Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 28. maja 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Oin za celo leto. _ Za inozemstvo 60 Din - Posamezna itevilUa 1 Din. — V inseratnem dolu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
fuaimi
Spisi in dopisi se poiiljajo Uredništvu Domoljuba, naročgina, reklamacije in inserati pa Upravniitvtt Domoljuba. Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vidovdanska ustava — odpravljena.
Dejstvo jo- Srb gospod — Slovenec suženj.
0 tem dejstvu nihče več ne dvomi: to i rokami pri jemljem povsod: pri nas plačujemo stomiiijonske davke, v Srbiji jih večjidel sploh ne plačujejo; pri nas propadajo ceste, naše visoke cestne doklade pa gredo v Srbijo, kjer zidajo ž njimi krasne ceste, deloma pa gre denar v žepe belgrai-ske porodice; naše kmetijstvo gre navzdol, zakaj ves naš denar, s katerim bi doma povzdignili živinorejo in zidali kmetijske šolo in zavode, roma v Belgrad in nazaj ga ni več; naše bolnike mečejo na ceste, zakaj zdravstvene doklade in celo oskrbnine, ki jih plačujejo bolniki, odjadrajo v Belgrad, nazaj pride premalo. In tako dalje. Skratka: Srb je gospod, Slovenec st<-ienj. Zato Slovenec plačaj, molči in pogini, Veksrbski porodičar pa vladaj, kradi in batinaj!
Kje jo vidovdanska ustava¥
Danes niti vidovdanska ustava, ki vsaj na papirju priznava enakost Srbov, Hrvatov in Slovencev, torej vseh državljanov, ne velja več. Temveč velja druga, nepisana ustava, ki so jo dali velesrbi združeni s slovenskimi liberalci-iškarioti. In glavna vsebina te ustave je: Srbska porodica ima za večne čo.se pravico, da vlada nad Jugoslavijo, da brezmejno do smrti izžema Slovence in Hrvate, da njihove sinove tira v Macedonijo, kier bedno umirajo, da prega-n'l" njih jezik in njih vero, da jim jemlje in končno odvzame sleherne človeške pravice.
Na podlagi te nepisane in v Jugoslaviji edino veljavne ustave velesrbski-radikalni Poslanci odločno izjavljajo: nikdar ne boste Slovenci in Hrvati vladali v Belgradu.
Srbska porodica sama je vedno tajila, da obstoji ta nepisana, edino veljavna vele-srbska ustava, in za njo so vsi slovenski in hrvatski liberalci-izdajalci vpili: v Jugosla-vijl je popolna enakopravnost med državljani in iaže tisti, kdor pravi, da je Srb več Y>t Hrvat ali Slovenec, laže tisti, kdor trdi, «a orbi Hrvate in Slovence zapostavljajo.
S&daj pa je kralj sam potegnil tem izdajalcem krinko raz obraza in brezobzirno razkril velesrbsko ter slovensko liberalno laž o enakopravnosti Slovencev in Hrv atov v Jugoslaviji.
Davidoviču je povedal, da s 3 mu zato^ n3 more poveriti vlada, ker bi bilo v vladni večini več nesrbov kol Srbov.
Tako je vladne velesrbske in slovenske liberalce-izdajalce kralj sam v svoji resnicoljubnosti postavil na sramotno laž. Celo vrsto mesecev so vladali državo samo Srbi in je bilo prav. Sedaj pa bi samo v vladno, zbornično večino — ne v vlado — prišla večina nesrbov: to pa je po mnenju gospoda Pašiča in slovenskih ter hrvatskih liberaloev-izdajalcev čisto izključeno.
Zakaj jo to izključeno? Vidovdanska ustava tega prav nikjer ne izključuje, temveč naravnost omogočuje, celo zahteva, kadar večino v zbornici slučajno tvorijo Slovenci in Hrvati z nekaterimi Srbi.
Torej je jasno: pri nas ne velja več vidovdanska ustava, temveč, imamo drugo, nepisano Pašičevo velesrbsko ustavo, ki veli: Velesrb je gospod, katerega edina dolžnost je, da vihti bič, vsi drugi pa so sužnji.
In edino ta ustava se v naši državi izvaja
Zato — če nočemo Slovenci in Hrvati umreti v velesrbski stiskalnici, je edino naše geslo in naša največja narodno dolžnost: Proi od Belgrada!
Velesrbi pa so bodo dovolj kmalu morali prepričati, da proti ogromni večini ljudstva ni mogočo trajno vladati.
Bodite pozorni!
1.	Ali ste vložili pravilno kandidatno listo?
2.	Ce bi glavarstvo zahtevalo v kandidatni listi kako popravilo, glejte, da to storite gotovo v petih dneh. Pooblaščeni zastopnik liste naj se torej pozivu glavarstva takoj odzove.
3.	Berite navodila v prejšnjih številkah »Domoljuba«, da česa ne zamudite!
4.	Kadar česa ne veste, se obrnite na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana ali na tajništvo SLS, Novo mesto, Ljubljanska cesta (tiskarna Krajec).
Vezanje !*andidatnih list.
Kjer je treba pokazati na zunaj edinost naših vrst, pa je iz kateregakoli razloga v občini več naših list, takrat liste vezite. Vsaj osem dni pred volitvijo morajo pooblaščeni zastopniki teh list (označeni so na hrbtu kandidatne liste) poslati okrajnemu glavar« stvu izjavo, ki bi se glasila n. pr. takole:
Okrajnemu glavarstvu
v Kamniku.
Prijava vezanja kandidatnih list »Kmetska zveza« in »Delavska zveza« za volitve v občinski zastop v občini Pod-kruška.
Podpisani pooblaščei zastopniki kandidatne liste »Kmetska zveza« in »Delavska zveza« za volitve v občinski zastop občine Podhruška s tem javljamo v smislu § 13 zakona o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji vezanje kandidatnih list »Kmetske zveze« in »Delavske zveze«.
Podhruška dne... 1924.
Pooblaščeni zastopnik kandidatne list®
»Kmetske zveze (lastnoročni podpis). Pooblaščeni zastopnik kandidatne liste Delavske zveze (lastnoročni podpis).
Boj v Belgradu,
Ko je Davidovič moral vrniti naročilo za sestavo vlade, češ, da bi bilo premalo Srbov v vladni večini in da se je Radič v svojem proglasu izrekel proti sodelovanju s Srbi, je dobil naročilo, da sestavi vlado, zopet Pašic. Vendar pod pogojem, da mora potrditi hrvatske poslance in začeti z delom v narodni skupščini.
20.	maja. Pašic sestavlja novo vlado. Razgovarja se seveda samo z liberalci-izdajalci^ ker od drugih strank nihče več noče občevati z njim. Načrt radikalov je podkupiti par poslancev iz opozicije, tako trenutno dobiti večino, potrditi hrvatske poslance ter nato zbornico poslati na dolge počitnice.
21.	maja. Vlada je sestavljena samo iz starih ministrov. V radikalni stranki je to vzbudilo veliko nevoljo in jih je moral Pašič sam na seji potolažiti, češ da ta vlada ne bo stalna. Pribičevic se je oddahnil. Opozicija je objavila proglas na ljudstvo. V.
proglasu najostreje obsoja protiustavno rešitev krize in izjavlja, da bo boj proti korupciji iu za sporazum med vsemi tremi narodi ter za enakopravnost Slovencev in Hrvatov brezobzirno nadaljevala, ker ima za seboj dve tretjini vsega ljudstva in mora ta večina priti do veljavo. Proglas je napravil na kralja in na vlado zelo velik vtis in kraljevi poslanik Balugdžič in Ljuba Jovanovič sta prihitela h Davidoviču prosit, naj pomirjevalno vpliva na opozicijo. Davidovič pa jima je rekel, da tega ne bo storil, temveč se bo boj proti korupciji in velesrbstvu brezobzirno nadaljeval.
22.	maja. 34 nezadovoljnih poslancev radikalnega kluba je zahtevalo od predsednika Pašiča, da skliče sejo radikalnega kluba, sicer jih ne bo v narodno skupščino. Pašič je sejo sklica!, razložil, zakaj je moral pristati ca potrditev hrvatskih poslancev. Pašič je pristal na zahtevo opozicije, da se seja narodne skupščine takoj skliče in sicer v pondeljek 28. maja.
23.	maja. Radikali delajo z vsemi krip-lji, da podkupijo turške poslance iz južne Srbije, da bi glasovali za vlado. Poslali so v ta namen več agentov v južno Srbijo.
24.	maja. V rešitev krize odločilno po-o-ega Romunija, ki je radi padca francoske vlade glede Besarabije prišla v obupen po-lož aj. Prejšnja francoska vlada je bila zato, da^ Besarabija ostane Romuniji. Sedanja bo težko zato, ker se hoče z Rusijo sprijazniti. Zato bi Romunija na vsak način rada upregla Jugoslavijo v svoj voz proti Rusiji, kar je pa mogoče le pod Pašičevo vlado. Zato Romunija na vse kriplje dela, da se Pašič obdrži na krmilu.
Dne 26. maja. Vršila se je seja narodne skupščine. Določiti se je ime! dnevni red za prihodnjo sejo. Ker se je vlada bala, da bo preglasovana, je sama stavila na dnevni red predlog opozicije, namreč potrdit cv hrvatskih poslancev, za kar je glasovala cela zbornica. — Vlada bo poskušala z novim načinom, da se reši kriza, ki bo s potrditvijo hrvatskih poslancev postala še bolj očitnejša. Kralj se bo pripeljal na Bled, kjer se bo kriza reševala. Vsa znamenja kažejo, da bi se radikali silno radi iznebili liberalcev in njegovih pristašev, ker jih je sram biti v družbi z izdajalci in iškarioti.
27. maja. Vršila se je seja narodne skupščine. Vlada je pred sejo na vse pre-tege skužala pregovoriti opozicijo, da bi se * njenim sporazumom po potrditvi hrvatskih poslancev odgodila narodna skupščina. Opozicija ie predlog kratko odbila. Dr. Korošec je izjavil sledeče:
Ker se bo izvršila verifikacija, se bo parlamentarni položaj razjasnil in ne bo moglo biti nobenega dvoma več, kje jo večina.^ Od vas kot predsednika narodno skupščino zahtevamo, da z ozirom na izvriitev te dolžnosti obvestite o tem novem polo-iaju krono in ii obenem sporočite, da je ta večina pripravljena prevzeti nase vso odgovornost državnih poslov Obenem naglasi te, da je dosedanja vlada pc novem položaja očividno postala vlada manjšine, ki nikakor m »are nositi težko
odgovornosti za dalekosežen ukaz kakor je ul,..z o zaključitvi skupščinskih sej. Opozicija svojih ustavnih in parlamentarnih pravic nikoli ne bo prodala. Borila se je vedno proti korupciji in nasilju in so bo borila tudi nadalje, da svojo borbo parlamentarnim potom dokonča z zmago. Pripravljena je v tej borbi nositi vse žrtve in se boriti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.
Nato se je vršila seja. Vlada sama jo predlagala, da se sprejme potrditev vseh Radičevih poslancev, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato so hrvatski poslanci takoj prisegli.
S tem je vlada večino brez vsakega dvorna izgubila in bi morala takoj odstopiti. Zato je izvršila nasilje: Pašič jo prebral kraljev ukaz, da se skupščina odgodi do 20. oktobra.
Nato je vstal Ljuba Davidovič in izjavil, da takega nasilja, kot se je sedaj izvršilo, država ni še doživela in da bo opozicija boj za ljudstvo nadaljevala do konca, ker je končno ljudstvo še vedno in povsod zmagalo. Navdušenja v zbornici jo bilo tolikšno, da so dvignili Davidoviča na rame in živahno vzklikali.
izern v slikali.
Po celi Sloveniji je završalo, ko je belgrajski centralizem, kateremu so slovenski liberalci za časa svojega centralističnega besnenja pri pokrajinski upravi prodali tudi deželno bolnico, več kot polovico bolnikov pometal na cesto. Prej cvetoč zavod, v katerem ;e dobil pomoči vsak bolnik, ki se je oglasil, je začel propadati in konec je bil, da so bolniki z nevarnimi, neozdravljivimi ter nalezljivimi boleznimi morali na cesto.
