucku.
Pri otvoritvi tržaškega velesejma je bilo navzoče številno zastopstvo Jugoslavije, med drugimi podpredsednik slovenske vlade dr. Marjan Brecelj in državni tajnik v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu Aleš Bebler.
Za letos je bila priznana ameriška nagrada za zasluge pri dellu za ohranitev življenja po ameriškem načinu in za pospeševanje svetovnega miru newyorškemu kardi nalu Francisu Spellmanu. Lani je dobil to nagrado Dwight Eisenhower.
Dne 4. julija so praznovali v Združenih državah ob priliki 177-letnice proglasitve državne neodvisnosti ta dan uradno kot tlan pokore in molitve k Bogu. — Naši komunisti vzhodnega, zapadnega, severnega, južnega in domačega tipa bodo rekli, da so Amerikanci zapadli mračnjaštvu.
Evropski vlak, ki je bil lansko leto tudi v Celovcu, in ki je začdl svojo pot 20. aprila 1951 v Miinchnu, je te dni zaključil svoje potovanje po Evropi v belgijskem Bruslju. Vlak je bil v 72 mestih, je prevozil nad 21.000 km, njegovo razstavo v sedmih vagonih pa je obiskalo okrog 6 milijonov ljudi.
Predsednik italijanske republike Einaudi je naročil dosedanjemu ministrskemu predsedniku Alcide de Gasperiju, naj poizkuša sestaviti novo italijansko vlado.
V	Tunisu je bil pri atentatu smrtnone-vamo obstreljen 70-letni tuniški prestolonaslednik Azzedin-bej. Znano je bilo, da je bil umorjeni prestolonaslednik naklonjen Francozom.
Bivši kralj predaj,eazijske države Jordanije, Talal, se je pri vožnji z avtom v egiptovskem glavnem mestu, v Kairu, težko ponesrečil.
V	mesecu juniju je pribežalo v zapadni del Berlina iz Vzhodne Nemčije 33.182 beguncev. Zaradi izjemnega stanja v vzhodnonemških mestih je zadnje tedne beg zelo otežkočen.
Britanski mornariški letalec Lithgow je v reakcijskem letalu preletel razdaljo med Londonom in Parizom v 19 minutah in 5 sekundah s povprečno hitrostjo 1077 km na uro.
Politični teden
Po svetu...
Dne 25. junija so minila tri leta, odkar je severnokorejska vojska vdrla preko 38. vzporednika na ozemlje Južne Koreje. Prvo leto se je vojska Združenih narodov umikala pred premočjo Severnokorejcev proti jugu. Le še samo mali del 'korejskega ozemlja je bil v njihovih rokah in skoraj je že izgledalo, da bodo morale izprazniti čete Združenih narodov tudi ta zadnji del s pristaniščem Pusanom. Toda tehnika je spet enkrat zmagala in v nekaj tednih je uspelo protikomunistični vojski, da je osvobodila vso Južno Korejo in velik del Severne Koreje. Že so stali vojaki Združenih narodov — v glavnem so bili to ameriški vojaki — na mejah Sovjetske in Kitajske, ko so se pojavili oddelki komunistične kitajske vojske. Kmalu nato so se začela pogajanja za premirje. Bilo je to 10. julija 1951. Te dni potekata torej dve leti, 'ko se sicer boji na Koreji v malem nadaljujejo, vendar obe stranki upata na premirje, ki ga pa še ni. Vse je že tako izgledalo, da pride v nekaj dneh do premirja in upali so, da podpišejo premirje za triletnico začetka vojne na Koreji.
To upanje pa je preprečil oziroma izjalovil južnokorejski predsednik Singman Ri, ki je proti dogovoru med 'komunistično Severno Korejo in poveljstvom Združenih narodov dal izpustiti iz taborišč nad 25.000 ujetnikov severne Koreje in komunistične Kitajske. S tem je preprečil Singman Ri premirje. — Ameriški predsednik Eisenho-wer je poslal k Singman Riju svojega posebnega odposlanca, Robertsona, ki naj bi pregovoril Singman Rija in ga pridobil za politiko Združenih narodov. Popolnoma se mu to še ni posrečilo, toda upati smemo, da bo le končno prišlo do sporazuma in s tem tudi do premirja na Koreji. — S tem bi bil dosežen prvi cilj Združenih narodov, to je dokončna osvoboditev Južne Koreje.
Istega dne, torej 10. julija, ko bosta minili dve leti, odkar so se začela pogajanja za premirje na Koreji, pa se bodo začela druga posvetovanja, ki bodo tudi mogoče odločilna za nadaljni razvoj dogodkov. Dne 8. julija bi se morala pričeti posvetovanja med britanskim ministrskim predsednikom Churchillom, ameriškim predsednikom Ei-senhoiverjem in novim francoskim ministrskim predsednikom. Najbolj se je zavzemal za to konferenco ..Velikih treh” ministrski predsednik Churchill. Ta pa je neposredno pred nameravanim potovanjem na Bermudske otoke zbolel in je moral odložiti za nekaj tednov vladne posle. Zato je predlagal ameriški zunanji minister, naj se sestanejo zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Združenih držav dne 10. julija v Washingtonu. To je takozvana „mala bermudska konferenca”. Na tej naj bi reševali zunanji ministri omenjenih treh za-padnih držav predvsem vprašanje Nemčije. To vprašanje je postalo izredno pereče zlasti v zadnjih tednih od 17. junija naprej. Ta dan je bil uvod v odkrito nasprotje med komunistično vlado v Vzhodni Nemčiji in med delavstvom. Doslej je bilo v vseh komunističnih državah razširjeno prepričanje, da so delavci lastniki tovarn, rudnikov in premogovnikov in da zato proti sebi pač ne smejo in ne morejo demonstrirati in stavkati. Dan 17. junija pa je pokazal, da je tega prepričanja samo vlada, delavci pa so prepričani, da jih ta vlada izrablja in zlorablja še mnogo bolj kakor pa takozvani kapitalistični sistem v zapadnih državah. Delavci so se prvič v zgodovini uprli komunističnemu sistemu. Ta upor se je iz Berlina kakor kužna bolezen širil po vsej. Vzhodni Nemčiji in je nato prekoračil tudi njene meje. Tudi delavci na Poljskem in na Madžarskem so se začeli upirati. Bodočnost bo pokazala, v koliko more komunistični sistem prenesti take preizkušnje.
Razen nemškega vprašanja pa bodo zunanji ministri razmotrivali gotovo tudi položaj na Koreji in pa v francoski Indokini. Nevarnost je namreč, da se po verjetnem zaključku bojev na Koreji ti prenesejo v Indokino, ki je deloma še važnejša kakor pa Koreja. Da bi pridobila prebivalstvo teh dežel za sebe, je francoska vlada v zadnjem tednu obljubila tem pokrajinam veliko samostojnost. Zato pa zahteva francoska vlada, naj ostanejo te države — Vjetnam, Laos in Kambodža — v sklopu francoske državne skupnosti.
Novi francoski ministrski predsednik, Joseph Lainel, poizkuša, kako bi uredil francosko gospodarstvo in kako bi dobil v
francoski poslanski zbornici večino za odobritev pogodbe o zapadno-evropski obrambni zvezi.
V Nemčiji so začeli z veliko volilno propagando za volitve, ki bodo dne 6. septembra. Boj. bo predvsem med krščansko de-
cet.
mokratsko zvezo, katere predstavnik je sedanji kane. dr. Adenauer, in pa med nemškimi socialnimi demokrati. Izid teh volitev bo v veliki meri odločilen ne samo za Zapadno Nemčijo, ampak tudi za Zapadno Evropo.
... in pri nas v Avstriji
Predno odidejo gospodje poslanci na bolj ali manj zaslužene počitnice, se hočejo
Balkanske zadeve
Lažnivcem v spominsko knjigo
V predzadnji številki „Slov. vestnik” nekaj opleta o nekih imenikih, ki so jih dobili pred enim letom pri Kmetijski zbornici v Celovcu. Po poročilu „Slov. vestnika” sedaj uporablja gospod Maierhofer ta imenik zato, da po njem ugotavlja, da „ve-čina kmetov slovenske priloge ne želi”, ker je v seznamu navedenih zelo malo kmetov, ki bi slovensko prilogo želeli. — Nasprotno pa po poročilu „Vestnika” spet pravi pre-zident Gruber, da „ne moremo razburjati ljudi in jim pošiljati slovensko prilogo, ker je ne želijo”. Temu je torej v imeniku spet preveč kmetov.
Tudi nam je bilo že v naprej jasno, da pri Kmetijski zbornici ne bodo zadovoljni s tistim imenikom. Sedaj izvemo in to šele po enem letu, da tudi pri »Vestniku” niso zadovoljni. — »Vestnik” trdi, da je bil sestavljen tisti imenik tajno in se razburja, da niso oni bili o tem obveščeni. Moremo pa povedati, da je bil imenik sestavljen tako »tajno”, da ga je n. pr. za občino Bil-čovs pregledal zbornični svetnik g. Janko Ogris in je ugotovil, da je imenik popolnoma pravilno sestavljen. Tudi sta oba slovenska zbornična svetnika predhodno odobrila, naj bi dobili pri Kmetijski zbornici seznam onih, ki naj bi slovensko prilogo dobili. Pri »Vestniku” se sedaj po enem letu razburjajo, ker morajo pač vsak čas nekaj najti, da oklevetajo one, ki se ne dajo vpreči v njih voz.
Tudi socializem
Bralci našega lista se gotovo še spominjajo imena dr. Jobsta. Je to celovški advokat, ki je zastopal lesnega trgovca g. Podzimeka leta 1950, ko se je Mohorjeva družba v Celovcu borila za prostore v svoji lastni hiši.
G. dr. Jobst je bil tedaj član koroške deželne vlade in bi kot tak po avstrijskem ustavnem zakonu ne smel vršiti advokatskih poslov. Mi smo na to tedaj tudi izrecno opozorili, nakar smo dobili popravek, da vodi pisarno neka druga oseba. S pona-tiskom Jobstovega pisma in s podpisom njega samega smo dokazali, da je bila naša trditev resnična.
Sedaj pa gospod dr. Jobst, ki je član socialistične stranke, oziroma je zastopal celo kot finančni referent socialistično stranko v korist deželni vladi, vodi proti koroški elektricitetni družbi »Kelag” proces za en milijon šilingov.
»Kelag” je namreč družba, ki združuje vse podržavljene elektrarne na Koroškem. To podržavljen j e pa se je vršilo za časa, ko je bil dr. Jobst član deželne vlade. Za delo, ki ga je pri tem izvršil, zahteva sedaj od družbe »Kelag” en milijon šilingov.
Bralce bomo o poteku procesa obveščali.
A tudi če bi se lahko Bolgari svobodno odločali, bi si morda danes pomišljali povezati svojo usodo s svojima starima sovražnicama Grčijo in Turčijo”, meni »Times”. Teoretična izbira za Albanijo je v glavnem ista — neodvisnost od Sovjetske zveze ali nevarnost, da si jo bodo njene sosede razdelile. Če bi Sovjetska zveza umaknila svojo podporo, bi prišle Italija, Jugoslavija in Grčija vse tri z močnimi zahtevami, da bi izpolnile praznino, ki bi tako nastala. Le stalno prikrito nasprotje med temi tekmujočimi interesi je tisto, kar pomaga ohranjevati vsaj navidezno neodvisnost Alba-nije.
Balkan si ni vedno zaslužil slovesa nevarne nestabilnosti, ki so mu ga naprtili. Vendar pa so dežele med Donavo in Egejskim morjem še vedno občutljive za vse politične tokove, ki strujljo skozi Evropo. Stalinova smrt, nova politika rahljanja pritiska, ki jo vodi Kremelj, in na drugi strani nastanek močnega balkanskega zavezništva med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, katero zavezništvo sega od avstrijskih do perzijskih mej, so stvari, ki so predrugačile razmerje sil na Balkanu. Vendar bo morda preteklo še nekaj časa, preden se bodo jasno pokazale podrobnosti novega razmerja.”
Kakor rečeno sta oba slovenska zbornična svetnika dobila seznam na vpogled, v kolikor je bil sploh sestavljen in sta ga o-dobrila. Ona dva pa tudi odgovarjata slovenskim volivcem, ne pa onim, ki po naročilu klevetajo in lažejo, da je sramotno za vse Slovence.
Tudi mi smo seveda prepričani in je to tudi naša zahteva, da bi bilo edino pravilno, da dobijo vsi kmetje v onih okoliših, kjer je ,po uredbi določena dvojezična šola, slovensko prilogo uradnega glasila Kmetijske zbornice. Povedati pa moramo, da pri Kmetijski zbornici ni bil proti temu predvsem zbornični predsednik Gruber in tudi ne zbornična podpredsednika ing. Maierhofer in Kaufmann, ampak socialistični podpredsednik Jos. Steiner. On je rekel, da ne smemo s slovensko prilogo začeti »slovenizirati”. Naj še temu gospodu »Vestnik” izpraša vest, če si to seveda upa. Sedaj pa »Vestnik” napada in laže vsevprek, samo ne napade tam, kjer je treba. In kdo ima vrhovno nadzorstvo nad Kmetijsko zbornico? Deželna vlada z glavarjem Ferd. Wedenigom! Zakaj pa ta ne zahteva, naj bi zbornica že končno izdala slovensko prilogo? Zakaj »Vestnik” še tega ne pove? Naj vendar zahteva za svojo vdlilno propagando za socialiste neko priznanje za Slovence. Ali pa je mogoče samo zato delal propagando za socialiste, da je cepil in rušil slovensko enotnost na Koroškem?