SLS je radi te liberalne in velesrbske krutosti ^ najodločneje protestirala, kar upamo, da bo vsaj malo pomagalo in ponovno kot že ob razpravi o proračunu zahtevala, da se dajo ljubljanski bolnici potrebni krediti.
Kakšna enakopravnost vlada v naši državi tudi v tem oziru, naj pojasni sledeča slika. Slovenija plača na leto za bolnike 3 milijone dinarjev, štirikrat večja Srbja pa le 450.000 Din, dasi bi jih morala v primeri s Slovenijo 12 milijonov.
□
Toliko plača na leto Srbija.
(Toliko. plača SJAY.<epiK

w


Volitve na Japonskem. V nedeljo dna 11. t m. so se vršile tudi na Japonske® draavnozborske volitve. Na Japonskem še zdaj nimajo splošne in enake volivno pra-vice, marveč volijo po cenzusu, po katerem ima volivno pravico kdor plačuje G jen, t. j okoli 25 frankov davka in je star 25 1qi Japonska ima okrog 00 milijonov prebivalcev, med katerimi ni skoro nobenega nepismenega, volivcev pa ima vsled svojega nazadnjaškega volivnega s-akona samo" tri milijone. Vseh poslancev je 464. Pri zadnjih volitvah je zmagala opozicija, ki bije trd boj z nasilnim in nazadnjaškim vladnim režimom.
Italijansko-ieškoslovaška pogodbe. Zunanji minister Češkoslovaške dr. Beneš se je o priliki Bvojega zadnjega bivanja v Italiji sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, s katerim je .sklenil podobno prijateljsko pogodbo, kakor jo je nedavno prej sklenil s Francijo, še pred tem pa se je sestal dr. Beneš na Bledu z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem, ki je Benešu izjavil svoje soglasje za to pogodbo. Sporazum, na katerem temelji itak-češkoslovaška pogodba zagotavlja obojestransko gospodarsko in politično sodelovanje. Kar se tiče gospodarskega dela itak-češkoslovaške pogodbe, je bil Benešev namen zlasti ta. da se razčistijo še vsa nerešena vprašanja, predvsem vprašanja železniškega prometa med tržaško luko in Češkoslovaško; dalje vprašanje dolgov, ki jih ima Češkoslovaška v Italiji še izza ustanovitve in opreme češkoslovaških legij in končno ra?.ca vprašanja, ki se tičejo industrije in sirovin. S to pogodbo, ki po zatrdilu listov ne vsebuje nikakih vojaških točk, pa se je, kar za nas ni brez pomena, zelo ojačil vpliv Italije. Dr. Beneš in dr. Ninčič čimdalje bolj uvajala Italijo v srednjeevropsko in baLkansko politiko. Dr. Beneš je o priliki svojega bivanja v Italiji posetil tudi predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka, ki se mudi laias na oddihu v Siciliji v letovišču Taorminu, kjer mu je razložil besedilo pogodbe, ki ga je Maearyk nato z zadovoljstvom odobril. Pred svojim odhodom iz Rima je dr. Be-
Zato pa so bolniki v Srbiji večinoma brezplačno in za znižane cene v bolnicah, Slovenci pa morajo dobro plačati. Bolniki v Srbiji dobivajo na dan po 400 g mesa, v Sloveniji pa po 180 g.
□
V Srbiji	V Sloveniji
Kruha v Srbiji po 800 g, v Sloveniji 250 gi
V Srbiji.
□
V Sloveniji.
n Za btrm&ne« so kupi danea najbolje Pod velboin. Največja .Ubira veuitov, Jopkov » rut Stari trg 0. Glej fcuerat,
peš posetil tudi papeževega državnega tajnika Gasparija, nato pa še sv. očeta samega, pri katerem se je mudil pol ure.
Uspehi potovanja rumunslcega kraljevskega para. Nič ni pomagalo, da je ru-jnunska kraljevska dvojica obiskala vse pariške, bruseljske in londonske diplomatske kroge, da bi jih pridobila, da gredo v zaščito rumunskih imperialističnih teženj v boj proti Rusiji, pa čeprav tam vladajo vsem osovraženi boljševišlri politiki. Niti ena vlada ni hotela skloniti z Rumunijo obrambne zveze proti Rusiji. Posebno hitro sta opravila na Angleškem. Makdonald, angl. ministr. predsednik sam je v parlamentu izjavil, da je bil poset rumunske kralj, dvojice brez političnih posledic. Samo Pašie je še vedno slep, ker je živel nad 40 let na račun bivše caristične Rusije.
Rusija. Za nedeljo, 25. t. m. je bil sklican v Moskvo B. vseruski zbor za pobijanje nepismenosti. Na zboru se pretresajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na to, da popolnoma zgine nepismenost po vsej Rusiji. — Sovjetska vlada je lansko leto kupila v Avstriji in v Nemčiji 40 milj. kos, letos pa je kupila 40 milj. plugov. — V soboto, 24. t. m. se je pričel v Kremlju v Moskvi 13. kongres ruš. komunistične stranke, ki zboruje žo ves tekoči teden. — Vorovskenm, bivšemu ruskemu odposlanca v Lozani, kjer je bil 10. maja 1923 umorjen, so 11. t m. odkrili v Moskvi pred palačo zunanj. ministrstva veličasten spomenik, visok 8 m, ki predstavlja Vorovskega, kako govori narodu. Ob straneh spomenika stojo kipi rus. kmeta, delavca in vojaka v naravni velikosti.
d Pozor! Današnjo številko našega »Domoljuba« smo poslali na ogled nekaterim naslovnikom iz prejšnjega leta in mnogim prijateljem našega tiska, ki doslej še niso blii naročeni na »Domoljuba«, ki more sedaj zadovoljiti vsakega našega somišljenika s svojimi najraznovrstnejšimi poročili. Prav posebno pa še opozarjamo na naš novi podlistek, ki ga ravno danes priobčujemo. Povest »Sovraštvo in ljubezen«, ki jo bo prinašal »Domoljub« skozi celo leto, je sama vredna zneska 22 Din, kolikor zaliteva uprava za »Domoljuba« do konca leta. Zato prav toplo priporočamo »Domoljuba« vsakomur, ki ga še nima naročenega. Male denarne žrtve ne bo nikomur žal. — Položnice za plačilo naročnine do konca leta 1924 bomo priložili v prihodnji številki »Domoljuba«. Po prejemu naj jo vsak takoj odda na domači pošti z denarjem vred, ker se brez plačila nadaljnjih številk ne bomo pošiljali.
d Pozor na naš oglasni del! S temi vrsticami cenjene čitatelje opetovano opozarjamo na veliko važnost inseratnega dela v našem »Domoljubu«. Oglasni del vam mnogokrat koristi že s tem, da ga prečita-te, ker prav pogosto najdete v njem ravno tisto, za kar se že delj časa zanimate. Prav posebne koristi je pa vselej za onega, ki ima kaj naprodaj ali ki namerava kaj kupiti. Na vsak najmanjši oglas bo dobil že v prvem tednu toliko vprašanj, da bo prav
Jugoslovansko - italijanska meja na Reki. Otroci tihotapijo s tem, da z vrvico vlečejo čez zid razne prepovedane predmete na to in ono shan. Ob vhodu stoje jugoslovanski in italijanski vojaki.
8fi(£l
w<Gb m mav čir Vn^Ses"™^
"Sovini blizu I.|ubljane, Pogoj je, da so požtenl, Pndni, trezni in mirri ter da »o z deželo. Plača mesečno 500 Din. Nastop službe 1. junija. Dopisi Pot fTrezuost« štev, 2954 na upravo »Domoljuba«.
MLEKARSKA ZADRUGA v ST. VTDU p. VIPAVI (Friuli — Italija) iččo izpražanega MLEKARJA tudi za parni stroj, event. tla mlekarno tudi v NAJEM. Ponudbe i spričevali je poslati do 1. Junija. Stanovanja prosto. — Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi, r. t. s o. z.	3019.
lahko izbral zase najugodnejšo ponudbo. Obrtnik ne more nikjer tako uspešno seznaniti občinstva s svojimi proizvodi, kot potom našega časopisja, ki ga čitajo skoro v vsaki hiši širom domovine. Z naročanjem oglasov pa tudi najizdatneje podpiraš svoj časopis, ki bi samo z naročnino ne mogel izhajati. — Majhen oglas 3 ali 4 vrstico dobiš, ako si naročen na »Domoljuba«, za 16 ali 20 Din, večji oglasi veljajo primeroma več. Taka, za polovico znižana cena pa seveda ne velja za splošno reklamo trgovca in obrtnika; po znižani ceni se sprejemajo le. obiave o prodaji ali nakupu posestev, zemljišč ali živine ter pridelkov in pa oglasi, s katerimi naročniki iščejo poslov, pomočnikov in vajencev, poslednji pa službenih mest. — Komur je pa oglaševanje v »Domoljubu« kljub temu znižanju predrago, mu pa priporočamo naročanje oglasov v našem dnevniku »Slovencu«, ki ga posebno ob sobotah in nedeljah čita zelo mnogo ljudi in imajo tedaj oglasi tudi v tem časopisu prav velik uspeh. V današnji številki najdete natisnjene vzorce takih malih oglasov v »Slovencu«, na katere tem po-tom prav posebno opozarjamo. Najmanjši oglas v »Slovencu« dobite že za borih 5 dinarjev. — Naročniki-čitatelji! Podpirajto svoje časopise prav izdatno z obilnimi oglasi sebi in svojemu listu v korist!
d Naši lantje - vojaki. Iz Prizrena poročajo, da so v enem tednu tam umrli trije slovenski vojaki, Libcralci - izdajalci, ki prodajajo Slovenijo velesrbom, morajo biti s tem čisto zadovoljni,
d Vse bo prisegalo. Vse moške od 21. do £0. let starosti opozarjamo na no* tico: Prisega vojaških novincev. Velesrb-ski in liberalni centralizem naravnost besni.
d Velik shod proti škandalu, da so iz ljubljanske bolnice vrgli več kot polovico bolnikov, se je vršil v nedeljo v Ljubljani. Govorila sta ljubljanski podžupan g. dr. Stanovnik in urednik g. Smodej, ki sta v bengalični lcči pokazala, kako belgrajski centralizem, podprt z iškariotstvom slovenske lU".alne stranke, izmozgava Slo« veniio "n celo bolnikom ne prizanaša.
d Umor Orla na Igu. Sokolom je umor Jerla na Igu strašno neprijetna reč in bi radi utajili zveze, ki jih je imel morilec Janez Kraljič s Sokoli. Liberalni listi so celo tako predrzni, da so žigosali Kralji-čevo hišo kot klerikalno, Kraljica pa kot Orla. Da bo tega slepomišenja konec, pri* našamo to, kar je prinesel o tem »Slovenec«, ki si je dal o tem vestno natančno poročati, «S2ovenec« piše: Janez Kraljič je nos?! sefeeiski znale, za kar so priče na razpolago; Janez Kraljič je dosledno po« zdKjrijal s sckclskhn pozdravom Zdravo, za kar so priče na razpolago; Janez Kraljic je še ob truplu umorjenega Smoleta vpričo jokajoče matere zmerjal Orle • »čuki«. Kar se tiče ^klerikalne« Kralji, čeve hiše, ugotavljamo sledeče: Oče Kra«,
Ijič ja. bil p« zadnjih ob č.,y,olitvah kandjfo'
................."" ~~ " "" ~
dat samostojno stranke; oče Kraljič je vozil material za sokolski dom; v neki tožbi proti posestniku Gamsu je zahteval od tega, da plača za sokolski dom czir. Sokola SOO K, ki jih jc Gams tudi plačal; pri drugi tožbi je zahteval 2000 K, pa jih Gams ni hotel plačati; hčeri Kraljičevi redno nosita sokolski zaak, celo po Ljubljani. — Zdaj naj pa slovenska javnost presodi, ali jc bil morilec Janez Kraljič Sokol ali r,e, in če je Kraliičeva hiša klerikalna ali ne. O solski propalosti, ki na Igu postaja žc javna nevarnost, bomo pa imeli priliko šs izpregovoriti. Da bo «Jtt-tro« tajilo vsako zvezo morilca Kraljica s sokolstvom, je za Jutrove pojme o poštenosti in morali, ki jih dan za dnem demonstrira, jasno; kako se pa tako tajenje strinja z ugledom in možatostjo sokolske župe Ljubljana, ram pa ni povsem jasno. Da ja pripoznati težko, je razumljivo, molčati bi bilo pa lahko,
d Eirma v deknniji Trebnje. Trebnje v nedeljo, 14. septembra. Št. Rupert v torek, 16. septembra. Št. Janž v četrtek, 18. sept. Sv. Trojica v petek, 19. sept. Mokronog v nedeljo, 21. sept.. Trebelno v ponedeljek, 22. sept, Mirna v torek, dne 23. sept. Št. Lovrenc v sredo, 24. sept. Čefež v četrtek, 25. sept. Sv. Križ v nedeljo, 28. septembra.