Zelo zanimivo pa je, kar izvemo ravno sedaj ob teku tega procesa. Ta vsekakor postavlja socializem v neko zelo ,,skromno” luč, ker gre »samo” za milijon šilingov, ki naj bi jih plačevali tudi najrevnejši odjemalci električnega toka. Kakor izvemo, se nekaj podobnega dogaja tudi pri »slovenskih socialistih”. Komunisti ti tovariši sicer nočejo biti, pač pa niso nikakor nenaklonjeni kapitalističnim maniram. Od avstrijskih firm namreč izvemo zanesljivo, da morajo plačevati za posredovanje kupčij z Jugoslavijo prav mastno provizijo neki osebi, ki je pri sedanjem režimu izredno dobro zapisana. Ta posreduje trgovanje z Jugoslavijo in predvsem s Slovenijo. Razume se, da mora trgovec tudi tako provizijo vkal-kulirati v ceno in to ceno morajo potem plačevati »tovariši” v Sloveniji, ki prav gotovo ne razpolagajo z odvišnim denarjem.
To so pač tudi oblike socializma, za katerega pa se ravno oni tako zelo zavzemajo, ki živijo po izrazito kapitalističnih metodah. Mogoče pa so se prvaki Demokratske fronte pri volitvah tako zavzemali za avstrijske socialiste, ker so si v vsem, pa tudi v zgoraj opisanih načinih tako sorodni. Kdo ve? Volivci verjetno ne!
V	zvezi s posvetovanjem zunanjih ministrov Turčije, Jugoslavije in Grčije, ki se je pričelo dne 7. julija v Atenah, je zanimivo, kaj piše o Balkanu tuje časopisje.
»TIMES” razpravlja v uvodniku o sedanjem dogajanju na Balkanu. Povod za to mu je dal sporazum med Grčijo in Bolgarijo zaradi posesti nekaterih otokov na reki Marici, katere tok ju deli. Po mnenju „Ti-mes-a” »bi bilo skoro gotovo napačno, če bi si tolmačili ta pogajanja, ali pa tudi obnovo normalnih diplomatsih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo kot znak za olajšanje hladne balkanske vojne.”
V	nadaljnem piše »Times”, da je bil namen balkanskega pakta omogočiti Grčiji, Jugoslaviji in Turčiji, da bi uredile svoje stališče do dveh naj bližjih držav za železno zaveso, namreč do Bolgarjie in Albanije, čeprav sta ti dve najrevnejši balkanski državi najbolj izpostavljeni postojanki imperija, ki ga je zgradil Stalin, se vendar zdi, da »se ju val očitnega nezadovoljstva, ki je v zadnjih tednih preplavil vzhodno Evropo, ni dotaknil.” To sta edini dve podlož-niški državi, nad katerima ohranjujejo Sovjeti svojo oblast brez navzočnosti svojih
še izkazati in pokazati, da res delajo. Zato hočejo še te zadnje dni odobriti večje število zakonov, ki jih je parlamentu predložila vlada. Zelo verjetno bo v parlamentu manj skrbi, kako za te zakone dobiti odobritev, kakor pa je bilo skrbi na sejah vlade in v glavnih odsekih parlamenta. Tam se obe vladni stranki še prepirata med seboj in vsaka poizkuša pridobiti pri tem čim več političnega kapitala za sebe. Ko pa pride zakonski osnutek v parlament, je ta boj med obema strankama že končan.
Predvsem pridejo na vrsto gospodarski zakoni, zakon o stanovanjih, zakon o pospeševanju zunanje trgovine in pa zakon o pospeševanju cletrifikacije.
Ni pa bilo doslej) še mogoče doseči sporazuma med obema vladnima strankama o zakonu, o katerem smo že zadnjič zapisali, da je gotovo med vsemi temi zakoni najbolj važen in najbolj naravnost prizadene na deset in deset tisoče družin. To je zakon o zaposlitvi mladine, ki pride te dni iz šol. Te mladine je letos okrog 110.000 in samo za polovico, to je za 55.000, je na razpolago vajeniških mest v obrti, v industriji in v trgovini ter v kmetijstvu. Kam pa naj gre ostalih 55.000? — Že za fante je veliko pomanjkanje vajeniških mest, še večje pa je pomanjkanje mest za dekleta. Saj je dobilo lansko leto od 65.418 dečkov zaposlitev približno 50 odstt., od 55.537 deklic pa samo 10.180, torej niti ne polnih 20 odstot. Toda tudi deklice imajo enako pravico do življenja kakor fantje, tudi za nje je treba pravočasno poskrbeti, da ne pridejo na cesto življenja in pod kolesa življenja. Vse tako izgleda, da za letos ne bo moglo pristojno ministrstvo doseči nič drugega kakor pa svetovati onim fantom in dekletom, ki ne bodo moglli najti vajeniških mest, naj, ostanejo še eno leto v šoli. Sicer pa zakona o devetem šolskem letu tudi še ni, tudi o tem še ni prišlo do sporazuma med obema vladnima strankama.
Mogoče pa se le še v zadnjem trenutku, predno odidejo na počitnice, spomnijo poslanci, da čaka preko 100.000 14-letne mladine na njihov glas, ki naj tej mladini preskrbi zaposlitev in poklic. Zavedati se moramo namreč, da ni veliko breme vsake države samo brezposelnost, da je še hujše breme brezpoklicnost mladine, ki je istočasno tudi brezposelna.
Na Dunaju je bil zadnji teden končan takozvani »Minimax-proces”. Bil je to spet političen proces med obema vladnima strankama. Za izpremembo so bili sedaj na zatožni klopi pristaši OeVP, katerim so očitali, da so svoje uradne položaje v ministrstvih izrabljali in zlorabljali za razne protekcije in nedovoljene manipulacije. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je obtožba pravilna in je oba obtoženca obsodilo na precej ostro kazen. Proti tretjemu — glavnemu — obtožencu je bila zaradi nenadne obolelosti razprava odložena. Proti razsodbi so se pritožili zastopniki obtožencev zaradi previsoke, državni pravobranilec pa se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni. Doslej je bil pri nas poznan aparat „minimax” za gašenje požara. Pri tej sodni razpravi pa je prišlo tako daleč, da bo odslej pomenil izraz „minimax” netivo za razplamtitev požara strankarskih razprtij med obema vladnima strankama v Avstriji. Gotovo pa je spet iz tega procesa razvidno, da je v naši upravi mnogo gnilega in da bi bila vsa naša uprava potrebna precej temeljitega zdravljenja.
Časopisi so zadnji teden pri nas mnogo ugibali, zakaj je odloženo potovanje jugoslovanskega zunanjega ministra Koča Popoviča na Dunaj. Prvotno bi moral priti zunanji minister na Dunaj dne 29. junija. Zaradi nenadne obolelosti pa so obisk zadnji moment odpovedali in sicer najpreje za približno 14 dni. Kmalu pa je prišlo poročilo, da boluje jugoslovaiski zunanji minister na težki obolelosti ledvic in da obisk na Dunaju ne bo možen pred jesenjo. Prihodnji tedni ali pa že dnevi bodo pokazali, ali je to prava bolezen ali pa je vzrok odložitve obiska kaka politična 'bolezen, ki je očasih še hujša kakor pa prava bolezen.
VOLITVE V SUDANU
Mešana volilna komisija, ki je v smislu sporazuma med Veliko Britanijo in Egiptom morala pripraviti vse potrebno za volitve v Sudanu, je končala svoje predhod-nje delo. Komisija je sestavila pravilnik za volitve, kot ga določa sporazum med Anglijo in Egiptom dn poskrbela za uradni-štvo ter splošno organizacijo volitev, ki naj bi se vršile v drugi polovici oktobra.
Mešana volilna komisi ja je sestavljena iz sedem članov, in sicer so trije Sudanci, en Egipčan, en Anglež, en Američan in en Indijec, ki predseduje komisiji.
Združena Evropa in Slovani
Vsaki dan znova čitamo po listih in vsaki dan slišimo po radiu, kako se trudijo državniki Zapada za ustvaritev Združenih držav Evrope. Naš kontinent, o katerem se toliko govori, je v resnici majhen in ako pogledamo na zemljevid, se nam zdi kakor mali polotok velike azijske celine. Vendar pa živi v Evropi veliko število raznih narodnosti, ki se odlikujejo po visoki stopnji kulture, razlikujejo pa se med seboj po zgodovini, po jeziku, po značaju itd. Zato pa je že v. starih časih zgodovine, pa vse do današnjih dni prišlo med temi narodi večkrat do ostrih sporov, bojev in vojn. Posledica tega je bila, da je Evropa oslabela, medtem ko so nastale izven Evrope močne državne tvorbe, kakor Združene države Severne Amerike, Sovjetska zveza na ozemlju nekdanje Rusije, Britanski imperij itd.
Že prva svetovna vojna, še bolj pa druga svetovna vojna je vzbudila v evropskih narodih željo po gospodarski pa tudi po politični združitvi in skupnosti. Posebno druga svetovna-vojna je Evropo gospodarsko silno oslabela, čemur bi mogla odpo-moči samo skupna pomoč in skupno delo posameznih evropskih narodov. Kot prvi uspeh prepričanja je bil takozvani Schuma-nov načrt ali združitev montanske industrije Zapadne Evrope.
To vse je dokaz, da je resna želja med vodilnimi politiki Zapadne Evrope, da ustvarijo Združene države Evrope. Toda vsi ti načrti, o skupnosti evropskih narodov so nepopolni, nekaj jim manjka. Kakor zelo pogosto beremo o Združeni Evropi, pa skoraj nikjer nikdar ne beremo, kakšna vloga je namenjena v tej Evropi slovanskim narodom. Zato se popolnoma upravičeno vprašujemo, kaj bo z nami v Združeni Evropi. Po vsem tem, kar pišejo o Združeni Evropi, bi se dalo sklepati, kakor da so važni za Združeno Evropo Germani in Romani, da pa niso toliko važni Slovani. Kakor da Slovani ne živijo v Evropi in kakor da bi Slovani ne imeli enake pravice do svojega narodnostnega življenja.
Pred kratkim je predaval v okviru dunajske Katoliške akademije univerzitetni profesor dr. Vil. Winkler, direktor statističnega instituta dunajske univerze in redni član Nemške akademije za ljudske znanosti v Hamburgu. V tem svojem predavanju je dr. Winkler poudaril tudi številčno razmerje med evropskimi narodi. Leta 1810 je bilo v Evropi 31% Germanov, 34 odst. Romanov in pa 35 odst. Slovanov. Leta 1960 pa bo v Evropi 27 odst. Germanov, 22 odst. Romanov in pa 51 odst. Slovanov. Danes je torej že nad polovico evropskega prebivalstva slovanske narodnosti. In vendar se o Slovanih v Združeni Evropi govori tako malo, kakor da bi jih v Evropi ne bilo.
Poglejmo malo v zgodovino. Znano je da so Slovani živeli kot mirni narodi v vzhodnih delih Evrope, Tekom stoletij so prišli v odvisnost drugih, bolj zavojevalnih narodov, predvsem Nemcev. Šele takrat, ko je
je v zgodovini turških vpadov še veliko, toda kje je ostala hvaležnost Evrope? Obljubljali so Slovanom samostojnost in druge lepe nagrade. Ko pa je nevarnost minila, je ostalo vse pri starem in so pozabili na obljube. Bilo je tako kakor pravi slovenski pesnik Jos. Stritar:	„Jezik lepo govori,
prazno pa je tvoje srce.”
Zato je tudi razumljivo, da so se začeli mali slovanski narodi naslanjati na velikega slovanskega brata na vzhodu, na Ruse, ko so tam začeli govoriti o vseslovanstvu, o panslovanstvu. Spomnimo se novejše dobe avstrijske revolucije leta 1848 do 1849. Takrat je hrvatski ban Jelačič rešil Avstrijo pred razpadom. Par let pozneje pa so bili Hrvati predani Madžarom na milost in nemilost. Zakaj se ni dal avstrijski cesar kronati tudi v Pragi, v Krakovu in v Zagrebu, ampak samo na Dunaju in v Budimpešti, kakor da bi bili v Avstriji samo Nemci in Madžari? Niso zakrivili razpada avstro-ogrske monarhije Slovani, kakor to večkrat trdijo Nemci. Krivi so bili Nemci in Madžari, ki so hoteli vladati sami, vladati tudi proti Slovanom.
Danes naj bi patentirani evropski poli-
tiki ne pozabili, da se je medtem kolo časa in kolo zgodovine že večkrat obrnilo in da danes ne pišemo več kake letnice srednjega veka. Z zgodovino pa so napredovali tudi Slovani. Zato se nam zdi zelo nespametno, ako bi kdo hotel dati Slovanom v bodoči Združeni Evropi tako vlogo, kakor so jim jo namenili pred letom 1918. Medtem so se Slovani prebudili iz dolgotrajnega spanja politične pasivnosti. Takozvana „ro-mantika”, Literarna doba preteklega stoletja, je prebudila tudi v slovanskih narodih v povečani meri nacionalna čustva. Prijavili so svoje zahteve v političnem oziru, zahtevali so enakopravnost, kulturno avtonomijo itd. Pri vsakem takem poizkusu in pri vsaki taki zahtevi pa je zakričalo nemštvo in madžarstvo o nevarnosti za državo, in da je zato treba vsak tak poizkus zatreti. Nazadnje je zaradi tega prišlo do rega, do česar je moralo priti, do razpada avstro-ogrske monarhije, to pa vse zaradi nacionalne nestrpnosti Nemcev in Madžarov.