d Nov vozni red se vpelje na železnicah s 1. junijem.
d 15 novih kmetijskih šol so o tvori na srbskem ozemlju. Staie bodo 50 milijonov dinarjev, ki jih moramo plačati Slovenci ia Hrvati.
d Slovenci iz Meerbecka. Od 2. do 5. maja smo obhajali sv. misijon, katerega je vodil g. Janez Kalan iz Ljubljane. S svojimi navdušenimi lepimi pridigami je privabil marsikaterega, ko že več č.'isa ni hodil v cerkev poslušat božjo besedo. Na 4. maja smo imeli po-poldne večernice. Zbralo se je toliko Slovencev, da je bila cerkev premala. Potem smo imeli slovesni društveni shod v društveni dvorani v hiši našega rojaka gospoda Senigačnika. Omeniti hočemo, da imamo tukaj v kraju Mor s Mecrbeck še 260 slovenskih družin, dasi jih je veliko odpotovalo v druge kraje. Nastal je zopet obupen položaj. Posestniki rudnikov so vhode v rudnike zaprli na 6. maja, češ, da ne morejo vzdrževati podjetij s 7 urnim delom. Postavili so na cesto 300.000 delavcev brez vsake podpore, katera številka bo pa v kratkem narastla na 500.000, ker primanjkuje tovarnam premoga. — Na 18. maja sta praznovala naš društvenik Rok Leskovšek doma v Kozjem in soproga Ana rojena Mirt v Šmarjah pri Sevnici, srebrno poroko. SJubilarja sta bila spremljana z zastavo in 40 spremljevalci v cerkev k slovenski službi božji in sv. zakramentom. Jubi-larja sta zvesta Slovenca in katoličana ter priljubljena pri ljudeh. Kličemo jima enoglasno: Bog vama daj zdravje in doživeti še zlate poroke.
d h 'Amerike. Življenje naših rojakov-delavcev v Ameriki je zelo bedno. V kak-gnetn položaju se naliajajo delavci v Fordovih tovarnah, kjer je tudi ogromno število Slovencev zaposlenih, porpfct Anglež W. W. i
Scott-Moncrief, ki pravi, da so delavci, ki delajo v Fordovih avtomobilnih tovarnah, pravi sužnji. Te tovarno so šole za vzgajanje sužujov-bedakov. Tu vlada brezprimer-[ na disciplina in brezpogojna pokorščina ter o svobodi ni govora. Ta silna Fordova organizacija stremi sistematično za tem, da napravi'iz ljudi stroje in v ta namen ovira vsakršno izobraževanje delavcev, ker bi to potek razkrajanja motilo. Plače so razmeroma delu sramotno nizke, a delavci si ne morejo pomagati, ker morajo biti v tem času zadovoljni, da sploh delo dobe. —- Kakor se iz tega poroči i a vidi, razmere v Ameriki za naše trpine niso baš ugodne. Res, ves čas se ponavljajo vesti, da se tam preko z dolgim, trdim delom komaj živi in da na prihranek ni mogoče misliti. V takih okoliščinah jo treba paš vsakemu, ki namerava po srečo v Ameriko, ta poskus odsvetovati, razen seveda, če nima trdnih zagotovil najbližjih svojcev, da mu bedo omogočili potreben obstoj.
d Županstva v Sloveniji prosi založništvo »Družinske Pratike« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, da mu čim preje naznanijo vse morebitne spremembe pri letnih sejmi h. Pravilni sejmslti zaznamki v >Pratiki« so v veliko korist občanom, ki imajo kaj prodati ali kupiti, pa tudi trgovcem in obrtnikom, ki obiskujejo letne s.ej-me jx> Sloveniji. Napake v zaznamkih se pa brez naznanila prizadetih županstev nikakor no dajo odstraniti.
d V Sloveniji pride na vsakih 1C00 moških 1098 žensk, dočim pride v Besni in Hercegovini na vsakih 1000 moških samo 957 žensk.
d Silna poplava v Vojvodini. Donava še vedno narašča. Na nekaj mestih je že podrla velike nasipe, ki so dozdaj varovali Vojvodino pred poplavami. Voda je preplavita dosedaj nad 50.000 oralov zemlje.
V	Baranii jo moralo prebivalstvo zapustiti štiri mesta, kjer je voda začela hiše rušiti.
V	Bački je v nevarnosti mesto Apatin. Škoda je naravnost ogromna. Večina preplavljenega ozemlja tvorijo njive, zasejane s pšenico. Setve so popolnoma uničene ter je škoda skoroda neprecenljiva. Ogroženim krajem je prihitelo na pomoč vojaštvo, ki popravlja porušene nasipe ter skuša vnovič zajeziti narastlo reko. — Drava še vedno ni padla ter je preplavila v Osijeku spodnji del mesta, katerega je moralo prebivalstvo zapustiti. Najhujša je poplava pri izlivu Drave v Donavo. Bogata sela so pod vodo že skoro cel teden in večina poslopij se je že zrušila.
d Poročil se je preteklo sredo g. Lovro Šubelj iz Savelj z gdčno Francko Ramovševo iz Jezice. Novoporočencema, ki sta olja vneta člana naših društev, izrekamo najpri-srčneje čestitke.
d Grozodejstva belgrajskih zaporov, O nasilju v bclgrajskem policijskem zaporu so začeli sedaj pisati celo vladni belgrajski listi in med njimi predvsem dnevnik »Vreme«. Nekega dopoldneva so se slišali strahoviti klici na pomoč iz dvorišča policijskega poslopja. Zunaj so se zbirali ljudje ter poslušali, kako v jetnišnici nekdo v najstrašnejših mukah kriči: Ubili me bodol Pomagajte! Pomagajte I Kmalu nato so se začuli še drugi glasovi in je bil tak. krik,
kot bi rjovel ves zapor. Dobre pol ure jc trajalo io kričanje, a bilo je brezuspešno zvedeti cd policije, kaj se je sploh zgodilo. Tudi dan pozneje se je slišalo siia-hovito kričanje iz zaporov in o stvari se je polagoma zvedelo sledeče: Žandarji so začeli pretepati nekega mladoletnega jetnika in to je druge arcstanle tako ogor-čilo, da so začeli glasno protestirati, med njimi zlasti neki Dušan. Stefanovič, bivši dvorski šef. Žandarji so potem dečka pustili ter navalili na Štefanoviča. Strašno so ga pretepli in potem po svoji zverinski navadi vtaknili v odžak-dimnik. To je seveda ogorčenje med drugimi jetniki Jo povečalo in nastal je pravi upor, ki so ga pa žandarji z orožjem udušili. Potem se jn začel nad jetniki pritisk. Jetniki belgraj-skega zapora dobivajo na dan samo malo »čorbe«, hleb kruha in vode. Ker je to veliko premalo, si vsi, ki majo nekaj sredstev^ sami kuhajo v zaporu. To se jim je sedaj prepovedalo in ujetniki sedaj odklanjajo vsako hrano. Štrajk lakote traja žc več dni ter tako jasno priča o strašnih razmerah v zaporu, da bi bil že skrajni čas, da stori vlada potrebne korake, izvede strogo preiskavo ter najostrej.še kaznuje vse one, ki spreminjajo zapor v divjaško mučilnico.
d Kako je biiJstea kmet dokazal, da je vsaka odredba skrpaeslo, če ni dobro in pametno sestavljena. Kakor znano onim, ki posečajo Krško ob Savi, zlasti vinskim trgovcem, je lesen most čez Savo v Krškem žo precejšnje število let v zelo siabem stanju. 2e davno pred vojsko so se vršila pogajanja in interpelacije v bivši Avstriji radi zgradbe novega železnega mostu v Krškem. Žc j:1 bila Avstrija pripravljena, da zgradi v Krškem novi železni most čez Savo, kateri bi tvoril zelo važno točko radi spc;'itve Štajerske z Dolenjsko, Ker se
Ea meščani Krškega niso mogli zediniti, je naj se zgradi nov most, — vsak meščan je namreč hotel most pri svoji hiši — je padel načrt zgradbe mostu v vodo, kar jim seveda državna uprava najbrž ni zamerila. Leseni most torej ni dobil svojega železnega tekmeca in jc ostal do danes na svojem mestu. Ker so preteklo jesen povodnji most zelo zrahljale, so polrebna temeljita popravila, s čimer se je že pričelo, — Da se merodajni in odgovorni faktorji izognejo nesrečam, ki bi ev. sledile radi težko natovorjenih voz, je bila pred nekaj časom izdana naredba, ki omejuje promet težkih voz čez most. Naredbr se namreč glasi, da smejo le oni natovorjem vozovi čez most, katere prepelje čez most le eno vpreženo živinče. Izvrševalci organi so za avtoriteto te naredbe tako strogo skrbeli, da je marsikateri voznik tik pred mostom eno živinče moral izpreči in nadaljevati vožnjo čez most z enim živinčetom ali pa se vrniti domov. Pred nekaj dnevi je pripeljal neki kmet iz okolice do mostu natovorjeni voz, v katerega sta bili vpre-
a.
»e imenuje iiua rujava koteniua, Izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža, — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A. & E. SKABERNE — LJubljana, Mestni trg 10-
ženi dve kravi Tik pred mostom je zvedel, da mora nazaj, ker je prevoz z dvema živinčetoma čez most prepovedan. Brihtna glavica pa kmeta ni zapustila. Trenutno lliu je šinila bistra misel v glavo. Mahoma jo spregel eno živinče in jo privezal od zadaj za voz, sam pa je nadomestil ono mesto, kjer je spregel drugo živinče. Malo js pogledal okoli sebe, nato pa zavpil na korajžo oni kravi, ki je ostala vprežena, nakar sta oba prav lepo in previdno prepeljala natovorjen voz čez most, — dočim je sprežena krava prav zadovoljno korakala za vozom. Ko so vsi trije srečno dospeli na nasprotno stran, zasmejal se je kmet in zadovoljno ozrl na onega organa, katerega je pravkar ogoljufal za salamor-sko naredijo radi omejitve prometa težkih voz čez mest.
d Umrla je v Lescah sestra ondolnega g, župnika Marija Avsec v starosti 54 let. Naj v miru počiva!
d f Selan Bed. Pretekli četrtek zjutraj je v cvetju svoju mladosti zaprla za vedno svoje oči gtna jJeti Selan iz Savel j št. 22, katero sino v petek ob solnčnem zahodu položiii pri Sv. Juriju v Stožicah k večnemu počitku. Neizprosna jetika je v 19. letu prekinila njeno življenjsko dobo. Pokojna Beti je biia zvesta članica orliškega krožka in Vnela igralka dramatičnega odseka. Lep je bil njen pogreb; lepo je bilo poslednje slovo člani« iu članov naših društev od nje. Duhovna vez, ki nas je spajala v dneh skupnega dela. se jo živo pokazala tudi ob tej priliki. Marijina družba, katere vdana članica jo bila od svojih nežnih let, jo je spremila z vencem in zastavo, pred hišo pa ji je zapela žalostinko; sestro Orlico, izobraževalno društvo, orlovski odsek, pevski odsek, vsi so prišli, da ji izkažejo zadnjo čast. Ob odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od nje predsednik izobraževalnega društva, pevski odsek pa ji je zapel: Vigred se povrne. — V mesecu iti ar i-jSnem si uas zapustila, draga Beti, in odšla k njej, ki si jo tako nežno ljubila, da se skupno ž njo združiš ž njim, ki je večna j Mladost. Naj uživa Gospodov mir tvoja duša!