Toda ne glejmo več v preteklost. Raje se vprašajmo, kako bo izgledala bodočnost, kako bo izgledala bodoča svobodna Združena Evropa in kakšen položaj bodo imeli v tej Evropi Slovani. Ako bi kdo namenil Slovanom v novi Evropi podrejeno vlogo, potem o taki Evropi ni vredno govoriti.
BRŠL JANŠKI:
pAtetna noč mi foasu
Poletna noč na Krasu čudovita, ko sončnica k zemlji skloni glave, v lilijah srebrnili zaduhte pristave, nebo se v duši vsaki svita ...
Jaz iščem zvezdo svojo, svojega naroda, čez Nanos, Trstelj, Čaven duh splava moj: „Boš človek vodoraven, Slovenca ne bo strla več usoda?”
Tam daleč, daleč — Karavanke, valovi Drave, bistre Žile, zdaj angeli po gorah, jezerih,
prej vile------
v temni dobi angeli rešujejo uganke--------:
Tam zvezda Korotana sveti, slovenska zvezda neumrjoča, to duša naša je bolesti prepojoča, na kroni v Gospe Sveti, sveti se Vnebovzeti.
Avstralija — Avstriji
Taka Evropa bi bila neki nestvor, ki bi bil obsojen že v naprej v hiranje in bi imel že v naprej v sebi klice razkroja.
Res je, da so danes vsi slovanski narodi v Evropi pod komunističnimi vladavinami. Le mali deli slovenskega naroda živijo tostran komunističnega železnega zastora. Toda teh komunističnih vladavin si niso narodi izbrali sami, te vladavine so jim bile vsiljene tudi z bistveno pomočjo zapadnih zaveznikov. Zato bi bilo tudi nepravilno zahtevati sedaj od Slovanov neko odškodnino za osvoboditev izpod komunizma. Ta odškodnina naj bi bila v tem, da bi priznali navlado Germanov in Romanov v Združeni Evropi. Če je tako, nima prav nobenega pomena govoriti danes pod komunizmom podjarmljenim slovanskim narodom o osvoboditvi izpod komunističnega jarma, ko pa jim istočasno pripravljajo jarem druge vrste. To bi bilo približno tako kakor pripoveduje neka perzijska pravljica. Neki človek je namreč rešil jagnje iz krempljev volka, nato pa je vzel nož in ga hotel zaklati. Pred smrtjo pa je še reklo jagnje: „Rešil si me volka, pa si sam postal hujši volk.” — Merodajni ne smejo namreč misliti, da so 'postali slovanski narodi zaradi komunističnega suženjstva slabi, da bi sedaj mogli in morali vse pretrpeti. V resnici pa je trpljenje slovanske narode samo okrepilo in se bodo zato za svoje pravice v svobodni Združeni Evropi znali boriti.
Slovani so že večkrat dokazali, da so sposobni biti dobri Evropejci. Slovanski narodi se bodo izkazali v svobodni Združeni Evropi v vsem kot tvorni narotli, ki bodo v enakopravnosti skupno z vsemi ostalimi narodi Evrope gradili srečnejšo bodočnost. Zato pa želijo biti enakopraven član skupne evropske družine, v kateri bodo imeli enake dolžnosti pa tudi enake pravice. Zato je mogoče brez vsega nadaljnega dokazovanja reči: Združena Evropa bo obstojala samo tako in samo takrat, ako bodo v njej enakopravni vse narodi Slovanov, Romanov in Germanov ali pa Združene Evrope ne bo, tretje rešitve namreč ni.
Dr. I. Heyer
Avstralija mora biti vendarle precej daleč od nas. Minili so že meseci pa ni bilo nobenega glasu od bivšega hodiškega gospoda, ki je odšel tako nenadoma od nas v Avstralijo. Končno pa so še drugi ljudje na svetu, ne samo mi, in zato tudi ni rečeno, da morajp ravno nam pisati. Menda pa tudi preko luže pojejo kosi. Ondi pojejo seveda angleško: Čaj pij ... in počakaj. Tako smo res čakali in pili čaj. Sedaj pa nam kar naenkrat postreže svoječasni ho-diški župnik in kakor imajo tam doli mizo bogato obloženo, nam je preskrbel kar cel koš novic. Je moral biti Židane volje, ko je trosil te novice. V naslednjem priobčujemo kratek izvleček iz njegovega obširnega
pisma.
Začasno oskrbuje g. dr. Mikula župnijo Coolgardie. Obolel je tamkajšnji župnik, bilo že skoraj prepozno, je nastala pri Slo- Fara ima dve podružnici, od katerih je pi-vanih narodna zavednost, takrat je nastala va oddaljena od fare 60 km, druga pa 140
pri njih živa želja, da bi imeli državno skupnost, ki ne bi bila odvisna od neslovanske države. Od tistih časov pa vse do danes je v nekaterih neslovanskih evropskih narodih ostalo prepričanje, kakor da bi bili predmet, s katerim morejo postopati po mili volji. Pri tem se spomnimo še na čase turških bojev koncem srednjega veka. Ko so Turki napredovali na Balkanskem polotoku, je bil samo mali sibski narod tako hraber, da se je upiral večkiatni sili, dokler ni prišlo do Vidovega dne in do poraza na Kosovem polju. Kateri od današnjih velikih evropskih narodov je takrat mislil na to, da bi šel na pomoč malemu junaškemu narodu? In ko so pozneje Turki prodrli iz Bosne v hrvatske in slovenske kraje, so bili spet Hrvati in Slovenci sami, ki so se upirali in ki so s svojim telesom branili domovino, s tem pa tudi mir vse ostale Evrope. Vse to v času, ko so na slovenski zemlji vladali grofi neslovenskega rodu. Kot v zahvalo za vse to, kar so žrtvovali za Evropo, pa so dobili ti narodi suženjstvo in zatiranje.
Spomnimo se nadalje še obleganja Dunaja po Turkih. Preveč govorijo in pišejo o junaški obrambi dunajskega prebivalstva in o cesarski vojski, ki je prišla Dunaju na pomoč iz vsega takratnega nemške-»a rajha. Pri vsem tem pa večkrat pozab-Ijajo na pomoč krščanske poljske vojske, ki je osvobodila Dunaj in kateri je povelje-
km. Podružnici nimata cerkve in je maša kar v jedilnici ali v kaki večji dvorani. Ljudje pa so vendar zelo hvaležni duhovniku, ki pride med nje. Domov v Boulder se pelje naš g. župnik dvakrat v tednu, da prebere pošto in novice. —
Podružnice so narodnostno zelo mešane, največ je tam delavcev in uradnikov zlatih rudnikov — goldfield. Vsi ti so zelo veseli, kadar pride duhovnik med. nje in postavi tam prenosljiv oltar. Ure in ure nato spoveduje in ljudje se v velikem številu udeležijo sv. obhajila. Zelo radi poslušajo besedo kot smernice za življenje. Duhovnik jim seveda toliko lažje ustreže, ker ni vezan na kake državne predpise, kakor v Evropi v nekaterih državah, kjer morajo še katekizem razlagati po državnih predpisih. Tam s[>odaj sploh ne poznajo političnih pogovorov in ribari j v našem smislu, tudi ne poznajo narodne zagrizenosti. Volitve se vršijo mirno in brez obsežne propagande. Saj bi to propagando g. župnik pri zad-njih volitvah skoraj prezrl, slučajno pa je le bral o volilni propagandi v časopisju. Ondi je res prava svoboda, ki ne pozna nestrpnosti, sovraštva, fanatizma, precej podobno kakor je v Švici.
Četudi izpodriva v Avstraliji stroj delavca, vlada v tej deželi vendar precejšnje blagostanje. Ljudje so dobro oblečeni. Stremljenje vsakega pa gre za tem, da naloži vsaj polovico zaslužka v banki in da si
val poljski kralj Sobieski. Takih dogodkov kupi lastni avto. Tiste tesnobe, komplici-
ranosti in razdraženosti med sloji in stanovi ni, kot pri nas. Časnikarstvo je bolj poenostavljano, širokogrudno in zato tudi ni v časopisju tistih ostrin. Tam ne poznajo naslovov kakor: gospod direktor, inšpektor, Oberfinanzlandesregierungsrevident, gnii-dige Frau dn -tako dalje. Ministru pravijo mister ali po naše gospod in ravno tako tudi pismonošu. Najbogatejša in najpripro-stejša gospodična je miss Smith, gospa pa je mistress (izgovori mejžer). Otroci so vedno lepo oblečeni, da ne spoznaš razlike med delavskim, kmečkim in uradniškim otrokom. V tej zvezi nato g. župnik dr. Mikula dostavlja: „Ja, ja, če bi komunizem i zgled a 1 tako kot naša demokracija, hi ne potreboval propagande, nasilja, koncentracijskih -taborišč. Dobro blago se samo priporoča.”
V Avstraliji je nemogoče, da bi dve družini stanovali v eni hiši. Po dveh do treh letih imajo tudi begunci, ki so prišli semkaj praznih rok, lepe vile z obsežnim vrtom; radio, frižider, pralni stroj in pri mnogih tudi' avto, vse to je nekaj navadnega. Na 8 Avstralcev pride že en avto. Pri 8 milijonih prebivalcev v Avstralija je preko 1,200.000 motociklov. Zato pa so tudi mesta tako razsežna. Vse ceste so zelo široke, ravne in obsajene z drevjem tet 10/a-mi. Na prostoru Celovca, kjer živi 60.000 ljudi, bi v Avstraliji stanovalo 7 do 10 tisoč ljudi. Večina ljudi živi v mestih in to ob obali Avstralije. Tam jih je 5 milijonov in le trije milijoni so raztreseni po notranjosti dežele, na farmah in v rudokopnih krajih. Je to ogromna dežela, ki je skoraj tako velika kakor Združene države. To je dežela, ki ima še svojo veliko bodočnost. Večina zakonov je zdravih in družine s 6 ali več otroki niso redke. Kar je otrok katoliških staršev, hodijo vsi v katoliške šole in so v državi, glede učnega uspeha na prvem mestu. V šoli zelo gojijo šport, glasbo in petje.
Naslednje pa naj g. župnik sam pripoveduje:
„Po dolgi hudi zimi in burni spomladi imate pri vas vendarle toplo, a kratko poletje. Mi smo sedaj v jeseni in bomo 21. junija imeli najkrajši dan. Pa naša jesen, zima an spomlad je brez zmrzline in slane. Le veter večkrat bolj mrzlo zapiha in dežuje nekako v 10 dneh enkrat. Drugače pa je sonce toplo kot pri vas začetkonr septem-
bra. Vse rože cvetijo, vse je ozelenelo, le z nekaterih dreves pada rumeno listje, tako n. pr. raz jablan, hrušk, vinske trte. Smo pač že zelo sončna in južna država. Za zdravje je naša klima zelo dobra, ker ni vlažna. Pač pa imamo tudi bolnike in tudi mrtve. No, če bi tega ne bilo in če ne bi bilo avtonesreč, bi pa res mislili, da že na zemlji živimo v paradižu. Ako bo meni vedno tako dobro kot to prvo leto — sem že 9 mesecev tu — potem bom le eno obžaloval, da nisem star šele 20 let.”
Kajne, dragi braloi, skoraj obidejo človeka skomine, če to bere. Rad bi zapustil šila in kopita in se podal v obljubljeno deželo. Tega pa ne moremo od danes na jutri. Eno pa moremo in to je, da vse, kar nas razdružuje, odtujuje, opustimo in da se oprimemo tega, kar nas zbližuje in veže v enoto. To vsi čutimo, da besede, na tako daljavo izgovorjene, vplivajo blagodejno prepričevalno na nas. Koliko lepša bi nam mogla postati domovina, če bi postavili Boga spet na prvo mesto našega življenja in potem bi tudi v sosedu gledali bližnjega. — Drugič pa mogoče še kaj več o Avstraliji.
Daj nam danes ...
Mati pečejo vsakdanji kruh ... Vžlahtnem vonju,lepšem kot kadilo, se preliva božji duh.
Zori na njivi žitni klas, pšenični klas, najlepši cvet, brni že prepeličji glas:
„Še petpedi, pa pridem žet, ko sonce klasje pozlati — še petpedi!”
Na polju žito valovi, rumeni ocean pšenice, razori sončne so gredice, po njih pretaka se zlato, ki siplje nanje ga Nebo.
Žanjice zgodaj vstajajo in srpi se jim bliskajo, na vasi fantje vriskajo; razliva se prijeten duh — tako duhti vsakdanji kruh, vanj vlit je božji blagoslov nam za popotnico domov.
Limbarski
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Bralci, pozor!
Današnji številki našega lista smo priložili na željo naročnikov položnice z napisom „Starčev spomenik”. Na naš prvi poziv, da bomo koroški Slovenci postavili svojemu poslancu in voditelju v Št. Lenartu pri Sed. mih studencih nagrobni spomenik, so izrazili bralci željo, da bi jim po položnicah dali možnost za vplačevanje prispevkov.