u Umrl je v Novem mestu najstarejši slovenski zdravnik dr. Janez Vavpotič, star 7b let. Svetila mu večna luči
d Umrl je v Velikih Laščah upokojeni notar iz Ribnice g. Smodej. Pokojnik je bil • mož-poštenjak. Bil je siccr pristaš liberalne stranke, toda ker je pri tožbi pri delm-nu Skubicu po vesti pričal, da so nekateri ribniški in dolesijevaški liberalci tožili dekana Skubica in poslanca Skulja avstrijski vojaški oblasti, tako da sta biia ta dva v resni smrtni nevarnosti, so je liberalcem 'iudo znmeriL Pognali so ga v pokoj in v pres-godnjo smrt Liberaleo jo tudi proti lastnemu pristašu skrajno grd in sebičen.
d ''tonil. Dno 25. maja sa je bil podal na Blejsko jezero g. Anton G r i 1 c iz Lesc. Bil 3« v družbi dveh gospodičen iz Ljubljano in fnega gospoda iz Stud en a. Podali bo so v čoln in odveslali po jezeru. Ker je bil čoln j ako moj-jo kljub največji pazljivosti zajel vodo in so prevrnil. Družba je klicala na pomoč; ena 1?mod gospodičen, ki ja spretna plavalka in gospod iz Studena eta splavala do prvega Col-ua> ki sta ga srečala, drugim pa se je slaba
godilo. Druga dama namreč ni plavalka ln Jo ja le plašč, ki ga je imola na sebi, obvaroval, da ni takoj utonila; končno jo je pravočasno režil trgovec iz Moravč, g. Tome, in potegnil nezavestno iz vodo. Medtem pa so g. Grde ni pokazal na površju, ostal je pod čolnom ali pa ga je zadela kap. Njegovega trupla kljub marljivemu iskanju v nedeljo če nit;o našli.
d Smrtno se je ponesrečil v torek, dne 13. maja, podnarednik v podoficirski šoli v Mariboru Jožef Štingl, sin posestnika Karla Štirigla v Št. Ilju. Jahal je proti večeru tega dne proti Betnavo po opravkih, Konj je zvečer pridirjal brez jezdeca domov. Sli so iskat Štingla. Našli so ga blizu Betnave z razbito glavo polmrtvega na cesti. Kako se je zgodila nesreča, se ne ve. Ponesrečeni se ni zavedal Uanl je v vojaški bolnici dne 14, maja,
d Smrtna nesreča. Iz Vrhpolja pri Moravčah nam poročajo: Ponesrečil se jo dne 22. majnika pri sekanju smrek Mihael Ce-rar iz Kokošenj št. 7, p. dom. Mahkota. Bil jo na mestu mrtev. Vso ljudstvo, ki ga je poznalo, globoko žaluje za njim. Vojna z vsemi svojimi grozotami mu je prizanesla, zato ga je pa utrgala smrt na domačih tleh v cvetju mladosti 24 let. Bil jo član kat izobr. društva na Vrhpolju, silno delaven in zelo priljubi jan. Svetila mu večna luči d Požar, iz Prečne nam poročajo: Dne 20. t. m, dopoldne je gorelo na Daljnem vrhu pri Ant, Može št. 12, podomače Novaku, Pogorelo mu je razen kozolca, vse, tudi žito hi obleka. Rešili so samo živino in že opaljene prešiče. Goreti je
Sricelo na podu. Kdo je zažgal, se ne ve. a kraj nesreče so prihitele 4 požarne brambe; prva je bila mirnopeška. Ko bi ne bilo teh in drugih ljudi, bi bila pogorela cela vas, ker se je prijemal ogenj že na v^č krajih. Hitra pomoč je prizadetemu nujno potrebna.
.1 Bogataš iz Palauke aretiran. Iz Št. Janža na Dolenjskem poročajo: V torek, 21. maja so prijeli pri nas >bogataša iz Paian-kc<, kateri je za Veliko noč ogoljulal in okradel nekega kmeta v Kamniku. Bogataš je prišel iz istega namena tudi k nam ta je pod istimi pogoji hotel poslati posestnika Plavar v PaJanko. Mož pa je v svoji premetenosti šel mesto v Palanko v St. Jauž po orožnike. Orožniški kaplar g. Mirko Santaj ie takoj odšel z zgoraj imenovanim, bogataša prijel, odpeljal k sodišču, kjer ga čaka ipošteno plačilo za njegove pustolovščine.
d Živ mrtvec. Neki francoski bivžt vojak, ki je bil leta 1914 ranjen, je te dni obiskal vojaško pokopališče v Ram-bervilu in je na svoje začudenje našel tam grob s križem, na katerem je bilo pisano njegovo ime, njegova polkovna številka, kompanija in vsi drugi njegovi podatki Mož se je takoj javil vojaški oblasti, češ, da je od mrtvih vstal.
d Pes fn njegov gospodar. Zgodilo se je tole: Neki gospod je imel hudobnega
?sa. Neko jutro ga dobi ubitega pred hišo. "ako d& klicati, da da 500 K tistemu, ki mu naznani ubijavca. Pa pride neki človek, češ, da natančno ve, kdo je ubil psa in je pripravljen priseči Toda prej ne pove, dokler ne dobi nagrade. Gospod mu jo Izroči, »Psa sem jaz ubil,« pravi človek. »Ali se. vam meša?. Po .kaj pa ste potem
prišli po nagrado?« se zjezi gospod. »Zato, da plačam odvetniku predujem za tožbo, ki vložim proti vam.« Proti meni? Zakaj?« »Ker je pes mojemu dečku raz* trgal hlače in mene ugriznil. Zahtevam odškodnino 10C0 K. Gospod rnu žalostno odšteje še 500 K. »To je samo 500 K, a jaz jih zahtevam 1000.« »Saj ste jih 500 že dobili« »Te sem dobil zato, ker sem vam naznanil ubijavca.« Gospod odšteje še 500, »Sedaj je v redu in meram na policijo, da javim vaše ime,« pravi pasji ubijavec, »Pa človek, saj sem vara plačal odškodnino,« »To je vse res, toda policija, kateri sem takoj naznanil, da me j« ugriznil neki pts, ki ni imel nagobčnika, zahteva cd mene, da ji naznanim lastnika tega psa, in sedaj sem zvedel, da ste to VI Zbogom!«
MED BRATI IN SESTRAMI.
Za brate onkraj meje. Belgrajska vlada zbira ves obtežilni materijal za obtožbo proti preganjanju naših bratov na Koroškem in v Gradiščanski (ki j« pod Avstrijo), katerega bo potem predložila Zvezi narodov. V to svrho je vlar da pozvala svojega celovškega konzula Protiča v Belgrad, da ji podrobno poroča o položaju Slovencev pod Avstrijo. Sicer pa je bil žo skrajni čas, ker trpljenje naših bratov na Koroškem je postalo že popolnoma neznosno. Nemški in nem-čurski zagrizenci so postali že tako predrzni, da so niso Btrašili niti napada na naš konzulat v Celovcu, katerega so v zadnjem času žo dvakrat izropali.
So vedno je polna kupa trpljenja. V veliko žalost našega ljudstva so morali 18, t. m. zapustiti naši oo. kapucinj svoj samostan v Križu na Vipavskem. Na njihovo mesto pridejo laški menihL
Nemoralen pritisk na slovenske občinske odbore. Mussolinijevi podrepniki v Trstu, Gorici, Čedadu, Vidmu itd. pritiskajo na naše slovenske občinske odbore, da naj imenujejo Mussolinija za častnega občana. Proti temu grdemu pritisku jo poslal slovenski poslanec Vii» fan brzojavko Mussolini ju, v kateri ga opozarja na to početje njegovih suženjskih podrejencev.
Dr. Besednjak in dr. Vilfan sta odpotovala v Rim, kjer se je 24. t. m. otvo-rilo 27. redno zasedanje ital. drž. zbora. Ogromna, skoro nepremagljiva naloga ju čaka. Na slo in sto vprašanj čaka rešitve po milijona naših bratov in sester
Eod Italijo, ki težko pričakujejo da se onča njih trpljenje ter da postanejo enakopravni državljani. Vsa dežela nestrpno pričakuje, da slovenska poslanca
f lasno in jasno povesta in obsodita vsa rivice, ki se gode našemu ljudstvu. —* Otvoritveni seji dr. Besednjak ni prisostvoval.
Blagoslovitev temeljnega kamna za novo baziliko na Sv. GorL V nedeljo, 25. t. m. je bil blagoslovljen na Sv. Gori pri
V3akovr»tnef)a tukna in hlafiavtne za moike oblek«
A. & E. SKABERNE ^ LhibUaua, Mestni trg
51
Gorici temeljni kamen za novo baziliko M. B. Ob tej priliki se je vršila iz Solkana veličastna procesija na Sv. Goro.
»Edinost«, slovenski politični dnevnik v Trstu, poziva vse jugoslovanske, zlasti pa slovenske tvrdke, uradnike, odvetnike itd., da dopisujejo s Trstom in Primorjem sploh izključno le v slovenskem jeziku ozir. v srbohrvaščini, da na ta način moralno in gmotno podpro naše rojake. »Edinost« ima popolnoma prav in le žalostno je, da nas morajo šele rojaki z one strani spominjati na izvrševanje najpriprostejših narodnostno samo-ohranjevalnih dolžnosti.
VOJAŠKE ZADEVE,
Prisega vojaških obvezancev. Ministrstvo vojne in mornarice jo odredilo, da bodo morali ob priliki letošnjih naborov priseči kralju vsi vojaški obvezan-ci od letnika 1903 do letnika 1874. Za-
Eriseženi bodo vsi, ki šo niso prisegli ralju Aleksandru, tudi vsi hranilci in Bamohranilci, čeprav še niso služili. Prisega se bo vršila na kraju, kjer bodo nabori v prisotnosti duhovnika in višjega oficirja. Kdor bi 6e prisege neopravičeno ne udeležil, bo glasom ministrske naredbe strogo kaznovan. Odškodnine za eventuelne stroške zapriseženci ne bodo idobili.
Kako bo izvedba te naredbe v praksi izgledala, je drugo vprašanje. Ali je pametno, da se ktičejo vsi moški od 20. do 50 leta sredi največjega dela na vojaško zbirališče in četuai samo k prisegi, naj čitatelji 6ami presodijo. O teh in drugih najnovejših militarističnih novotarijah bomo če spregovorili. Le še volite centra-liste in militariste, kakor so zlasti slovenski demokratje, pa bodo občinske hi-8e kmalu spremenili v kasarne, za župane vam bodo pa postavili feldvebelne m žandarje.
Letošnji nabori so prično kakor jo sedaj končnoveljavno določeno v juniju. O tem, kako se ie ravnati onim, ki reflek-tirajo na ugodnost oprostitve oziroma skrajšanega roka, pa prihodnjič.
Na došla vprašanja odgovorimo v prihodnjih številkah.
tfESELlE IH ZADOVOLJSTVO
tile z obraze vseka ®o»podinie, ko »Idi snežno-bolo perilo. Z lahkoto In malo denarja doseže to, eko kupuje vedno le
MILO »GAZELA"
katerega dobi v v ■ a k i trgovinil
p Občinske volitve v področju okr. glavarstva Črnomelj se bodo vršile: dne 29, junija: Adlcšiči, Butoraj, Loka, Petrova vas, Radenci, Sinji vrh, Talči vrh, Tri-buče, Tanča gora in Lokvica. — 1. julija: Gradac, Podzemelj, Suhor. — 4. julija: Dobličc. — 5. julija: Črnomelj, Stari trg.
—	6. julija: Dragatuš, Griblje, Planina, Podgora, Črešnjicc, Drašiči, Radovica. — 9. julija: Semič. — 13. julija: Božakovo.