Prosimo, da sc sedaj bralci in naročniki te možnosti poslužijo, pridružujemo pa še prošnjo, da bi s položnico, ki je danes priložena, ne vplačevali naročnine za list ali tiskovni sklad.
Kakor je pokojni župnik Starc delal desetletja za vse koroške Slovence, tako bomo sedaj mi vsi prispevali, da mu postavimo stojen nagrobni spomenik.
Daruj tudi Ti
za Starčev spomenik!
niiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
ZA NAŠEGA PESNIKA LIMBARSKEGA SO DAROVALI:
G. J. L. 10.-; g. M. P. 15.-; g. V. G. H. 50.—. — Darovalcem prisrčna hvala, pridružite se tudi vi! — Prispevke pošiljajte po položnici ali nakaznici na upravo „Našega tednika”.
„VERA IN DOM”
Prejšnji teden je izšla 6. številka petega letnika mesečnika „Vera in dom”, ki je posvečena predvsem poletju, če list vzameš v roko, ti pogled najprej obstane na naslovni sliki, ki je najlepši simbol poletnega časa. Ne moremo pa tudi ne mimo ostalih slik, ne da bi jih omenili. To so narodne no-še ^ Prizor 'iz slovenskega baleta „Vrag na vasi”, slike so bile posnete v celovškem gledališču 31. maja 1953.
Jako pestro in zanimivo nam .pripoveduje Hercegovka o poročnih običajih, kako se vrši svatovanje na nevestinem in ženinovem domu ter živfljenje po poroki v Hercegovini.
S to številko je list zaključil poletno sezono. Prihodnja številka izide koncem meseca septembra.
CELOVEC (Keltsko grobišče)
Ko so prejšnji teden kopali delavci temelje in kletne prostore za stanovanjsko hišo v Celovcu na Trbiški cesti (Tarviser Strasse) blizu paternionskega mosta, so na-ieteli v globini kakih 60 cm na starodavno grobišče. Ker se delavci niso zavedali, kaj so našli, niso postopali pri izkopavanju dosti previdno in so grobišče razrušili. Ko je bil naslednji dan o tej najdbi obveščen ravnatelj koroškega deželnega muzeja dr. Moro, je začel takoj z natančnejšim ogledom kustos arheološkega oddelka deželnega muzeja ing. Dolenz. Ta je našel pri tem dele ostankov keramike, del zapestnice iz sinjega stekla in dele verižice za opasanje meča. To je znak, da je bilo tu vojaško grobišče iz keltskih časov. Iz grobišča so nato pri nadaljnjem izkopavanju našli delavci še ostanek zarjavelega železa, to so bili ostan-’. konice sulice in deli ščita. V naj-bližnji okolici so nato odkrili še nadaljnjih sedem malih grobišč.
Iz predmetov, ki so jih našli pri teh izko-P^M^goče sklepati, da izvirajo ta grobišča iz časov keltske naselbine pri- nas, to j,e iz časa okrog 150 do 100 let pred Kristusovim rojstvom.
ŽIHPOLJE
V	nedeljo, dne 28. junija, so prišli tretje-redniki iz Zilje, Roža in Podjune in še iz drugih krajev k Mariji na Žihpoljah na romanje. Bilo jih je toliko, da je bila naša velika cerkev domala polna. Svete maše so trajale še preko poldneva, sv. obhajil je bilo okrog 500. Med petjem in molitvijo jih je veliko ostalo v cerkvi do večera.
V	nedeljo, dne 26. julija, bo pri nas na Žihpoljah nova sv. maša. Pridite takrat od blizu in daleč na to največjo slovesnost, ki jo more obhajati fara.
Zelo je bilo že potrebno popravilo orgel, upamo, da bodo popravljene do nove maše. Popravljene orgle bodo na motorni po-gon.
ST. VID V PODJUNI
Na slovesno posvetitev Srcu Jezusovemu smo se pripravljali z devetdnevnico pri fari in v St. Primožu. Zadnje tri dni so bile še
večerne pridige, ki jih je imel preč. g. Rovan iz Škocijana. — V ponedeljek po posvetitvi smo obhajali god našega farnega patrona in pa večno češčenje. Bilo je 7 svetih maš, večerno je opravil č. g. kaplan Ga-bruč iz Dobrle vasi. Vidovo nedeljo smo letos zaradi posvetitve preložili na tretjo nedeljo v mesecu. Običajnega pranganja se je udeležila tudi naša godba in pa požarna hramba.
Zadnji petek v junijiu smo pokopali staro Mohoričevo mater v Rikarji vasi. Bivši lastnici gostilne v »paradižu” želimo veselje večnega paradiža, zaostalim sorodnikom pa naše odkrito sožalje.
Oklicali so Tonovega Jozeja na Proboju, ki si je poiskal nevesto v sosednjih Malča-pah. Novemu zakonskemu paru želimo:
mnoga leta milost sveta naj ti še živeti da in po časni dobi v raj nebeški te pelja.
BILCOVS
Dne 19. julija t. 1. bo v naši župniji redka slavnost nove maše, katero bo daroval naš domačin č. g. Rudolf Safran, Pomočov v Bilčovsu. K tej slavnosti vabimo vernike iz vseh sosednjih župnij: Sveče, Podgorje, Št. Jakob, Št. Uj, Kotmara vas, Hodiše, št. Janž, pa tudi od drugod. Slavnost se prične ob 9. uri, ko bo odhod novomašnika od doma na vrt pred župniščem. Tam bo postavljen oltar.
Med sveto mašo bo ljudsko petje. Pele se bodo sledeče pesmi: Verni kristjani; Hvali svet; Na nebu in na zemlji; Jezus, ti si vinska trta; Do tal se priklonimo; Marija, pomagaj nam sleherni čas; Tebe ljubi moja duša; Za Bogom najrajši Marijo častim; Usmiljeni Jezus; O srečna duša, blagor ti; Pojte hribi in doline; Zahvalna. Naj bi ljudje pesmi, ki so ja znane, močno peli, da bo tudi močno skupno petje pripomoglo do čimbolj slovesne nove maše.
Na dan sv. apostolov Petra in Pavla smo v naši fari obhajali dan prvega sv. obhajila. Letos je bilo število otrok bolj pičlo, le 10 fantov in 2 deklici sta sprejeli Jezusa prvikrat. Ob 9. uri so šli otroci v procesiji v cerkev, mnogo gledalcev je gledalo malo procesijo in so se spominjali dneva, ko so sami bili prvoobhajanci. Med sveto mašo je bil nagovor na starše in dobrotnike, pa tudi za našega novomašnika. V župnišču so dobili otroci zajtrk in spominske podobe. Končno se je cela skupina tudi slikala, tudi posamezni bodo imeli lepe spomine na ta najlepši dan življenja.
VELINJA VES
Ker dan sv. apostolov Petra in Pavla ni več zapovedan praznik, se je vršilo pran-ganje v nedeljo, 28. 6., zelo slovesno. Mnogo ljudi se je zbralo pri cerkvici Petra in Pavla v Velinji vasi in so spremljali Zveličarja v dolgi procesiji skoz vas in po polju, kjer je On blagoslovljal hiše in žitno polje. Žal, da se nekateri fantje ne zavedajo, da bi se ta dan tudi v gostilni morali dostojno obnašati. Tako pa se skruni ta dan s pijančevanjem in pretepi. Kako je to grdo!
GORENCE
V nedeljo, dne 28. junija t. 1. je priredila farna mladina na Gorenčah pri Favn zelo vzpodbudno, versko vzgojno igro „Sv. Neža” ter fantovski veseloigjri »Opeharjeni Žid” in »Zaklad”. Vsi igralci so lepo rešili svoje vloge. 1 istim, ki so bili že večkrat na odru, se je takoj poznal njihov samozavesten nastop in pa lepa preprosta nedekla-matska izgovorjava. Igralci so se potrudili, da so se čim bolj vživeli v svoje vloge in zato je uprizoritev dosegla tako lep in zadovoljiv uspeh, še prav posebno so ljudem ugajale simbolične vaje, ki so jih dekleta podale ob lepi inscenaciji in prijetni električni razsvetljavi z veliko dovršenostjo.
Če pomislimo, da so se igralci pripravljali na omenjeno prireditev že v vročem poletnem času, da so morali žrtvovati pri svojem težkem poljedelskem delu še veliko večernih ur za učenje igre, potem zaslužijo še toliko večjo pohvalo.
REMŠENIK
Dne 1. julija je umrla Johana Pečnik, mati in gospodinja pri Sp. Tomažiču v
Remšeniku. Pokojna je že dalj časa bolehala. Tudi njej, kot mnogim slovenskim materam, minula vojna ni prizanesla. Sin Peter je umrl v K. Z. Natzweiler, sin Šimi pa se je vrnil iz vojne brez ene noge, v vojni je izgubil tudi svoje zdravje. Delo, skrb in žalost so bili njeni stalni spremljevalci, to je zrahljalo nj.eno že itak rahlo zdravje. Možu, mojstru Petru, in sinu šimiju ter celi Pečnikovi družini in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Johani pa naj da Bog večni mir in pokoj.
Nekoliko preje je umrl v bolnici v Celovcu Fridl Lipuš, pd. Pavelnov v Remšeniku. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali njegovi sošolci pod vodstvom g. učitelja Lauseggerja. Tudi njemu naj bo domača zemlja lahka.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
V nedeljo, 19. julija t. 1» bo imel novo sveto mašo prečastiti gospod novomašnik Ciril Turk. V novomašnika bo posvečen 12. julija v Solnogradu. Slovesen sprevod od hiše, duhovne matere Helene Kraut v Šmihelu, se začne ob pol 9. uri dopoldne, nato je nova sveta maša v farni cerkvi s pridigo. Novomašni pridigar bo prečastiti gospod monsignor dr. Jožef Jagodic. Pridiga in vsi obredi bodo prenašani po zvočnikih, tako da bodo mogli slediti svetim o-bredom tudi orni, ki. bi kljub veliki cerkvi ne našli prostora v cerkvi.
Na slovesnost nove svete maše vsi prisrčno vabljeni. Nova sveta maša ne bo pri Sv. Katarini, kakor je bilo prvotno napisano v časopisih, ampak v farni cerkvi v Šmihelu.
Naša vas je dobila lepo lice. Kakor so zatrjevali izkušeni ljudje, smo imeli pri nas doslej najslabšo cesto, kakor je ni mogoče najti od Severne Koreje pa preko Kitajske, Indije in skozi vso Evropo tja do
Daruj tudi Ti
za Starčev spomenik!
Atlantskega oceana. Zato smo se tudi silno razveselili, ko smo pred tednom opazili, kako se pomika dolga vrsta vozil podjetja Stuag skozi našo vas. Še posebej pa smo se razveselili, ko smo zvedeli, da je prišlo podjetje STUAG najpreje delat cesto k nam. Dobrla vas in tudi nekateri drugi kraji so se prehitro veselili. Pa smo bili le mi tako srečni, da smo dobili tekom enega tedna lepo asfaltirano cesto skozi vas. Sedaj se bodo avtomobilisti raje ustavljali pri nas kot pa preje, ko so vozili po samem blatu in prahu, če smo preje vabili tujce k nam, so nam odgovarjali, da imamo preslabo cesto. Sedaj, pa imamo gladko in ravno cesto brez prahu. Tudi takozvano »lepo ulico” so o-krasili z lepim, še nedokončanim potom proti Breški vasi.
Firma STUAG je res lepo izpeljala cesto, da smo vsi zadovoljni. Upamo, da bo z delom nadaljevala in da bo cesto asfaltirala od Šmihela do Pliberka in do kolodovra. Če bo ta želja in velika potreba uresničena, se bomo lažje vozili v Pliberk na trg kupovat, v kino itd. Prišli bomo lepše oblečeni, doslej smo prišli vsi blatni in prašni in so nas že po tem poznali, da smo iz Šmihela.
Ker tudi mi na južnem Koroškem plačujemo davke, upravičeno pričakujemo, da bo tudi pri nas država in dežela bolj skrbela za ceste in ne samo v severnem delu dežele. Sedaj pa je glavna naša cesta, ki vodi skozi Dobrlo vas, v tako žalostnem stanju, da nas j,e sram, ko bi v resnici moralo biti sram gospode, ki odločajo v Celovcu. Pred volitvami, ko so lovili glasove, so imeli vse polno lepih besed in programov. Sedaj pa so na vse to pozabili in spet gre denar samo v severni del dežele.
PODLIBIČ
V ponedeljek, dne 15. junija, smo. položili k zadnjemu počitku Limbergovo mater Nežo Volina, roj. Hafner. Rojena je bila rajna mati pri Krutniku v Podlibiču 14. 12. 1881, leta 1903 se je poročila z Janezom Volina, od leta 1926 pa je bila vdova. Zakon je bil blagoslovljen s šestimi otroki.
»SVOJEGLAVČEK”
Zaradi tehničnih ovir odpade najavljeno gostovanje celovške igralske družine z burko »Svojeglavček” dne 12. julija t. 1. v Št. Primožu in v Šmihelu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimi
Najstarejši je bil Jožef, za katerim je mati najbolj žalovala, kakor očak Jožef za svojim Jožefom. Hčerka Nežka je šla materi pot pripravit v nebesa. Materino srce, ki je delalo na to, da bi zvedelo, kaj je s sinom Jožefom, je dobilo tam v večnosti vse podrobnosti in sedaj ve, kj,e je.