—	24. avgusta: Vinica.
d Na cedilu. Slovenski liberalci so s
svojim iškarijotstvom napravili veliko polomijo. V Belgradu se jih vse izogiblje, ker sc plačane izdajice vsakomur gabijo, celo sam Pašič, ki jih potrebuje, jim daje brco za brco. Najhujše pa je vplivalo slovensko iškariotstvo na slovensko javnost. Dočim 60 liberalci radi prejšnje opozicije proti velesrbski korupciji dobivali na ugledu in moči — mnogi so jim namreč verjeli, mi pa nikdar — se je sedaj vse podrlo. Veliko liberalcev, ki pošteno mislijo, se je odločilo za Davidoviča, drugi so se vrnili k samostjonežem, tretji preklinjajo'	Žerjava — skoro vse pa ss jih sramuje. Mati Slovenija izza časov turških janičarjev 5e ni gledala take sramote pod svojim okriljem.
p Spomeuica kralju. Opozicija je sklenila poslati kralju spomenico, ki ga bo opozorila na velike dogodke, ki bodo sledili, oko ostane v veljavi ukaz o zaključitvi parlamenta. Opozicionalni blok bo sestavil tudi proglas na ljudstvo vsled zaključitve parlamentarnega zasedanja.
p Jugosslovansk klub bo izdal proglas na ljudstvo, in sicer na slovensko, hrvatsko in srbsko ter ga bodo pozvali, da vztraja v boju za avtonomijo.
p Le brez skrbi! Liberalce strašno skrbi, če se Pašiču posreči dobiti Korošca na svojo stran, ker je radikalom strašno neprijetno sedeti v družbi z iškariotsko stranko^ Gospoda, le brez 6krbi bodite, dr. Korošec ni vašega kova.
p Radie jc dobil od dunajske vlade mig, naj zapusti Avstrijo. V hrvatski ra-dičevski stranki se je započela akcija, da namesto Radiča dobe drugega voditelja.
p ^Domovina« in resnica. »Domovina« se kar na celem zlaže, kadar sc ji to zdi potrebno, da lopne po SLS. Seveda so pa te l^laži tako debele, da -c z roko primejo. Ta-f>^ko n. pr. trdi, da naši poslanci tekom raz-* prave o proračunu niti črhnili niso o potrebah za slovenske bolnice. To trdi zato, da bi zakrila škandal, ki se je zgodil v ljubljanski bolnici, ko so več kot pol bolnikov pometali na cesto, ker država neče dajati denarja. Ta škandal imajo na vesti naši liberalci, ki so za časa svojega centralističnega besnenja bolnico čisto izrecno izročili Belgradu v oskrbo. Sedaj jim je stvar skrajno neljuba
—	ne radi bolnikov, za katere jim je pač vseeno, saj so sami nemaniči — temveč radi agitacije. Seveda je laž predebela. Ko se je razpravljalo s proračunu, naši poslanci ni-
so samo v zbornici govorili o potrebah slovenskih bolnic in sicer ponovno, temveč sd celo vložili primerno spomenico. To smo svoj čas v Domoljubu tudi natančno poročali. Sicer pa >Jutro« trdi, da so naši poslanci govorili za bolnico, a niso nič dosegli. Kdo sedaj laže, Jutro ali Domovina? — Kar se pa tiče uspehov, je pa sledeče: ministri so našim poslancem vse obljubili, potem so pa po balkansko besedo požrli. Šelo sedaj, ko so naši poslanci zopet zaropotali v Belgradu, so se gospodje na vse strani izgovarjali ter zavračali drug na drugega krivdo, končno so pa poslali v Ljubljano komisijo, ki naj ugotovi lo, kar so naši poslanci že davno v Belgradu dokazovali.
Nekdaj in sedaj. Prva slika kaže bivšega nemškega cesarja, ko je bil že na višku svojo moči; druga slika pa je bivši cesar, kakor je sedaj. Bivši cesar Viljem živi sedaj na Nizozemskem hi čaka, kdaj bo Lu-dendorf zopet upostavil na Nemškem monarhijo.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani
r. z. z o. z.
kl »e je PRESELILA Iz hiše Uršulinskega samo-»tana na Kongresnem trgu pok-(i nunske cerkve T lastno novo palačo ca MIKLOŠIČEVI cesii pole« bolela .UNION«. — Hranilne vlog« su obrestuj«)0
z oziram na višino zneska in odpovedni tas
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbno delniške družbe hotela «Umou» v Ljubljani. —' Vrbutega je njena last nova lepa palača ob šičevi ccsti, več mestnih hiš, stavbišč in zeml|išc v tu- in inozemstvu. —, Denar s« naloži labko tudi po poštnih položnicah.
688?



Liii-'-'-

n Širši okrož. odbor »Okrožja Kmetskih zvez v Novem mestu« ima svojo sejo v ponedeljek 2. junija t. 1. ob 8. dopoldne v tajništvu SLS v Novem mestu (Krajčeva tiskarna). Odborniki in načelniki ter tajniki Okrajnih Kmetskih zvez v novomeškem in črnomeljskem okraju naj se sigurno udeleže seje.
n Kandidatne liste SLS osir. Kmetske zveze v novomeškem okraju so vložene po sledečem redu: Št. Peter, Prečna, Mirna peč, Toplice, Velika Loka, Dobrnič, Mirna, Žužemberk, Hinje, Ambrus, Brusnice, — V vseh teh občinah ho na volišču naša skrinjica PRVA. V Zagradcu bo skrinjica SIS druga, v Trebnjem pa tretja: v Ajdovcu bo Kmetska zveza p r v -i , SLS d r u g ar — Volitve bodo 29. junija.
n V občini Račna je skrinjica Kmetske zveze druga, SLS pa prva. Vo-
titve bodo 16. juni'3.
n Naznanilo o sprejemu v Škofijski juhtH sv. Stanislav«, v Štent Vidu nad Ljubljani za šolsko leto 1924/25. V zavod sv. Stanislavi sc sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so z odlič-linim ali vsaj z jako dobrim uspehom dovršili ljudsko šoloj zlasti taki, o katerih je i.pati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje va sprejem je nasloviti na škofijski ordi-r>ariat v Ljubljani. Prošnji na« se priloži krstni list in obiskovalno izpričevalo. Star&i ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prineso v zavod sv, Stanislava v času od 1, do 15. junija t. 1. Z njitiii naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Glede plačevanja in drugega dobe pojasnilo v zavodu. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešeni prošnji. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljublj.
n Na Jamnllm nad Kropo bo na pod sv. Primoža, letos blnko.štnl pondeljek, cer. kveno opravilo ob desetih.
n V Davfo romajo matorske M. D. sel-doline, v pondeljek 2. junija. Prva mala ob polsedmih, nato po vrsti Hftdorn maš.
n Irgubila se j« v ponedeljek, <ine 19. maja od P«rfarjev do Kimjii žepna ura >Omega< z verižico. Po&rn najditelj so prosi, da jo odda proti nagradi <Jweiu Žagar, Štora Loka 89.
11 Sip, Slivnica pri tirosuplju. Od dne 81. marca rjCRTffšr.nio Antona Janežiča, posestnika v Spodnji Slivnici St. 31. Star je 55 let, srednje postave. Kdor bi ltnj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Janez •nuieiič, Sd. Slivnica 59, p. Orosuplje.
n Božja pot na Planinski gori. Prvi novi shod s službo bofjo ob 10 dopoldne, se Je vršil velikostmi ponedeljek. Pot ja bila vsem prosta, kakor »o tudi druge shode. Binkoštnl ponedeljek se vrši <«'U£i novi shod. Ta bo pa združen a spovedovanjem. "" predvečer bo govor, slovesno večernko, potem »eredovaoje. Drugi dan potem bo dvojna služba B^ja: ob 0 in 10 dopoldne.
n Kjnledntk, Izobraževalno društvo »KviSku« v builedniku priredi na praznik Vnobohoda predstavo > Kapelic a na Šmarni gori«. Igra se v nedeljo junija ponovi. Začetek vsakokrat ob treh po-
n Pri sv. Primožu nad Kamnikom bodo cer-°<>raviIa °b priliki romarskega shoda v tem rcTlu; »a binkošlno nedeljo zvečer ob pol 8 pri-<Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj 1)

MARTJANCl
Svečano je sprejela U liara svojega nad-pastirja. Okusno napravljeni slavoiolu, pomembni napisi in krasno okicčaaa župna cerkev, z zelenjem iu zastavami okra&one hiže so pfičaie, da ljudstvo ljubi in z ljubeznijo sprejema svojega škola. »Pozdravljeni booiio uaš prvi slovanski prevzvišeni knezoškof ua naših prekmurskih tleh« jasuo znači, da se narod zaveda, kdo je prišel k njemu. Čez 20 konjenikov, okrog 40 kolesarjev s krasno ovenčanimi kolesi je sprejelo cerkvenega kneza in _ dokumentiralo, da ne zaostajajo za ostalimi kraji, kjer je prevzvišeni že bžrnto-vaL Značilno je, da je bila župna cerkev tako izredno okrašena s svežimi cveticami in venci, dočim tarna cerkev v Murski Soboti ni imela ne enega venca ali bita sploh za tako izreden dogoaek kaj lepše pripravljena.
Mislimo, da bo gospod knezoškof odnesel lepe vtise od uas, kar je naša vroča želja.
KAKA.
Da naši Orli in Orlice ros pridno napredujejo, so jo lahko vsakdo prepričal, kdor je prisostvoval krasno uspeli akademiji, ki sta jo priredila domači odsek in krožek. Občinstvo je pozdravil brat predsednik Pirnian ter prepričevalao razložil, kaj je Orel in ia čim stremi. Podpredsednik g. kaplan Božn&r je v daljšem govoru orisal pomen in namen Orla. Goste je pozdravila tudi podpredsednica Motolko. izrazila je, da je našla da je naša največja doHuost reševati mladino. Samozavestno so stopali Orli in izrazito izvajali prosto vaje. Dovršeno in enotno ko izpadla vajo višjega in nižjega naraščaja. Spretno so tcievadilo gojenko in mladenke t rvnčki. Lopo so bile simbolične vaje članov »Lo-pa naša domovina«, članic »Le enkrat bi videl, kak solnce gor gie«. Poleg prostih in simboličnih vaj smo občudovali drzne skupine desetih članov. Tudi petje in deklamacije so izpadle povsem povoljno. Orlovski mladini kličemo: Naprej ia vzori, ki io neminljivi! Bog tiri!
RIBNICA.
' V nedeljo, dne 25. maja so odkrili na JurJe-vlci spominsko ploščo paulih vojakov ii jurjeviške občino, s sr. mašo in govorom. Pločča je vzidana pred vhodom t&mošnjo podružnice in jo lep rgodo-vinski spomenik. Največ zaslug si je pridobilo ia to gasilno društvo na Jurjevlri, ki je vzelo zadevo v roke in lepo misel v kratkem času udejstvilo. Sploh se imeuovano društvo kaj lepo razvija. Omislilo il je tudi lepo zastavo, ki se blagoslovi na Sv. R. T. dan pred procesijo v Ribnici. Tako so je lijog društvo proslavilo z dvojnim požrtvovalnim delom, ki bo društvu oboje v ponos in spodbudo. Vse je ve-solo obeh gasilcih društev zgornjega konca, jurjevl-škega in suškega, ki nastopata tudi pri procesijah,
diga, darovanje in pote litanije, nato spovedovanje. Na binkoštni ponedeljek ob petih zjutraj pridiga, darovanje, peta av. maša, za njo tiha sv. maža ob šestih.
n Zopetna otvoritev obrata na državni podkovski šoli. Državna podkov3ka šola je pričela v novo urojonih prostorih državno žrebčarne na Selu zopet v polnem obsegu obratovati.
n Podkovski tečaj na državni podkovski Soli. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli Se-lo—Moste pri Ljubljani se prične dne 1. julija t. L Za vstop v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu državne podkovske Šole do 15. junija predpisno kolkovan o proSnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski lini, 3. zadnje šoiako spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list in (!. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski Soli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrimo in potrebne učue knjige.
d Poročil se je v ponedeljek, dne 26. maja t Bezuljaku nad Cerknico predsednik Orla na Rakeku, trgovec iu posestnik g. Anton Modic z gclčuo Jouipino Moden iz obče spoštovana iu zavedno katoliške rodbine Tonkpva iz B&zuljaka. Obilo srečel
kar jima jo le v hvalo. S tem pridobivata le na ugledu, dočim ribniško spi spanje pravičnega; sv mo ena predpustna veselica jo pa res premalo za gasilno društvo I Naj bi se tudi v Ribnici vzbudili možje in fantje ter vzeli društvo v roke, da ne bode spali ob brizgalnah samo zoapanrl. Saj delavnih mož je veliko, pa kaj, ker nekateri tudi r brizgal-nah vidijo samo politiko. To je troba enkrat »it-puinpati«, pa bo šlo. Čudno, kar dobi »naprodnjak« v roke, v»o nazaduje, dasi ni zlepa menda občine, ki bi gasilstvo tako podpirala, kakor zadnje čas« ribniška občina. — Pri Novi Štifti pa so si omislili preteklo jfcsen godbo na pihala. Požrtvovalnemu p. Ambrožu maramo le čestitati na lepem uspehu, ki ga je dosegel preteklo »imo. Njegovo ln vzornih fantov krepko zimsko delo je rodilo tako lep sad, da je pri procesiji na Veliko soboto v Ribnici na-ntoT.-ito 29 fnr''>y-godbenikov, ki so za svoj trud ioli obils pohvale.	t .