Rajno mater smo spremljali v obilnem številu k zadnjemu počitku, številni sorodniki in znanci, III. red in pevci, ki so vzeli slovo od rajne matere v cerkvi pri krsti in ob odprtem grobu. Zapeli so ji zadnje ža-lostinke v sllovo. G. župnik so vzeli slovo od vzgledne faranke in dobre tretjeredni-ce in posebno še iskrene častilke Srca Jezusovega. Rajna naj počiva v miru. Lim-bergovim naše iskreno sožalje.
SV. KATARINA
Pri Sv. Katarini so delavci tk. Mayerbrug-ger pobarvali streho na stolpu. Prva barva je bila rdeča. Bel stolp sredi gozda z rdečo streho, to je bilo nekaj imenitnega, škoda, da ta barva ni ostala, drugič so pobarvali s sivo barvo in tako j,e tudi ostalo. Rja je streho že precej razjedla, pod križem je bila krogla prestreljena in je imela luknjo, skozi katero je tekla voda v stolp. Zato se je videlo, da je stolp malo razdejan. Bil je res skrajni čas za popravilo, drugače bi bila še večja škoda. Firmi Mayerbrugger pa naše priznanje!
SELE
Da obeta biti letošnj,e Urliovo žegnanje-še posebno slovesno, tako smo poročali zadnjič. In bilo je! Ob negotovem vremenu letošnje vigredi in poletja smo zjutraj zaskrbljeno opazovali! oblačno nebo, ali ne bo spet začelo močiti. Pa sreča nam je bila mila. Začelo se je jasniti, tako se je z malo zamudo brez vročine v prijetnem hladu pomikala procesija po travnatem Husovem zemljišču in nato po cesti nazaj,. Zvonovi so zvonili in pritrkavali, novi številnejši pevski zbor je lepo prepeval. Veliko je bilo v dolgi procesiji moštva, manjkalo seveda tudi ni belo oblečenih deklet; nekaj novega pa je bila četa 32 ministrantov, oblečenih večinoma v bele, z rdečimi trakovi obšivane tunike. Najsvetejše je nosil sivolasi domači župnik Lojzej, asistirala sta mu velika in postavna gospoda: č. g. kaplan Matko in č. g. Janez Zdešar. Cerkev bi ta dan ne mogla sprejeti tolike množice. Zato j,e bil na vaškem trgu pred župniščem postavljen prostoren in okusno opremljen oltar.
Po končani cerkveni slovesnosti je postalo na trgu pri stojnicah živahno. Kramarji pa so ta dan imeli malo konkurence. V farnem domu so namreč čakali okusni dobitki onega, ki je za 2 šil. ulovil srečo. Gostilničarji so se za ta dan posebno dobro založili z jedjo in pijačo, da se je lačna in žejna množica mogla poživiti. Plesni godbi sta vabili parčke, naj se po taktu vrtijo po podu, kdor pa se je hotel v krogu voziti po-zraku, je za en šiling dobil sedež na vrtiljaku. Popoldne pa je hudo neurje z nalivom in točo pregnalo vse s prostega v hiše.
Za 190 šilingov meseino
šivalni stroj
I0HAH LOMŠEK
ZAGORJE - ST. LIPS, P. EBERNDORF
Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam tudi na obroke
RAZSTAVA KMETIJSKE ZBORNICE
Namen letošnje posebne razstave kmetijske zbornice je propagirati večjo porabo govejega mesa. S posebnim intenzivnim pitanjem je mogoče doseči pri 12 do 18 mesečnem govedu težo od 500 do 700 kg. Meso teh govedi je skoraj brez masti, je zelo sočno in okusno ter ga je mogoče za jed pripraviti v kratkem času. Te vrste meso je v zapadnih državah že zelo poznano in ga tudi trošijo tam v velikih količinah.
Na tej razstavi bodo razstavljene žive živali domačih pasem, ki so pitane za zgornji namen. Nadalje bo mogoče videti dele mesa takih govedi v hladilnih vitrinah in gospodinje se bodo mogle same prepričati o veliki okusnosti takega mesa.
FOTO TRGOVINA
HUBERT VVANDERER
CELOVEC-KLAGENFURT. DOMGASSE4
Telefon 39-6-92
Les - naše bogastvo
Zelo posrečena je bila zamisel prirediteljev stalnega celovškega sejma, da so temu sejmu dali značaj razstave lesa in lesnih izdelkov. S tem so dali celovški razstavi res značaj velike mednarodne prireditve in so to razstavo spremenili v Koroški velesejem.
To je poudarjal tudi predsednik Koroškega velesejma, mestni svetnik Novak, na časnikarski konferenci prejšnji torek. Te konference so se udeležili med drugimi od deželne vlade glavar Ferdinand Wcdenig, deželni svetnik Kader, nadalje celovški župan Graf ter podžupan Katzian in še mnogi drugi. — Predsednik je v svojem nagovoru poudarjal velik gospodarski pomen Koroškega velesejma predvsem za koroško gospodarstvo pa tudi za mednarodno gospodarstvo. Da tudi zunanji svet to prireditev upošteva, moremo razvideti iz tega, da je dovolila Zapadna Nemčija za to prireditev kontingent v vrednosti 200.000 mark in Jugoslavija v vrednosti preko treh milijonov šilingov.
Sicer bo morala biti tudi letošnja prireditev še v zasilnih prostorih, vendar pa so ti prilagodeni svrhi primerno. Zaradi velikega števila prijav je bilo treba povečati razstavne prostore za 30 odstotkov.
Osrednja točka vse razstave bo tudi letos — les, ki je največje gospodarske važnosti za celotno Koroško pa tudi avstrijsko gospodarstvo. Od živega gozda pa do najfinejšega in najmanjšega lesnega proizvoda, vse bo obseženo v razstavi. Orodje za obdelovanje in predelovanje lesa bo tvorilo precejšen del razstave. V okviru te razstave bodo velikega pomena tudi zborovanja lesnih strokovnjakov, lesnih industrialcev in lesnih trgovcev, ki bo dne 7. avgusta v Celovcu. Zelo nazorna in zanimiva bo tudi razstava: pod naslovom: Les v umetnosti in ljudski kulturi, ki jo priredi koroški deželni muzej.
Na omenjenem zborovanju dne 7. avgusta bodo predavali naši najboljši strokovnjaki o lesu kot industrijski surovini, o modernih metodah prevažanja in spravljanja lesa, o moderni ureditvi žagarskih obratov, o važnosti fabrikacije papirja, celuloze in lepenke. Saj predelajo naše papirnice letno okrog 2 milijona kub. metrov lesa. Važno in izredno zanimivo bo predavanje o izvozu lesa.
Deželni glavar Ferd. Wedenig je na omejni čas nikarski konferenci v svojem govoru izrazil zadovoljstvo nad letošnjim Koroškim velesejmom. Saj bo ta prireditev ugodno vplivala tudi na zaposlitev ravno sedaj, ko narašča brezposelnost. Zato pa je tudi važno poizkušati urediti naše lesno gospodarstvo tako, da bo večina lesa predelanega doma. Ako bo k temu pripomogel Koroški velesejem — je posebej poudaril deželni glavar - bo dosegla ta prireditev tudi svoj namen in jo moramo zato vsi po-
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(25. nadaljevanje)
Pomlad se je bližala! Gosjaki na reki so bojevito kričali, sonce je polizalo zadnji sneg po strehah. Otroci so na suhih mestih na podoknih dolbli jamice in se igrali z ni-kami.
Pomlad se je bližalal Gospodinje so pripravljale gnezda, izmenjale si račjo in kurjo zalego in se pobrigale za koklje.
Da, pomlad se je bližala. Cimbura je pravkar zbil železen obroč starega kolesa, prislonil lestvo na streho in odnesel kolo na dimnik. Dobro ga je podložil in pritrdil, da se ne bi premaknilo med grebenom strehe in širokim zidanim dimnikom.
„Ali štorkljo čakate?” se mu je smejal iz vasi sosed Klasek.
„Da bi tudi sem srečno priletele,” mu je hrepeneče odgovoril Cimbura in se ozrl na ženo, ki mu je spodaj držala lestvo, da bi na zmrzli zemlji ne spodrsnila. Sele ko je prišel dol, mu je veselo naznanila: „Žib-ki pod kokljo se že izlegajo, dva sem že položila v perje.”
„Tako, tako!” je prikimal gospodUr. „Zadnji čas, da popravim plot: nemarna ograja sosedstvu zavdaja,” in si zadel lestvo na ramo ter odšel k skednju. Poiskal je žeblje, late, žago in kladivo in je potem, ko je že pribijal in nategoval omajane planke lesene ograje, kar tjavdan premišljeval, koliko jeze in sovraštva povzroči takale koklja s tropom piščancev ali pa goska z žibki,
zdraviti ter ji želeti čim večjega uspeha.
Ko poračamo o prireditvi Koroškega velesejma, bi hoteli opozoriti še na nekaj. — Navada pri mednarodnih prireditvah je, da izdajajo prireditveni odbori programe, prospekte in letake ter lepake tudi v jezikih narodov in držav, ki so predvsem udeležene pri razstavi. Na celovškem velesejmu pridejo v poštev predvsem Nemčija, Italija, Slovenija in pa Svobodno tržaško ozemlje. Zato bi bilo tudi razumljivo, da so prospekti sestavljeni v jezikih teh dežel. To do gotove mere prospekti tudi upoštevajo. Da je kot mednarodni trgovski jezik pri tem upoštevana tudi angleščina, to je razumljivo in pravilno.
Žali pa vsakega Slovenca, ako bere na teh pro-
SUmmu v
Buenos Aires, sredi junija 1953
Z zanimanjem beremo teden za tednom „Naš tednik”. Večkrat je v listu kako poročilo o življenju naših izseljencev v Angliji, USA, Holandiji, Kanadi in drugod, skoraj .nikoli pa ni česa iz Argentine. Zato sem se odločil poročati o življenju in delovanju Slovencev tukaj. Tudi tukaj se med izseljenci veliko dela na vseh področjih kulturnega življenja in bo morda to ali ono bralce na Koroškem zanimalo.
Danes vam poročam o našem letošnjem skupnem romanju v Lujan (beri Luhan), ki je na j večja narodna božja pot v Argentini, 70 km zapadno od Buenos Airesa. Slovenski izseljenci poromamo tja vsako leto na drugo nedeljo v maju. Letos je to bilo na 10. maja.
Imeli smo izredno lepo vreme, čeprav je tukaj sedaj jesen, skoraj že zima, je imel človek občutek, da doživlja sončni majnik v domovini.
Skupni romarski vlak je pripeljal iz Buenos Airesa 1100 romarjev, poleg tega pa je priromalo še okrog 1000 rojakov. Na postaji v Lujanu so se romarji zelo disciplinirano uredili v štiristope in šli v procesiji v baziliko. Na čelu sprevoda so vihrale tri zastave: papeška, slovenska in argentinska. Med sprevodom sta vihrali banderi brezjanske in svetogorske Marije.
V cerkvi, ob 10. uri, je bila najprej pridiga. Gospod rektor slovenskega semenišča v izseljenstvu, dr. Francč Gnidovec, nam je govoril o zaupanju v Marijo. Sledila je sveta maša.
Po sveti maši so bila zborovanja: za može in žene, za fante in dekleta in za otroke. Staršem je govoril preč. g. Boris Koman. Ženam je govorila še posebej gospa Kristina Prijateljeva, možem pa glavar dr. Eiletz, ki je poudaril: Četudi mi bo tujina vzela vse, celo lastne otroke, vere mi ne sme vzeti. — Fantom in dekletom sta govorila gospodična Katica Kovač in preč. dr. Filip Žakelj, otrokom pa preč. g. Janko Mernik in nadzornik g. Majhen.
Po zborovanjih so sedli ljudje k zajtrku, ki je bil obenem tudi obed, saj je že odbila
če pride sosedi na vrt, kjer ima posejan ohrovt, solato in korenje, ko je zdajci nenadoma prenehal in pazljivo napel ušesa. Iz" konjaka je prihajal pronicavi, skoraj pojoč konjski rezget.
Kakor da je dolgo in željno čakal na to znamenje, je Cimbura takoj vse pustil, odložil žeblje in kladivo in trenutek radostno poslušal.
„To je Divja! Gotovo je to Divja!" je govoril sam zase in hitel k hlevu.
Tam se je v staji razburjeno prestopala kobila. Oči so ji goreče žarele in zdelo se je, da ji telo prešinja mladostni ogenj, žile na vratu, plečih in nogah so vidno izstopile, kakor da so z gosto krvjo napolnjene, rep se ji je dvigal, nozdrvi so se ji široko razklenile in pordečile, z majhnimi uhlji je bistro strigla nad glavo. Komaj je Cimbura vstopil, je kobila stegnila plemenito glavo proti njemu, mehke ustne so se ji raztegnile, da je bilo razločno videti obe vrsti mogočnih zob. Znova je dolgo in hrepeneče zarezge-tala.
„K žrebcu hoče,” si je Cimbura veselo potrdil svoje mnenje; a da se ne bi zmotil, je popoldne stopil po starega Kovando.