IZ SKL5KIH HRIBOV.
V Selcih nad Škofjo Loko od 1. maja dalje Se redno ni nobenega pismonošo za okolico. Tako ie v tem poštnem okoliša od poštne sveže odtrganih t 4 šolska vodstva, 2 župna urada in pa okrog 30 vfr-si in krajev, če hočeš na pošti kaj dobiti oll oddati, pojdi tja sam ali išči človeka zato (umevno, da ne zastonj za 1 ali 2 uri hoda daleč) ali pa čakaj, kdaj ti bo dober človek gredoč v Selca po svojih opravkih mimogrede šo pošto prinesel. Lboga po-štr..s uprava nima para! — plačilni nalogi, oziroma pološ.iic« od davkarije, ia to smo pa brez skrbi, da s« nam bodo na dom dostavile t Polagoma so bedo že spremeni naši kraji v deželo Hotentotor. Tudi stanje cest in mostov ln Se marsikaj drngoga /a lo jamči. Pa pride liberalec in zagovarja ta balkanski centralizem in se hvali i »napredkom« ia nam priporoča in vsiljuje »napredno« (to je liberalno) časopisje, udriha pa po klerikalcih — zaslop-Ijeni rovež! Mi pa pravimo: Ko je bila 8LS na krmilu avtonomne Kranjsko pred vojno, ta Vrat so bili zlati časi napredka (ceste, vodovodi, elektrika Itd.) t Tako jo in nič drugače I
TRŽIŠČE.
V nedeljo so imeli volilci prijetno labavo. Bivši žnpan Okorn jo igral vlogo občinske sloge ia razglašal pred cerkvijo, da preložena cesta t Trfl-ščo ni str.Ia občino 20.000 kron, kot se je baje izrazil občinski odbornik SLS Kobal. Torej je vendar dobro vplivala lajava odbornika Kobala, da aa s« na to stroške znižali. Potemtakem jo zasluga odbornika Kobala, ker je on v celo zadevo dregnil. Kobal pa je baje tndi govoril, da jo samostojna veČina zvišala upravne stroške občine nič manj kol ra 200 odst Radovedni smo, ali bo prihodno nedeljo Okorna v Kari tudi t opreklical, da ni res?
Radovedni volivci.
PODZEMELJ.
Nasomn županu g. Smuka ne gro ▼ glavo, da ima v občini polog njega še kdo drugi pravico, zanimati s« za občinske volitve in v ta namen prepisati volilni imenik. Kor pa je čul, da se vendar nekaj plete za njegovim hrbtom proti njemu, je poslal v liberalno »Domovino« i dne 16. maja tale dopilt
»Podzemolj.Prl nas se dogajajo čudne stvari. Naš kaplan leta vse dneve okrog po hišah. KonS-n o se mu je posrečilo, da Je zbral r nedeljo dna 11. t m. par svojih kimavcev v Podzemlju, kjer M določili sami sebe r občinsko kandidatno list* Imeli pa so smolo in jim je zmanjkalo Sest kandidatov, ki odpadejo na vasi Krasine In CerkviJče, Šele popoldne so še njell nekaj ovae, da so stvar dopolnili. Seveda jo njihov trud zastonj, ker jih veČin« itak ne bo volila. Cospod kaplan jc tndi prišel na županstvo, da bi al prepisal volilni imenik, kjer m* jih jo lupan naprodnjak povedal nok&j prav do-
volneno blago za lanske oblek« ln bluz« A. & E. ŠKABERNE m Ljubljana, ftettei tr* ft*
J*
brih. Bilo jo tam tudi nekaj drugih naprednih moj, ki so se z njim lepo pozabavali, da je lažo odšel z dolgim nosom. — Kučerski Tone «
V tem dopisu pa g. iupau hinavsko molži o tem, da jo g. kaplanu iztrgal iz rok volilci imenik ln mu ga ni dovolil prepisali. A česar on ui povedal, io razodeneino mi. Dne 20. t. m. je okrožno sodlščo v Novem mestu »pohvalilo« g. Smuka s sle-
dečim dopisom:	Ne II. 78 24.
»Županstvu v Podzemlju. — Kaplan Joie Rott se je somkaj pritožil, da ste mu tabranili prepis volivnega imenika, ki da ga je hotel napraviti. Po JSlenu 6 zakona o volivnih imenikih ima vsakdo pravico volivni imenik prepisati deloma ali v celoti in županstvo to v zakonu zajamčeno pravice ne smo kratiti nikomur. Pozivate se, da dovolite pritožniku nemoteno prepis!«
G. županu čestitamo k taki pohvali od strani •krožnega sodišča! Prihodnjič priilamo podrobnejšo razlago, za danes pa rečemo: tiranov ifl »naprednih županov« — reši nas, o Gospod!
1)AVČA.
Naša romarska cerkvica Naše Ljube Gospe presv. Srca je dobila 8 novo zvonove. Bog in davška Hali božja naj povrneta z obilnim blagoslovom požrtvovalnim Kaviarjem in dobrotnikom po selški dolini, ki so pomagali, da eo 60 mogle uresničiti naše vroče iclje po zvonenju. Prejšnji železlli zvon imamo naprodaj. — Zadnjega majnika je velik romarski shod. Slovesnost bo iinel g. p. Ciril Goričan. V pondeljek 2. junija je pa v Kavči shod vseh mar ternih Marijinih družb iz celo selške doline. Sv. maše se prično ob 7 zjutraj. Slovesno opravilo bo pa ob 10 dopoldne. Od 1. junija dalje bo nedeljska sv. maša ob 8 dopoldne; 15. junija izjemoma ob 6. Toliko v vednost romarjem.
NOVO MESTO. Ljudska posojilnica v Novem mestu jo kupila od Gospodarsko zveze hišo na Glavnem trgu t inventarjem, trgovino in zalogo blaga pa je od Gospodarske zveze prevzela Angela Jančeva, Posojilnica je prišla po zelo ugodnih pogojih in zelo zmerni kupnini do svojo hiše in lastnih prostorov ter so tem potoni Gospodarski zvozi zahvaljujemo za ku-lantno postopanje.
GOBJK PBI BLEKU. Zadnji čas smo te razgibali tudi pri nas in začeli graditi nov društven dom. Našo častitljivo staro »Bralno društvo« se preraja vedno na novo z novimi panogami delovanja, delokrog so mu širi. Zato pa so mu prostori postali pretesni za Bcdanji raz- j mah. Zato si moramo pomagali z novo stavbo in j ie je kljub zahrbtnemu hujskanju in očitnemu na- i zilju na delu staro in mlado. Delo prav lopo napreduje. — »Gorjanski dom« bo kmaiu sezidan ln pod streho in iz njega se bo širila prava srčna in nmska izobrazba naših mladih. — Smrtna ko.,a pri na« dobro kosi: 15. maja je nmrl v Krnici Jano« Zajec, oče sedanjega gorjonskega župana Jožeta Zajca, v starosti 78 let.
JEZICA PBI LJUBLJANL 2e nekaj tednov jo poteklo, odkar je otvoril tukajšnji domovinarski dopisnik volivni boj za bližnje občinske volitve. Vse sirovo psovke in grdobijo, ki jjh premore njegov politični besednjak, je zbral in jih zlil na »klerikalce«, če kdo čita njegovo dopise in jim verjame, bi pač no moro drugega misliti, kakor to, da bo »klerikalci« največji lumpje, lopovi in razbojniki na svetu. Na prav lep način izraža »kulturo« svojega svobodomiselnega Brca! J. E. je lahko prepričan, da boljšo agitacijo za nas ni, kot bo ravno njegovi dopisi in da bo ž njimi sebe ln peščico, ki je zbrana okrog njega, sigurno politično onemogočil, čo bo vztrajal pri tem svojem načinu političnega boja. Moti bo, če ima naše ljudi za tako kratkovidne, da ne bi spoznali njegovih nečednih spletk. Naši kmetje, delavei in obrtniki so že toliko brihtni, da presnoto dobro vedo, zakaj bo jim pošilja le skoro dva mesoca redno po dva izvoda nmazane Domovine zastonj. Podli očitek tarovškega podrepaštv« in zarukanosti si bodo kaj dobro zv
{omilili. Ljudska sodba je kruta ali pravična. Na ežici danes ni dostojnega človeka, ki ns bi obsojal
Solitiiinih metod J. K-arja In libcraleev Bploh. Ce . K. toga no vorujo, bo 15. junija to rad ali nerad verjel, ko bo v številkah videl, da bo JDS tako temeljito poražena b svojo laži-gospodarsko listo, kakor Je bila že vselej poražena, kadar j« nameravala ljudstvo oelepariti. foti« fc'W a« iknjeitt, ur
S'
kor So zlepa no doslej ua Jožici. Vol!vita zmaga dno 15. junija bo naša. Lo zapomnite si J. Krcgar s tvojimi liberalci!
GLOIIODOL.
Dne IS. maja nas je obiskal g. narodni poslanec dr. Kulovec, ki jo v lepem in preprostem govoru obrazložil politični položoj ter pokazal pot, po kateri pridemo do tako željeno avtonomije. Kljub tomu, da smo bili komaj par ur prej obveščeni o njegovem prihodu, so so zbrali vsi globodolskl volivci, kateri so vsi pristaši SLS in to s velikim zanimanjem sledili njegovemu govoru. G. poslancu izrekamo popolno zaupanje.
DOBRNIO.
Umrl je v Gorenji vasi pri Dobrniču 17. maja vzoren mož Jožel Jerič, star šele 31 let. Ko se je pred 12 leti ustanovil orlovski odsek, je bil zraven kot zelo delitven član, pa tudi kot starešina te jo za odsek vedno zanimal in ga podpiral gmotuo in s dobrimi nasveti. Pred tremi leti je bil izvoljon v občinski odbor in poverili so mu nalogo predsednika krajnega šolskega sveto. Tudi tu jo bil mož na mestu. Kako splošno je bil priljubljen je pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležila šolska mladina, občinski odbor in katoliška društva. Krsto so nosili Orli-starešinc. Zapušča ženo in štiri malo otroke. Jože, naj Ti sveti večna luč!
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Pretekli teden je posegla bela žena v našo vrsto in odnesla nam milega prijatelja Franc Paliole iz Prigorice. Pokojni Rin-cdi-nec uboge matere vdove je bil resen ilelaveo na polju našo izobrazbe, zato tudi dolgoleten odbornik našega Izobraževalnega društva. Politično pa vedno zvest pristaš SLS. Padel je v prezgodnji grob kot žrtev vojske, kjer se je nalezel neizprosno jetiko. Ob odprtem groba mu jo govoril v slovo predsednik Iz. društva g. Škulj ob mnogobrojui udeležbi vaščanov in okoličanov. Svetila Ti mladi prijatelj večna luč.
PREŽGAN JE PRI LITIJI.