„Poja se, prav gotovo se poja,” je pritrdil izkušeni konjar in brž nasvetoval, kako in kaj naj Cimbura ukrene: „Zvečer in zjutraj jo le malo nakrmi in jutri zgodaj pa kobilo pod sedlo in hajd nekam proti Ne-tolicam. Tam kmetje povsod redijo žrebce, v Strahovcih, Hurci, Clemencih, toda najbolje narediš, če greš kar v Pištin, tam je poznavalec in ljubitelj konj Dvoržak. štiri
spektih neko spakedrano slovenščino. Ako bi se kaj takega primerilo kje v Hamburgu, bi bilo mogoče razumljivo, četudi ne pravilno. Da pa se more kaj takega zgoditi v Celovcu, na Koroškem, kjer je slovenščina drugi deželni jezik in kjer je — na papirju — 107 dvojezičnih šol z učitelji, ki bi morali znati slovenščino, tega ne more nikdo ne oprostiti in ne razumeti. Da je v kratkem sestavku v prospektu vsaj 8 glavnih napak poleg številnih manjših v izražanju, to je gotovo nedopustno. Naj velesejemska uprava onega, ki je to zakrivil, prime temeljito za ušesa in naj poskrbi, da se na Koroškem kaj takega več ne zgodi. Te naše zahteve pač ni mogoče smatrati kot šovinizem, ampak nekaj, kar je samo po sebi razumljivo.
dvanajsta ura. To je bilo pogovora med znanci, ki se že dolg« niso srečali. Prisluškoval sem. Ni je bilo skupine, ki bi ne govorila 6 domovini in o domačih.
Popoldne ob treh smo se zopet zbrali v cerkvi. Najprej nam je preč. g. Ciril Demšar pridigal, nato pa se je razvila mogočna procesija po trgu pred baziliko. Brezjansko Marijo, ki že več let prestoluje v ličnem oltarčku lujanske bazilike, so nosili fantje v narodnih nošah. Spremljala so jih dekleta prav tako v narodnih nošah. Vse solzne so bile oči od ganotja ob pogledu na to lepo slovensko skupino v tujini.
Procesijo je vodil sam lujanski župnik, ki ima Slovence zelo rad.
Po procesiji so bile v cerkvi pete litanije Matere božje pred Najsvetejšim. Za zaključek je spregovoril domači župnik, ki je čestital Slovencem zaradi njihovega lepega vedenja, reda, zbranosti, pobožnosti, lepega petja in še posebej zaradi njihovih dobrih duhovnikov.
Dne 15. maja smo izgubili mladega u-metnika Marjana Koritnika. Po šestteden-ski bolezni nam ga je ugrabila smrt. Rak mu je na hitro razjedel skoraj ves gornji del telesa.
Pokojni Marjan je bil rojen 29. julija 1923 na Grobelnem pri Celju. Po dovršenih gimnazijskih letih se je posvetil slikarski umetnosti. Med vojno je živel v Ljubljani. Kot begunec se je nekaj časa mudil v Bologni v Italjii, kjer je študiral na slikarski akademiji in vzbudil pri tamkajšnjih slikarskih krogih veliko pozornost s svojo umetniško razstavo leta 1947. Kot emigrant v Argentini, kjer je živel s svojimi starši, je delal v raznih podjetjih, ves prosti čas pa je posvetil umetnosti in je na dveh slikarskih razstavah v Buenos Airesu dobil prvi nagradi.
Meti Slovenci je postal pokojni Koritnik najbolj znan po podobah Brezjanske Matere božje. Eno je hranil doma pri sebi in je bila namenjena za votivno cerkve v Zgor. Šiški pri Ljubljani. Druga je v Buenos Airesu na Belgranu, kjer imamo Slovenci vsako nedeljo redno službo božjo, tretja v
žrebce vprega in pušča, ali pa v Tvrziče k Svatkom.”
Cimbura se je zahvalil in naslednjega dne je že ob jutrnjem mraku odhajal na Divji. Krenil je čez Protivin in Vodnanj do blatskih vasi.
Pri Dvoržaku je zagledal v staji krasnega žrebca, belca-serca, mladega, ognjevitega, s kratko, prilegajočo se dlako, tu pa tam črno poškropljeno. To je bila žival bistrih čutov. Kajti takoj, ko je Divja zunaj na dvorišču za drevo privezana zahrzala, ji je žrebec Serec z radostnim rezgetom odgovoril. Tega je Cimbura svoji dragi kobili izbral. Dvoržak mu je za trenutek odsvetoval in mu priporočil starejšega,'hladnokrvnega konja; toda Cimbura je vztrajal pri svojem.
Nazaj grede je potem zavil v Chelčice, k cerkvi sv. Martina, in se tu zelo razveselil, kajti tu je našel zaščitnika in varuha konjske živine na prav tako lepem in stasitem žrebcu, bronastem sercu, kakršnega je on izbral Divji, ki je zunaj pred cerkvijo, privezana za kljuko, nepotrpežljivo kopala s prednjo nogo. Cimbura je obljubil svetniku, če se bo z Divjo vse srečno izteklo, da mu bo v putimski cerkvi prižgal dva funta težko svečo v čast.
Miren se je vrnil domov in dokončal leseno ograjo.
Pomlad se je hitro razcvetela in klicala kmete in njihove pomočnike na vlažna polja. Sedaj si dan za dnem videl Cimburo na polju, na Pežoutci, pod Hurkami in v Plazu, včasih je zašel tudi na travnik Jirovko ali pa „Sodno cesto” in nasadil ob cesti obljubljena drevesa. Domov je vedno hitel
Lujanu, kamor Slovenci poromamo vsako leto drugo nedeljo v maju, četrta v slov. bogoslovju v Adrogue, ena je pa v Španiji. Zadnji deli, ki jih je delal, sta bili slika škofa dr. Rožmana za njegovo 70. letnico, ki je bila v dvorani med proslavo, sedaj pa visi v pisarni Društva Slovencev, drugo delo pa je Begunska Mati božja, ki je zaradi bolezni ni mogel dovršiti.
Radi svojega odkritega in čistega značaja je imel veliko prijateljev. Bil je fant zvestobe in zglednosti. Delo, ki se ga je lotil, je z vztrajnostjo tudi dovršil. Dano besedo je vedno držal. Bil je vnet, agilen član največjega slov. pevskega zbora v Buenos Airesu, „Gallus”. Se na veliki petek je vstal iz bolniške postelje in je prišel na Belgra-no pet Kristusu v pasionu.
Slovenski oder v Argentini (SOvA) je zadnjo nedeljo v marcu nastopil z igro Namišljeni bolnik. Kar precej smo se nasme-jali.
Dne 23. maja je Slovensko planinsko društvo v Argentini priredilo uspelo družabno prireditev. Postrežba je bila odlična, dobitki srečelova obilni in lepi, na strelišču pa tudi ni manjkalo tekmecev.
Na zad. nedeljo v maju poromamo vsako leto k lurški Materi božji v Lurdes. Tudi letos je bilo veliko starih in novih slov. naseljencev. Pred lurško votlino je bila najprej molitev rožnega venca, nato procesija v cerkev, kjer je govoril g. duhovni svetnik Karel Škulj o ljubezni do naroda. Nato pa so bile pete litanije Matere božje z blagoslovom.
Teden za tednom se vršijo sestanki Socialno organizacijskega tečaja in diskusijski večeri o gospodarskih vprašanjih. Na drugem socialnem dnevu, ki bo v nedeljo, 28. junija, v Ciudadeli, se bo obravnavalo eno najresnejših vprašanj — vprašanje o naši gospodarski osamosvojitvi.
ZA SMEH
Se je hitro znašel
Gluha pacientinja:	»Koliko sem vam
dolžna, gospod doktor?” — »Štirideset šilingov.” — »Koliko? Sedemdeset šilingov?” — »Ne, šestdeset.”
Slabe volje
»Zakaj si zadnje čase vedno tako slabe volje, Simej?” — »Ah, za božič sem podaril svoji ženi bele zastore in zdaj ne smem kaditi.”
Vzorna slika
»Veš, dragi prijatelj, rad bi podaril svojo najnovejšo sliko kakemu zavodu. Kaj mi svetuješ?” — »Podari jo zavodu za slepce.”
Kar bo mogel, bo storil
Ropar napade potnika in zahteva denar. Potnik mu reče: »Zelo žal mi je; reven sem in nimam nobenega denarja pri sebi. Toda vsem premožnim prijateljem in sorodnikom bom priporočil to samotno gozdno pot za sprehode.”
hrepeneče in se nikoli ni zaman ter brez potrebe ganil z doma. Bila je pomlad in Cimbura razpoložen in vesel kot še nikoli
v	svojem življenju.
Otroke rajnega Pikse je v tem mehkem duševnem nastrojenju vzljubil kot svojo lastno kri. Francka in Jana, ki sta si bila komaj leto narazen, je šola pravkar odpustila in zato ju je Cimbura takoj uvajal v resnejšo šolo, v kmečko delo... Vedno in povsod ju je imel okoli sebe. če je oral, je Franček za njim vlačil, Hanzek pa je pasel, ogrebal ali pa grude tolkel. Če so kosili seno, sta oba fanta za kosci razmetavala redi goste trave, obračala sta, grabila v plasti in devala v kopice. Ko so želi, so Cimburo-
vi	fantje pobirali, delali povresla. Če so vozili domov v skednje, je Cimbura stal na vozu in metal, težko snopje pa sta v plasti zlagala Franček in Jan, ali pa sta nad kol-nico tlačila seno ali dišečo drobno otavo. Cimbura je imel fanta rad tudi zaradi njune srčnosti in smelosti. Z ljubeznivim očesom je gledal za njima, ko sta v soboto zvečer jahala kopat konje v ribnik Hanzliček ali na brodišče v Blanko. Jahala sta pred njim, Franček na desnem, Hanzek pa na priročnem, Cimbura sam pa za njima na Divji, ker jo je nerad zaupal drugemu. Konji so bili brez brzd, samo v uzdah in, kakor da se veselijo kopanja in nedeljskega počitka, so veselo skakali, rezgetali in se vzpenjali, toda oba fanta sta sedela na konjih, kakor da sta zrasla z njimi. Pri vodi so si vsi zavihali hlače, kakor so najvišje mogli, in Cimbura je z Divjo prevzel vodstvo ter prvi zajahal v vodo.
(Se nadaljuje)
fpaMk&teL
SEKIRN
a cLekiri ob	fazem
Tujski promet postaja vedno večjega gospodarskega pomena za Koroško in za vso Avstrijo. Središče tujskega prometa na Koroškem pa je Vrbsko jezero s svojo čudovito ljubko okolico. Zaradi toplih vrelcev, ki se izlivajo v Vrbsko jezero, je voda v jezeru kmalu spomladi že toliko topla, da je mogoče v jezeru prijetno osvežujoče kopanje. Goste privablja v poletnih mesecih tudi prekrasno vreme, ki je navadno trajno, kakor kje na jugu.
Gostinski obrati so bili doslej predvsem na severni strani jezera. Z novo zgradbo Parkhotela v Sekiri pa je nastal prvovrstni gostinski obrat tudi na južni strani jezera. Hotel je opremljen z vsem komfortom in nudi gostom ob zmernih cenah in izvrstni dunajski ter francoski kuhinji idealen odmor v poletnih mesecih. Lepa jezerska obala, terase, sončenje na prekrasnem in obširnem travniku nudi gostom zaželjeni počitek od utrudljivega dnevnega dela. Pa tudi ljubitelji ribarskega športa ter veslanja, čolnarjenja in vožnje z motornim čolnom pridejo na svoj račun. Ravno tako pa tudi oni, ki se želijo razveseliti pri ping-pongu ali pa tudi pri plesu ob prvovrstni godbi. Očarujoča okolica vabi goste k krajšim sprehodom in na daljše izlete. Povsod pa se nudi prekrasen pogled na jezero in na gorske vrhove. Kdor torej išče počitek, mir, odmor, družabnost in vesele počitnice, vsak bo vse to našel v novem Parkhotelu.
Načrte za hotel je izdelal znani celovški dipl. arhitekt Waltcr M a y r, ki je tudi spretno vodil gradbena dela. Proti jugovzhodu ima hotel dva trakta, ki stojita drug proti drugemu pravokotno in oklepata dvorišče z glavnim vhodom. Zapadni del hotela je ob dovoznem odcepu glavne ceste in se prijetno zaključuje z vrtom. Severna stran je obrnjena proti mali dolinici. Vsa oblika tločrta pa je prijetno prilagodena okolici. Tudi arhitektura cele zgradbe se vključuje v okolico in se odlikuje po svoji mirnosti. Lesene balkone z izrazito temno barvo poživljajo belo okrašene površine fasad. Iz zgor-
njih nadstropij se odpira proti severu in zapadu krasen pogled na jezero. K hotelu spada tudi lepo kopališče ob jezeru.
Tam, kjer stoji danes krasna stavba Parkhotela, je bila preje hiša, ki je bila že v zelo slabem stanju in jo je bilo treba podreti. Za zgradbo kleti in za temelje nove stavbe je bilo treba razstreliti močno skalovje.
Temelji in zunanje kletno zidovje je iz zbitega betona, obzidje nove stavbe in vmesne stene v pritličju ter v prvem nadstropju ter kletne vmesne stene ter kamini so grajeni iz opeke v smislu WKM. oziroma PZM. Kletni stropi so iz gotovih betonskih delov, iz patentirano izdelanih stropnikov. Strop nad pritličjem severnega trakta je zgrajen iz železobetonske plošče. Ravno tako tudi del zapad-nega trakta. Tudi stropi pod kopalnicami in stranišči pri ostalih nadstropjih so iz betonske plošče.
Velika obednica je brez opornikov. Zato pa je bilo treba vdelati dva ploščinska nosilca iz železo-betona, ki segata preko celega nadstropja. Ta sta obenem podloga železobetonskemu stropu nad o-bednico in pa vsemu prvemu nadstropju nad njo. Ti nosilci iz železobetona tvorijo torej skupaj s stropom statično celoto.
Nadzidki nad okni in vrati so v vsej zgradbi iz železobetona. Vsa železobetonska dela pa so izredno skrbno izvedena, zato tudi pri usedanju niso nastale nikakc razpokline. Stene in stropi v vseh prostorih so okrašene po sistemu WKM. V obednici pa krasi strop štukatura z geometričnimi figurami.
Vsa spredaj omenjena in opisana dela je izvršilo v veliko zadovoljstvo ter z izredno skrbnostjo in solidnostjo priznano celovško gradbeno podjetje za vsa stavbeno-mojstrska in inženirska dela M a x Schmidt, gradbeno podjetje, Celovec, Getreidegasse 4 in št. Vid na Glini, Lastenstrassc 37.
Kletne stopnice in stopnišče pred poslopjem je
M A X
SCHMIDT
STAVBENO PODJETJE ZA GRADBENA, MOJSTRSKA IN
INŽENIRSKA DELA
CELOVEC - KLAGENFURT
GETREIDEGASSE 4 - TELEFON 17-95
FILIALA:
Sf. Veit an der Gian, LastensfraBe 37, tel. 272
izdelalo iz umetnega kamenja splošno znano podjetje Ernst Sztriberny, podjetje za betonska dela in dela iz umetnega kamenja, Ribnica ob Vrbskem jezeru.
V „Našcm tedniku” smo že večkrat pohvalno omenili priznano krovsko podjetje J o s e f Mayerbrugger iz Celovca. Po priznano solidni kakovosti je to podjetje izvršilo tudi krovska dela na novem hotelu v Sekiri. Streha na zatrep je dvojno krita s žganimi bobrovci provrstne kakovosti.
Vso kuhinjsko ureditev je dobavilo podjetje Austro-Polar iz Salzburga po svojem zastopniku za Koroško in Vzhodni Tirol E r i c h - u H o c h m ii 11 c r iz Celovca.
Obložitev in terazziranje kuhinje ter kopalnice ter umivalnih vdolbin (niš) kakor tudi sanitarnih naprav je izvedlo s priznano solidnostjo in skrbnostjo podjetje Stoiser & Wolschner iz Celovca. — Ureditev za pripravljanje tople in mrzle vode, kakor tudi vso opremo in mnivalne naprave, kopalnice ter opremo točilnice ter odtočnih naprav v kuhinji, je strokovno in izredno skrbno instaliralo podjetje J. \V a g n e r iz Celovca.
Ogrevalno ureditev s toplo vodo, členkoviti hotel iz litega železa z zmogljivostjo 110.000 toplot, enot na uro, je dobavilo splošno dobro znano podjetje P f r i m e r & Moslacher v Celovcu. To podjetje je dobavilo in instaliralo tudi vse centralne kurjave kakor tudi vso ureditev za kuhinjo, kopalnice in umivalnike.
Slikarsko podjetje Alfons Z a h o r k a iz Celovca je poskrbelo za izvedbo slikarskih in pleskarskih del s priznano skrbnostjo, vestnostjo iu solidnostjo.
Dela, ki so bila potrebna za olepšanjc okolice in teras, ceste in potov, je prevzelo in skrbno izvedlo podjetje J. K u n z e s W t w . iz Beljaka.
Ključavničarska in umetno-kovaška dela pri za-mrežitvi oken in vrat ter pri stropnih svetilnikih je izvršilo podjetje Franz Hauscr iz Celovca, St.-Veiter-Strasse. Tudi lustri in svetilke na nočnih omaricah so strokovno kakovostno delo tega podjetja. Vsa ta dela so zelo solidno izvedena in so najboljše spričevalo za omenjeno podjetje.
Izvedbo steklarskih del je prevzela delavna skupnost več steklarskih podjetij. Pri tej moramo omeniti zlasti podjetje Karl L c i 11 iz Celovca, Burg-gasse. To podjetje je bilo udeleženo že pri večjem številu novih zgradb, o katerih smo pisali v „Na-šem tedniku”. Vsa ta dela so bila izvedena v popolno zadovoljstvo lastnikov novih in obnovljenih
slavb. — Elektro-instalacijska dela je izvedlo podjetje N’e tek iz Celovca, VVulleiigassc. Tutli podjetje N e t e k je bilo s svojimi solidnimi deli udeleženo že pri večjem številu novih in obnovljenih stanovanjskih hiš v Celovcu. Povsod je izvedlo vsa instalacijska dela točno in v zelo dobri kakovosti.
Stavbena in pohištveno-mizarska dela je izvedlo v veliki meri podjetje Friedrich Preš c h er n iz Celovca, Johann-Hiller-Strasse. Kakovostno prvovrstna izvedba teh del je najboljše spričevalo za podjetje P r e s c h e r n.
Za lepe, svetle in sončne solte hotela je izdelalo in dobavilo pohištveno opremo v prvovrstni solidni izdelavi podjetje Ave-M6bel iz Steinfeld-a v Dravski dolini. Pohištvo podjetja Ave-Mdbcl je dobro poznano že v vsej deželi. Pri tem moramo omeniti, da ima v Celovcu to podjetje svoje skladišče in prodajalno pohištva v Getreidegasse, v Beljaku pa v Moritschgasse.
Instalacije ureditev za močen tok, razdelilnih plošč in priključkov prostih vodov je prevzela in izvedla firma „Ganz” elektrodelavnicc I n g. F. D u 11 u i g iz Celovca, Pischcldorfer Strasse. To podjetje je že zelo dobro poznano po svojem dolgoletnem delovanju tudi v dvojczi&iem ozemlju Koroške. Zato ga moremo tudi ob tej priliki prav toplo priporočiti vsem našim bralcem.
Priznano podjetje Hans Hattenbergers W t vv., v Celovcu je dobavilo v provovrstni izdelavi oknjake in vrata za hladilni prostor.
Kakor je iz naše reportaže razvidno, je bilo udeleženo podjetje Hans Hattenberger’s W t vv e. tako pri gradnji hotela v Sekiri kakor tudi pri obnovi gostinskega obrata „Barenstuberl". Že to samo po sebi dokazuje, da je podjetje zelo dobro vpeljano. Naj ob tej priliki povemo še nekaj o zmogljivosti tega podjetja. — Podjetje Hattenber-ger izvaja zelo točno vsa stavbena in pohištveno-mizarska dela. Pri tem je zlasti omembe vredno kvalitetno delo pri izdelovanju garažnih vrat, pre-mikalnih vrat, vrat za hladilnike in vložnih vrat. — Razen tega izdeluje podjetje tudi hladilne omare za gostinske obrate in za zasebna gospodinjstva, vse zelo točno in solidno. Hladilne mize izdeluje in dobavlja podjetje z vsemi potrebnimi armaturami za točenje piva. Podjetje Hattcnhergcr pa skrbi tudi za vsa popravila, ki jih izvršuje točno in kakovostno zelo dobro. To je važno zlasti pri obnovi gostinskih obratov, ker more podjetje dobavljati ne samo nove potrebne ureditve, ampak more popraviti in obnoviti Uidi vse že obstoječe naprave.
dro.
OBIŠČITE
NOVOOTVORJEN!
r/)ai!kh(itel
iSekini
SEKIRA OB VRBSKEM JEZERU
AUSTRO-POLAR
HLADILNA INDUSTRIJA SALZBURG
Hladilne naprave, hladilne omare, hladilne vitrine, ureditve za točilnice, naprave za nizko hlajenje in za napravo jedilnega leda, preureditve
Prodaja in nasveti:
ERICH HOCHMULLER
CELOVEC - KLAGENFURT,
GABELSBERGER STRASSE 24, - tel. 33-13
Preskrba z vodo
Sanitarne ureditve
Centralne kurjave
Pfrimer & MSfilacher
Celovec-Klagenfuri. Viktringer Ring 37-39
Telefon 22-45
ERNST SZTRISšERNV	kamenja Ribnica ob Vrbskem jezeru
SVILA - FLAV5I - BLU
FRANZ HAUSER
CELOVEC - KLAGENFURT St.-Veiter-Strasse 132, tel. 31-28
Ključavničarsko podjetje
se priporoča za izdelovanje vseh stavbeno-ključavničarskih in umetno-kovaških del, izdelovanje štedilnikov za mala gospodinjstva in gostinske obrate vsake velikosti in oblike — Vsa v stroko spadajoča popravila izvršim hitro in skrbno.
SPALNICE OPREMA ZA HOTELE
AVE-MOBEL
TVORNICE: STEiNFELD IM DRAUTAL
SKLADIŠČE: CELOVEC, G E T R E I D E G A S S E 1 BELJAK, MORITSCHGASSE
Friedrich Preschern
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
se priporoča za ureditev poslovnih prostorov po načrtih za grad-be stopnišč in parketnih tal.
CELO,VEC—KLAGENFURT
Johann-Hiller-Strasse 6, telefon 27-52
feadfreM* padietfe
Josef Kunze’s Wtw.
Beljak — Villach
Bichlvveg 2, Telefon 59-59
Dograditev, regulacija in asfaltiranje cest Zemeljska in osuševalna dela Isolacije
STEKLARNA
Karl Leitl
CELOVEC -BURQQASSE 7 Telefon 47-07
l/OagMez
CENTRALNE KURJAVE — INSTALACIJA VODOVODOV IN PLINSKIH NAPELJAV
CELOVEC, Villacher Strafie 15 — Telefon 28-73
Eidd&š - Jladia
NETEK
Svetlobne naprave in pogonske ureditve
Celovec - Klagenfurt
VVulfeng. 13-16, Tel. 19-12
JOSEF
PA
MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM Celovec-Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, tel.42-76
Lasten kamnolom
Izvedba vseU sIccšmU det za cecUve, stolpe U% ^cadove
Eternit v stari preizkušeni kakovosti in v vseh zabeljenih izvedbah
Elektromotorji, elektroinstalacije, popravila, gradnje in načrti		ALFONS ZAHORKA
„GANZ”-elektrodelavnice		SLIKARSKI MOJSTER
ING. F. DULLNIG		
Celovec — Klagenfurt		CELOVEC, Paulitschg. 16
Pischeldorfer Strasse 4. — Tel. 18-22		Telefon 18-69 in 14-59
HANS HATTENBERGER8 Wwe
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Celovec- Klagenfurt, Ebentaler Str. 1-3-11 Telefon 32-05
^ g? &
i? J*
o>-	^
w gr # o^'
OTVORITEV
OTVORITEV OBNOVLJENEGA GOSTINSKEGA OBRATA OTVORITEV OTVORITEV OTVORITEV OTVORITEV OTVORITEV OTVORITEV OTVORITEV
okovje iz kovanega železa. Pri vseh obnovitvenih delih pa je načrt skrbno upošteval, da je ostal ohranjen značaj stare renesančne stavbe.
Prednji del novega gostinskega obrata nudi prostor za 40 oseb, pa tudi v zadnjem prostoru je mesta za 30 oseb. — V prednjem prostoru je nameščena točilna miza in točilna omara. — Točilna miza je obložena z gumijasto prevleko. Nirosta-rezcr-varčka za vino in vodo sta opremljena z žlebasto taso. Razen tega je v točilni mizi še odprta in zaprta nirosta-hladilna vitrina. To opremo je dobavilo dobro znano podjetje Hans Hattenber-gers Wtw. iz Celovca. Vsa ta oprema je izde-lana v priznano dobri kakovosti in popolnoma odgovarja vsem zahtevani. Že iz tega razloga moremo omenjeno podjetje priporočati vsem gostinskim obratom.
Indirektno, to je posredno montirana razsvetlja-va, pa prijetno razsvetljuje vse prostore podnevi in [Minoči. Vsa ta dela je prevzelo in res zelo zadovoljivo izvršilo podjetje Netek iz Celovca.
Na splošno moremo reči, da so tudi ostala podjetja, ki so bila udeležena pri obnovi omenjenega gostinskega obrata, svoja dela izvršila zelo skrbno in solidno. S teni gostinskim obratom smo v Celovcu dobili spet nov lep obrat, ki bo gotovo mno-
go doprinesel k razvoju tujskega prometa v našem no radi zahajali.
glavnem deželnem mestu pa tudi na Koroškem. Ta Brata Bekeš bosta gotovo v novem gostinskem novi gostinski obrat pa ni namenjen samo tujcem, obratu „Pri zlatem medvedu” nudila gostom vse ki pridejo v naše mesto, namenjen je, in to še v najboljše in po zmernih cenah. Pri tem moramo prvi vrsti, tudi domačinom, celovškun meščanom zlasti opozoriti na veliko izbiro negovanih vin in in pa okoličanom, ki prihajajo v Celovec po oprav- na veliko izbiro dobrih jedil. Poskrbljeno je torej, kih. Pri tem moramo omeniti, da so staro gostilno da bo vsak dobil v obnovljenem gostinskem obratu -,Pri zlatem medvedu” zelo radi obiskovali ravno „Pri zlatem medvedu — zum goldencn Biiren”, ka-Slovenci, ki bodo gotovo tudi v prenovljeno gostil- kor bo najbolj odgovarjalo njegovemu okusu. dro.