Pred par leti je prišel k nam organlst C vele. Poln obljub, kako bo povzdignil društveno življenje iu eorkveno petje je skušal pridobiti zase župana Galeta, ki že nad 10 let vodi naše ljudstvo v društvenem in gospodarskem oziru z namenom, da ob ngodnl
Sriliki lopne po njeni. Od moža, ki jo že v tangi delal tainošnjcmn g. župniku veliko neprilik, ni bilo mnogo pričakovati, vendar smo mislili, da nas bo sedaj na starost pustil v miru. Toda varali smo sc. Ne samo, da ui ničesar storil, kar je obetal, temveč čim je izmoledoval od obe. odbora, da je dobil gostilno, je začel zahrbtno in o t" Ko rovati zoper župana Galeta, zoper »Orla« in zopei društvo. Njegova gostilna Jo prava kovač-nlca zlih naklepov proti vsem, ki se ne ponižajo pred njim in njegovo gostilno. Posledice gostilniške vzgoje se vedno bolj očitno kažejo zlasti v moralnem oziru, ljudstvo jo postalo nasprotno društvu in mladina vedno bolj drvi v razuzdanost. Naša župnija, ki je vedno bila na dobrem glasu, zgublja na dobrem imenu. Trezni ljudje vse to z žalostjo opazujejo, ker vidijo, kam jadra na£a župnija, toda Cvek zna skrivati svojo krivdo in kozarce vina ter medena potica delata ugodno razpoloženje za njega med ljudstvom. Cvek dobro vedoč, da je župan Gale tisti, ki zadržuje voz naše župnije in cele občino trebeljevske, da ne zaide pregloboko v močvirje, dela z vsemi silami na to, da bl pri prihodnjih volitvah ne bil več izvoljen Gale za župana. Razume se, da g. župnik ni mogel nadalje tega trpeti in odpovedal je Cveku službo organista. Njegovi pristaši pa, ko so videli, da gre za njihovega generala, so pridrveli očividno nahujskj.nl v žnpnišče In nosramno razbili predavanje Kat. slov. Izobr. društva, od g. župnika pa so zahtevali, da mora Cvek ostati, magari rre g. župnik iu župan »dol • Pre,žganja«. Ker se pa njihovi zahtevi g. župnik ni uklonil, se je začelo delati z vso paro proti županu. Cvekovl
^listači jahajo na konjih po občini u svojo sto in z raznimi lažmi grdijo Galeta, da dobijo kaline, ki jhn gredo na llm, da jih osrečijo s podpisi. O tej umazani agitaciji hftni« te gftvorili, g. župnika pa prosimo, da
vztraja pri odpovedi ln da gre ta mož lt
cerkveno hiše.
JANČE NAD LITIJO.
Naša fara, ki spada v trebeljevsko ob-čino, jo bila vedno zadovoljna z dolgoletnim vestnim županovanjem posestnika Jožeta Galeta. Z velikim veseljem smo pred tremi loti sprejeli tudi njegovega sina Josipa Galeta, ki šo z večjo vnemo vodi občino vzorno v vsekern oziru, »e bori za ljudske pravice, ustrežo vsakemu ob vsakem času ln vživa splošno zaupanje. Spoznali smo, da je vre-dou naslednik svojega očeta, zato so naši možje s par izjemami vsi odločno zato, da ostane tudi v bodoče naš župan, ker nimamo v celi občini sposobnejšega moža. Privrženci prežgaiijskcga organista Čveka, ki je znan po svojih »dobrih« delih po celi občini, gi lahko noč in dan brusijo peto ln konjska kopita okoli nas, pri volitvah bodo spoznali, kako malo vplivajo njihove laži na nag, Pangreta ia Spana ne bomo volili, kor vemo, da se za temi imeni skriva pravo imo Cvek.
KOSTANJEVICA PRI KRŠKEM.
»Domovina« z dne 9. maja t. 1. jo pri-nesla poročilo o sliodu, ki je bil ua Belo nedeljo na Slinovicah. — Par stvari ie treba povedati! Med shodom smo opazili, da je zelo pridno ugovarjalo kostanjeviško učlteljstvo. Prav pridno je za g. poslancem Suanikom pisal g. šolski vodja. Pa jo g. vod.ia nekatere stvari najbrže napak napisal. Pravi »Domu« vina« da je g. poslanec grajal avtomobile, ki se uporabljajo za prevažanje državnega blaga, zlasti pošte! — G. poslanec je pa le grajal sedanji režim, ki drži v neki grapi blizu Belgrada več sto novih avtomobilov, da propadajo, a mi smo z največjo težavo dobili ta avtomobil, bi vozi iz llrežic v Novo* mesto. — G. poslance se je dotaknil liberalnega učiteljstva le v toliko, da je na neumestno prigovarjanje navzočega liberalne-ga učiteljstva, dal odgovor. — Ce bi ne bili centralistično zagrizeni učitelji očitno zagovarjali pogubouost.ega centralizma, bi g. slanee ua tem shoiu niti besediee ne bil zinil o učiteljstvu! — Naravnost debela laž pa je, da je g. poslanec bnjskal bi da se je ljudska množica z dejanskim spopadom hotela maščevati nad učiteljstvom. Res je pa, na je par kričačov — odičeuih s bokolskirt znakom — takoj začelo liberalnemu učitelj' stvu slediti ter delati razne medklice! -»Domovina« pravi, da sta se na učiteljevo vrgla tudi načelnik okrajne K. Z. Kuniarji ln kaplan Tomazin. — Res je tole: KunlariB je dejal, da obžaluje, da je inteligenca t. J. liberalno ueltoljstvo bolj neolikano kot pa tisti, ki ga Imenujejo »zarukan kmet«. Svojo neoliko jo pokazalo liberalno učitelju v0 ravno z današnjim nastopom. — G. kaplan Tomazin je pa trdil: Naše ljudstvo dobro loči kaj je liberalen učitelj, a kaj jo krščansko misleč ln živeč učitelj. — Prvi so M naše ljudstvo kuga — poguba, doeim dobro vemo, da je veren učitelj za nas sreea, m če hočete blagoslov.
BEGUNJE, GORENJSKO.
Za občinske volitve se pripravljamo. SLS jo sestavila svojo listo, ki bo gotovo dobila večino in župaua. Možje sc niso nič kai potegovali za odborulška mesta. Isti dan 6» Imeli vsi nasprotniki: liberalci, samostojni ln komunisti svoj sestanek in volili kandidate za odbornike. Tu se je opažalo močnejše hrepenenje po časti občinskih očetov. barantali so uekaterl, ki so dobili manj sov in ponujali denar. Posebno samostojne« veljaki, ki jih je večina prezrlu, so se pehal« za župansko čast. Ponujali so tisoče in obe« tali, da bodo občinskega tajnika vzdrzev«« Iz svojega. Pa so obetali gluhim ušesom. Bolelo jih Jc: zato so en teden pozneje povabili vse stranke na razgovor, pa ni biw nič Iz tega. Niti svoje liste niso mogli s®* staviti t. j. D kandidatov za odbornike namestnike. O samostojna stranka! Km«"" bo vedela za te le zgodovina, kl bo pnP"J vedovala, da so se nekdaj dali kmetje za «"
-s (Dalje glej na naslednji strani
Premalo brige.
Za malokatero reč se naš povprečni kmetovalec-sadjar tako bore malo briga kakor za i m o n a sadnih sort. Razen par domačih sort, ki imajo pa navadno v vsaki vasi drugačno ime, marsikdo no pozna s pravim imenom niti najnavad-nejših, pri nas že davno vpeljanih, zelo razširjenih in v kupčiji splošno priznanih sort, dasiravno jih ima v svojem sadovnjaku. To velja zlasti za jabolka in hruške, pri katerih so prava imena posebno važna.
Priznati moramo sicor, da ima sadje navadno tuja imena francoskega, un-gleškega, nemškega, italijanskega ali ruskega izvora. Ker so pa ta imena mednarodna in ker je pravo ime sadnih sort v sadni trgovini velike važnosti, bi se morali sadjarji pač nekoliko potruditi, zlasti ker teh imen ni ravno toliko, da bi se jih nc mogli zapomniti in pa ker so že toliko poslovenjena, da zvene nekoliko bolj po domače. Seveda, brez dobre volje in nekoliko zanimanja ni pričakovati kakega uspeha.
Predvsem bi moral poznati vsak zaveden sadjar vsaj tiste aorte, ki jih goji v svojem sadovnjaku in pa vše tiste, ki so po Sloveniji močno razširjene in v trgovini največ veljajo. Najlepša prilika za spoznavanje sadnih sort so razstave in sadni ogledi. Vse sorte, ki jih ne pozna in so kaj vredne naj pošlje ali nese na bližnjo razstavo, kakršno se prirejajo po večjih krajih vsako leto in kakršnih bo posebno mnogo prihodnjo jesen. Na razstavi je treba s primerjanjem z enakim sortami in s posvetovanji z veščaki dognati prava imena, ki se morajo zapisati in večkrat prebrati, da se sčasoma uho privadi na tuje besede in, da ostanejo v spominu. Doma naj sc potem napravijo primerne
»voditi svojim sovražnikom liberalcem. — Umrl jo 22. meja v Begunjah 68 Ivan Jaiic, posestnik ln kmet. V svojih krepkih letih je vodil občino kot župan mnogo let. Bil je dober gospodar. Svetila mu večna luči
TRBOVLJK.
Po mnogem droganju srno dosegli, da bodo obi luske volitve, in sicer 6. junija. Kandidatnih list je bilo vloženih pet, naša je prva. Kor smo imiraj pošteno delali za korist občine, zato i mirno vosijo in zaupanjem gledamo na izid volitve. Najboljši možje v občini so na nn3i listi in njih imena nam jamčijo, da bo občin« v dobrih rokah, čo dobi piovonska ijndska stranka večine pri volitvah. 'liberalci bi radi razdrli naiSo vrsto, kakor so razbito »Jih lastne, zato trosijo laži po svojih listih o naših Jindoh, n. pr. da kaplani razbijajo edinost kmetov }£ koniandirajo kmeto proti zavarovalnici na. živino. Oboje Je laž, nasprotno jo res. A komandirali bi radi kmetje Rog, Goroporžck, Plavšak in Vodušek v vonst svojih šopov, a kmetjo so danes tako edini i , . nni T LJudskl stranki, da je tale sir oh »prestol Koša, da vidi črno, kjer je belo. In ta enotnost «o bo se večkrat pokazala, pa naj bo to narobe na-P/ii n< Prav a,i z» »a®8 laži pa boste pre-•krto" [C1'kelSi odgovor po ro!itvah' Živela prva
tablice, ki naj se obesijo na dotično drevje. Kadarkoli gremo potem mimo drevesa, preberemo ime in si ga na ta način sčasoma zapomnimo.
Kadar kupujemo drevje, odločno zalitevajmo, da irna vsako drevo svojo tablico s pravim imenom, in dosledno odklonimo vsako drevo brez imena. Ko drevje sadimo, skrbimo, da se tablica z imenom ne izgubi, oziroma ukrenimo vse poirebno, da se vsaj ime ne pozabi, akoravuo se tekom let tablica izgubi. V ta namen napravimo od vsakega nasada načrt, v katerega zapišemo sorte, ki smo jih zasadili. Tako jo vsaka pomota' in izguba izključena, ako načrt spravimo v tak kraj, kjer ga vedno lahko najdemo. če prav posamezna imena pozabimo, pogledamo ob priliki v načrt, pa takoj vemo za ime dotičnoga drevesa. Tak načrt bi si moral dandanes napraviti vsakdo, naj zasadi 5 ali 50 ali pa 500 dreves. Če imam s starejšim drevjem težave, ker ne morem določiti imena sorte, po-brigajino se vsaj za tisto drevje, ki ga sadimo sedaj. Komur je vseeno, kaj sadi in kako imenuje ta ali ona vrsta, tisti je maloinarnež, ki nc bo nikdar nič dosegel v sadjarstvu. Zalibog, da je takih brezbrižnežev med sadjarji še vedno dovolj. Koliko jih je, ki ruti ne pogledajo tablice, ki jo dobe na mladem drevesu od vestnega drevesničarja, ampak jo puste vnemar, da se ime zbriže, žica, s katero je tablica privezana na drevo, pa se zaje v deblo ali vejico in tako dela škodo, namesto koristi. Drugi tablice celo zavržejo, ker nimajo najmanjšega smisla za sadna imena. Zato pa tudi ne znajo ceniti svojega pridelka. Prav zaradi te brezbrižnosti in malomarnosti se toli-krat se zgodi, da podelavajo v mošt naj-žlahtnejša namizna jabolka, in hruške, kerno vedo, kaj imajo.