Skoraj vsem starejšim in tudi mlajšim obiskovalcem Celovca je gotovo znana starodavna gostilna „Pri zlatem medvedu — zum goldencn Baren” v Stemeckallee štev. 3. To starodavno gostilno sta vzela v najem s L aprilom letos brata Bčkčs. Nista pa samo prevzela imenovanega gostinskega obrata v najem, ampak sta dala izvršiti tudi velike prenovitve in obnovitve. Vsi gostinski prostori so bili popolnoma preurejeni. Vsa gradbena dela so trajala (» mesecev. Napravljen je bil nov vhod na cesto in na vseh oknih je bilo montirano novo omrežno
Parket	izvršuje samo
Kristal	VIKTOR
Glazura Tekoča tapeta	EICHER, jun.
	Celovec - Klagenfurt,
Beton, email	Ostenvitzgasse 8
TUDI V -J^(l	ll SKRBI ZA DOBRO VOLJO IN RAZPOLOŽENJE S dl I © p |3 O " |3 I V O
EDLOPLAST - KOSTUMI - JOPICE - MOŠKE OBLEKE - C.ABARDINE IN ŽAMET. HLAČE - GABARDINE - KAMGARNI - FLAVSI - SHaNTUNGI - SVILA - EVERGLAZE - BLUZE
vamraupamo ntJ6r Največja izbira-najnižje cene	VKI^jFL,in,491fVSI> 150 0,1 iiroki • • S59-80
..............S 189~	v trSovski hiši Korošca	SVILENO BLAGO, IMPRIME, 90 cm šir. S 19.80
nAMSKF1 irtPirpA ...................S 69'~	Mm	M	BLAGO ZA DOMAČE POLETNE OBLEKE
DAMSKI PLASč/ !/LiSAI ONSKK^SvilF1' * ^	BLAGO /rPRE^R^LA,'90^'Tboko8” 's.90
DAMSKI 1 LASCI 1/. BALONSKE SVILE.	7.EPHIR ZA DEČVE ....................S 10.80
ni TiyVpStlannki ^Vt^Clr-1..........š 339,-	&	GEORGETTE ROBCI......................S 11.80
/ ad \utIVnu-0 ,Va ilvCtC',.........^ 20.50 CELOVEC, Bahnhofstrasse 7, am Flcischmarkt »n tisoč drugih predmetov in blaga na metre
E’ >0 Cm Mrok	5 89 ~	Prodaja na obroke se nadaljuje	kakor tudi gotova oblačila po znano nizkih cenah.
EDLOPLAST - KOSTUMI - JOPICE - MOŠKE OBLEKE - GABARDINE IN ŽAMET. HLAČE - GABARDINE - KAMGARNI - FLAVŠI - SHaNTUNGI - SVILA - EVERGLAZE - BLUZE
FLAVSI - BLUZE
HolUek Usaf~Jrzkety>, fato&za
Od samega preljubega veselja, ker je prišla v deželo cvetoča pomlad —
Janez skače, Janez skače po zeleni trati, aj, aj, ajl
Pa zato, ker mi ni v jeseni povodenj tam v Angliji potopila mojih „treh src”, tega se prav vsak dan na novo veselim. Imam pa še celo vrsto drugih veselih doživljajev, tako veselih, da mi res ne kaže žalostno gledati v svet.
Vse tako danes izgleda, da je borba za „tri Koroške” s tistimi sedmimi kanadskimi Janezi končana. Je zadostovalo, da sem jim povedal, kakšnega „škvarta” sem in kaj da mi gleda ven iz rokava, pa so takoj potihnili. Še meni samemu je malo nerodno, ko so se izkazali za take strahopetce. Ste zajci — ne več Kranjcil Vsaj njih vodja, Žefrančkov Poldek, naj bi se ojunačil in nam povedal, kaj je na stvari. Bi vseeno, če tudi so slabo nameravali, zmolil kak očenaš za pokoj njihovim dušam, če
so odfrčale v večnost.
Dečle same so pa tudi enkrat pamet „nucale”, kakor ste že sami iz pisem raz-videli. So izpočetka sicer nekaj sršale, potem pa so se vnesle, ko so spoznale, kako blaga duša je ta kranjski Janez. Če prej ne, ko se bo voda v tej veliki mevtri, ki nas 'loči, posušila, takrat jo bojo prav gotovo primahale v to zlato deželo in bojo podpisale s kranjskim Janezom „večno zvestobo” — tja do mrzlega groba in še tri dni povrh.
Na ‘.isti slavnostni dan bom povabil skupaj vse ostale kranjske Janeze in koroške Hanzeje, če bom količkaj upal, da se ne boste med seboj grdo gledali.
Lepo se zahvaljujem vsem Hanzejem, ker so me priznali za žlahtnika ...
ker so me s sočutjem spremljali na mojem bojnem pohodu ... Vsem „boglonaj!”
Več pa bom „žlahitnikom” napisal drugič.
Vsem lep pozdrav! Kranjski Janez
C/asilstvo v praktičnem življenju
INTEREXPORT- TRST
Pošljite svojcem in znancem v Jugoslaviji živila, tehnične predmete (radijske parate, kolesa itd.), harmonike, tekstilno blago vsake vrste itd.
Pošiljamo tudi denar po zelo ugodnem tečaju.
Pošljite naročila, čeke in Money Orders nanaslov našega zastopnika za Avstrijo:
Dipl.-ing. LAMBERT MURI, Celovec-Klagenfurt. Viktringer Ring 26. Telefon 43-58
Zahtevajte brezplačne cenike in pojasnila.
nesre-
Po novem zakonu o gasilstvu je gasilstvo pod nadzorstvom deželne vlade in posamezne gasilske čete so tehnične ustanove občin. Naloga gasilstva je, da odvrne nevarnosti, ki ogrožajo splošnost ali pa posameznika zlasti pri požarih pa tudi pri drugih nezgodah. Svoje naloge vrši gasilstvo v o-kviru obstoječih zakonov.
Prostovoljne gasilske edinice so podrejene županu in delujejo pri svojem delu kot organ občine. Zato pa je tudi naloga občine, da skrbi za izvežbanje zadostnega števila gasilcev.
Ako pri gasilskih vajah nastane kaka večja škoda, mora škodo povrniti občina, ki pa more eventualno zahtevati povračilo škode
od onega, ki je škodo zakrivil oz. povzročil. Pri vseh vajah, naj si gasilci izposlujejo predhodno dovoljenje lastnika objekta, kjer bo vaja.
Ako so pri gasilskih vajah poškodovane osebe, so za poškodbo odgovorni dotični gasilci, po čigar krivdi je poškodba nastala.
Ako po gašenju gorečega poslopja preostalo zidovje ni bilo zadosti zavarovano in se zgodi zaradi tega nesreča, je za škodo odgovorna občina, ki more zahtevati povračilo škode od gasilcev, ki so postopali površno ali malomarno. Občina je odgovorna tudi za vso ostalo škodo, ki nastane pr gašenju vsled nepazljivosti gasilcev.
Vsi gasilci so zavarovani za slučaj če od takrat, ko odidejo na zbirališče in v pomoč ali na vajo, pa vse do takrat, ko se vrnejo na svoj redni posel. — Ako je pri pomoči ali vaji poškodovana obleka ali čevlji gasilca, mora povrniti škodo občina. — Ako gasilec na poti v pomoč ali na vajo poškoduje tretjo osebo, je sam odgovoren za škodo. Ravno tako so tudi odgovorni gasilci sami, ako po njih nepazljivosti nastane poškodba oseb ali premične in nepremične tuje imovine.
Gasilci se morajo torej povsod zavedati, da je njih naloga pomagati in da zato ne smejo škode povzročiti, zavedati se morajo, da tudi za nje veljajo vsi zakoni in predpisi, da tudi za nje ni izjeme.
Slika desno: Vaje gasilcev, vodni curek zadene cilj
Slika levo: Vaje gasilcev, vodni curki so usmerjeni na cilj
mm..
Župnim uradom!
Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista.
Pri večjih nakupih vam preskrbimo
popuste
Preskrbimo vam nadalje točno
dobavo
Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti.
Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih
boljše in cenejše
Vedno smo vam z nasveti na razpolago, zato se obračajte na nas (zadostuje dopisnica).
Oglasni oddelek
„ Vlažeča tednika "
v Celovcu, Viktringer Ring št. 26 Tel. 43-58
76Ladihu' omave in Idadilae napvam
Brezplačni nasveti in načrti kakor vedno najbolje pri
CJuliaS fRiaa
CELOVEC-KLAGENFURT, Rosentalcr Str. 15/17Telefon 31-91

Šivalni stroji: za dom in za obrt. , — Dvokolesa: 50 različnih vrst na izbiro. — Radijski aparati: vsi no-, vi modeli na ugodne obroke pri
TRUPPE & ERMANN
Beljak - Villach, Widmanngassc, vogal Kirchenplatz.
Blago za poletne obleke, lepi vzorci, od 10.— šil. naprej, KASSIG, Celovec, Marktplatz.
Garantirano trajne frizure, natur-no pravo barvanje las — kite. ZOTTER, Celovec, Salmstrasse 3. Za Š 250.— mesečno dobite
TOVARNIŠKO NOVO
MOTORNO KOLO Potuznik, Celovec-Klagenfurt St. Ruprechter Str. 4. Tel. 35-23.
Hioiouto. Uolo-
na prodaj, 200ccm, Puch, v dobrem stanju. Vprašati pri avtomehaniku Luger, Volkermark-ter Strasse 58.
Naprodaj hiša z gostilno in trgovino z mešanim blagom, vrt za goste, kegljišče. - Cena 100.000 šilingov. Ponudbe na upravo lista.
ViaSci
IZ BALONSKE SVILE
za motoriste in dežni plašči najceneje v strokovni trgovini
l/. l/MnOMi
Celovec, Volkermarkterstr. 16
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 10. do 16.: „Ehe fur eine Nacht”
STADTTHEATER
Od 10. do 13. VIL: „H6Ue auf Okinava”
Od 14. do 16. VIL: „Unter zwei Flaggcn”
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 11. do 12. VII.: „Rosen in Tirol”
Od 15. do 16.: ,JBte Ausgestos-
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
.URADNE OBJAVE,
Državni učni zavod za babice v Celovcu URADNA OBJAVA
Dne L oktobra 1953 se prične na državnem učnem zavodu za babice v Celovcu prihodnji 18-me-sečni tečaj za babice. Prijave je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1953 na vodstvo državne babiške šole (Bundes-Hebammenlehranstalt) v Celovcu, Deželna bolnica.
Pogoj za sprejem v tečaj je telesna in duševna sposobnost prosilk ter njih moralna neoporečnost, stare morajo biti vsaj 20 in ne preko 35 let.
Prispevek za tečaj je določen mesečno na S 324.—. V tej vsoti je obsežena prehrana, stanovanjc, razsvetljava, kurjava, pranje perila, posteljno perilo in službena obleka ter prispevek za socialno zavarovanje.
Direktor državnega učnega zavoda za babice:
Dr. Rainer, 1. r.
Občinski urad Vobre pri Velikovcu RAZPIS
V občini Vobre bo oddano mesto občinskega tajnika. Kot prosilci pridejo v poštev avstrijski državljani, ki imajo potrebno strokovno znanje in sposobnost, ki so zanesljivi, telesno in duševno zdravi in odgovarjajo tudi posebnim zadevnim zakonitim določilom. Namestitev je poskusna za eno leto. Ako so se v tem poizkusnem času izkazali kot sposobne, sledi namestitev. Pod drugače enakimi pogoji imajo pri namestitvi prednost vojni poškodovanci in vojni udeleženci.
Prosilci za omenjeno mesto naj oddajo lastnoročno pisane prošnje, katerim priložijo opis doseda-
njega življenja, šolsko spričevalo, spričevalo o dosedanji zaposlitvi, nravstveno spričevalo in uradno zdravniško spričevalo, pri občinskem uradu v Vo-brah do 15. julija 1953. Pozneje dospele prošnje in one, ki bodo pomanjkljivo opremljene, ne bodo upoštevane.
Župan: H. G 1 a n t s c h n i g
Občinski urad Bistrica pri Pliberku V občini Bistrica pri Pliberku bo oddano mesto občinskega tajnika in sicer pod pogoji, ki so predpisani za javne uslužbence.
Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložiti opis dosedanjega življenja, krstno spričevalo, dokaz o državljanstvu, šolska spričevala, spričevalo o dosedanji zaposlitvi, nravstveno spričevalo, uradno zdravniško spričevalo in spričevalo o uspešno prestanem izpitu o upravni službi, je treba oddati do 20. julija pri gornjem občinskem uradu. Prosilci morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov. Bistrica, dne 6. julija 1953.
Župan: Franz P i r k 1, 1. r.
StumisUe, addafe i/ cadia
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
KINEERwAGEN
Kut/zrer VILLAC
Lepe oblike in poceni v veliki izbiri
J] Italiener Str. 1
Judi Letos na B E L J A Š KO ŽEGN ANJ E	koeošlca aacodna veselica - 7. avgusta 1953
TRGOVSKA HIŠA (j-flVmiltMh BELJAK-VILLACH
6 prinaša blago za poletne obleke 3 že od 9.— šil. navzgor. — Dam-
ske poletne obleke 65. nas dobite dobre
- šil. - Pri in poceni
..Schindler” tkanine v veliki izbiri. — Obisk pri nas se vam izplačal
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telfonska številka uredništva in uprave 43-58.