Sedaj je čas, da pregledate svoje nove nasade in rešite,, Kar se da še rešiti. Tablice obnovite, privežite jih narahlo na drevo, da se žica no bo zajedla, naredite načrt, da rešite imena pozabljivosti in izgube. Že sedaj zaznamujte tudi vse tisto starejše sadno drevje, ki rodi obilo in žlahten sad, ki mu pa ne veste imena, da boste ob prvi priliki dognali kako se imenuje.
Ob svojem času bomo našteli nekaj najnavadnejših sort jabolk in hrušk, ki bi jih moral poznati in s pravim imenom nazivati vsak zaveden sadjar.
Gospodarska obvestila. 2IVINA.
g Cene živini. Ljubljana, dno 22. maja. Na klavnici stanejo prvovrstni voli kg žive teže Din 14.74, voli rejeni 13.50, voli manj rejeni 12.50, biki, det>eli težki 18.50, biki, debeli lažji 12.50, biki rejeni 12.00, telice debele 13.50, telice rejene 12.00, krave rojene 11.75 do 12.00, krave klobasarice 7 do 8, teleta 15 da 16, prašiči debeli 15 do 16,
prašiči rejeni 14.50 do 15.00. Vkljub močnemu padcu cen je blaga dosti na ponudbo, tako da so morali nekateri prodajalci svojo živali prodati tudi pod zgoraj navedeno cono. Pričakovati je, da bodo cene še bolj nazadovale. — Maribor, dne 23. maja. Na današnji svinjski sejm so prignali 561 svinj. 5 koz, 1 kozlička. Povprečne cene: prasci *do 6 tednov stari 162.50 do 273.50, 7 do 9 tednov 250 do 275, 3 do 4 mesece 450 do 800, 5 do 7 mesecev 900 do 950, 8 do 10 mesecev 1150 do 1300, 1 leto 1550 do 1000 dinarjev za komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 15 do 17.50, 1 kg mrtve teže 20 do 21.50 dinarjev. Koze 250 do 350 Din komad. Prodanih 393 komadov. Kupčija je bila torej zelo živahna. Kupci večinoma iz Dravske doline do Prevalj in Mislinja.
g Živinorejska razstava v Ljubljani za govejo živino in konje se bo vršila ob priliki letošnjega velesemnja za celo Slovenijo. Rejci govedi in konj se opozarjajo, naj razstavijo čimveč lepe živine, da bo uspeh sijajnejši. Velesejmski urad bo pravo-časno obvestil interesente, da vse potrebno pripravijo za razstavo. Slovenija naj se to pot izkaže kot živinorejska dežela. — Ali bi ne kazalo, da bi se pri tej priliki vršila tudi razstava malih šivali, kot perutnine, zajcev itd., katere ni bilo v Ljubljani že več kot 10 let?
CENE.
g Ljubljanski trg. Cene mesu v mesnicah ix) mestu so 20 do 26 Din. Na trgu: 1 k® govejega mesa I. vrste 23 do 25 Din, II. vrste 20 do 23 Din, 1 kg jezika 25 Din, 1 kg pljuč 8 do 10 Din, 1 kg jeter 20 do 25 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 28 do 30 Din, II. vrste 25 do 28 Din, 1 kg jeter 30 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I:< vrste 22.50 Din, II. vrste 30 Din, 1 kg pljufi 14 do 15 Din, 1 kg jeter 25 do 30 Din, 1 'kg slanine trebušne 27.50 Din, 1 kg slanine, mešano 30 Din, 1 kg slanine na debelo 29s dinarjev, 1 kg masti amerikanske 29 do 3Q dinarjev, 1 kg masti domače 32.50 do 38 di* narjev, 1 kg šunke (gnjati) 45 do 50 Din, 1 kg prekajenega mesa I. vrste 45 do 5ft dinarjev, II. vrste 80 do 40 Din. Drobnica 1 kg koštrunovega mesa 18 do 20 Din, 1 kg jagnjetino 25 Din, 1 kg kozličevine 30 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 56 Din, debrecin-skih 56 Din, hrenovk 42 Din, eafalad 42 dinarjev, tlačenke 32 Din, 1 kg polprekajenih' kranjskih 50 Din, suhih kranjskih 80 do 90 dinarjev. Perutnina: 1 piščanec majhen 26 do 35 Din, 1 kokoš 40 do 45 Din, 1 petelin 40 do 60 Din. — 1 kg kave Portoriko 81 do 88 Din, Santos 48 do 62 Din, Rio 40 d<* 44 Din, prežene I. vrste 85 do 100 Din, prah žene II. vrste 76 do 80 Din, pražene III. vi> ste 52 do 56 Din; 1 kg kristalnega belega sladkorja 19 Din, v kockah 21 Din, 1 ka kavne primesi 24 Din, 1 kg riža I. vrste 10 do 12 Din, II. vrsto 9 do 10 Din, 1 liter namiznega olja 26 Din, jedilnega olja 23 Din, vinskega kisa 4.50 Din, 1 kg riževega zdroh ba 26 Din, peeničnega škroba 6 Din, teste« nin I. vrste 17 Din, II. vrete 11 Din. — 1 q, pšenice 875 do 880 Din, 1 q rži 300 do 82B1 dinarjev, 1 q ječmena 875 do 400 Din, 1 q ovsa 310 do 825 Din, 1 q prosa 275 do 825; dinarjev, 1 q nove sušene koruze 800 <kL 810 Din, 1 q prepeličarja 600 do 700 Din,; 1 q graha 500,1 q leže 1000 Dia, - . <7*
g Trg a jajci in perotnino. Kupčija z jajci postaja vsak dan živahnejša. Dočim se jo v prvih dveh mesecih tega leta radi mraza občutilo pomanjkanje blaga, ga je sedaj v toplih dnevih dovolj. Izvozilo so je v februarju jajc v vrednosti 35.9 milijona Din, a v marcu jo narasel i zve 2 na 68.4 milijona dinarjev. Proizvodnja v naši državi še vedno ni dosegla normalne višine. Malo jajc dajeta letos Srbija in Vojvodina, ker je irniogo kokoši poginilo na kužnih boleznih. Cene: v Srbiji: 1.20 do 1. 28 Din, v Banatu 1.20 do 1.30 Din, v Sloveniji 1.00 do 1.25 dinarjev. Na inozemskih tržiščih se z velikimi količinami pojavlja Rusija, ki je zlasti na londonskem trgu povzročila pocenjenjo blaga. — Kupčija s kokoši postaja istotako živahnejša. V Srbiji so nakupne cene za kokoši 21 do 22 Din kilogram, a v Vojvodini so plačajo kokoši po 11 do 11.7, purani po 10.5 do 11, mlade race po 11.5 do 12 Din kilogram.
g Cene lesu. Položaj na domačih tržiščih miren. Poslovanje je v največje v surovem materijalu, posebno v železniških pragih. Rezan les so mnogo izvaža v Italijo, zlasti iz Slovenije. Slavonski trdi les ima čvrsto cene in kupuje ga največ Francija. Na zunanjih trgih krepko vzdržuje jugoslovanski les tujo konkurenco. V zadnjem času se Grčija zelo zanima za naš stavbni les in sicer vsled tega, ker jo grška vlada odobrila kredit za zidanje hiš za okrog 1 milijon beguncev iz Turčijo. Nadalje se je pričela ži\ahno zanimati za naš les tudi Turčija, ki potrebuje zlasti železniške prage.
p Gospodarska zveza notira sledečo feno: Semena: Domača detelja, črna, plombirana po Din 27; lucorns aH nemška detelja, plombirana po Din 20; rdeča deteija ali inknrnatka po Din 20; Semenčica pesa »Eckendorler« rumena po Din 2G; semenska pasa »Mamulb« rdeča po Din 22; italijanska ljulika
So Din 24; angleška ljulika po Din nemška Iju-ka Din 14; gvahora pa Din B. — Gnojila: Super-tosfat rudninski 16% !>o Din 120; superfostat kostni 18—20% po Din 190; razklejeua bela kostna moka po Din IGO; Tomaževa žlindra lil—19% po Din 170; kalijeva sol 40—42% po Din 150; kajnit 12 do 14% po Din 70. — Knr.ila: oljnato tropine po Din 3.50: kinjno r.pno po Din 4.50, pri manjšem odjemu Din 6 zn kg. — Vinogradniško in kmetijske po-tr»b»iino: humijeve trakove po Din 140 za kg; modra galica 88—93% po Din 9.50; žveplo, dvojno ra-llnliano po Din 875 za 100 kg; trieiji (čistilniki) tvrdko Heid, znamke MIA po Din 2900; trierji (čistilniki) tvrdke Heid, znamke MIH po Din 2300; mlalilnico na ročni in gepeljni pogon po Din 4000; mlatilnice na gepeljni piigon s siti in tresali po Din 6900; gepelji ua 30 obratov po Din 4500; gepelji na 24 obratov po Din 4000; okopalniki po Din 1000. Poleg tega je na razpolago tudi bencin 725—730" po Din 13. Nadalje imamo ua zalogi vsakovrstni poljedelski stroji kakor: čistilniki (pajtelni), sadni mlini, plugi, travniške in poljsko hrane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovi..-.1 žeblji, gnojnlfne sesalke, razpršilce za gnojnico, tentnice, separatorji za mleko, zidarske žlice iu kladiva, lopato za šti-hat, vodno sesalke, kosilnice, kline za slamorezui-co itd., itd.
PENAR.
g Pogajanja za angleiko posojilo naši driaoi. Angleški listi poročajo, da bo angleška vlada zopet pričela pogajanja z Jugoslavijo glede kredita <., milijonov funlov (2 milijardi dinarjev). Ta kredit se bo uporabil za gradnjo Jadranske železnice. Jugoslavija skuša dobiti kredit sto milijonov dolarjev v Zedinjenih državah, iu sicer po bančnem sindikatu Bleer. Zaradi nejasnega političnega položaja v Jugoslaviji se jo moglo dobiti le 15 milijonov dolarjev. V zad-V
njih mesecih pa jo bilo vedno večjo povpraševanju po osernodstotnem posojilu, katerega vrednost so je od 53 v letu 1923 dvignila 1. maja na 82 dolarjev. Vsekakor jo mogočo, da so bo Amerika udeležila sedaj nameravanega posojila.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Občni zbor »Zadružne zveze« v Ljubljani se jo vršii dne 22. maja. Iz tozadevnih poročil posnemamo: Revizij se jo izvršilo v letu 1923. 214 in sestavilo 190 računskih zaključkov. Delno vzdržuje »Zadružno šolo« in izdaja izvrstno urejevano svoje glasilo »Narodni Gospodar«. Nadalje jo priredila na bivšem Kranjskem 39 enodnevnih za-družno-gospodarskih tečajev, na bivšem Štajerskem 24 in v Celju tridnevni zadruž-no-gospodarski tečaj. Iz bilance posnemamo, da znašajo aktiva 61 milijonov- 265 tisoč 744 Din 69 par. Rezervni zaklad znaša 114 tisoč 859 Din 08 par, čisti dobiček pa 8154 Din 13 par. Iz vseh poročil pa so jasno vidi, da stoji »Zadružna zveza« na dobrih nogah in da ji je prospeli vsled vestnega poslovanja zasiguran.
g »Narodni gospodarIzšla je 5. številka »Narodnega gospodarja«, glasila Zadružne zveze z aktualno vsebino. Uvodni članek dr. Basaja »Par primerov, ki mnogo povedo«, obravnava v mnogih slučajih neprijetno in protizadružno razmerje med starimi in novimi člani zadrug. Revizor K. Kri-štofič opominja pod naslovom »Zadružni idealizem v delu in življenju« k večjemu gojenju zadružne zavesti. »Hranilnice in posojilnice« je predgovor k prvi izdaji F. W. Reiffeisenove knjige z enakim naslovom. V nadaljnem članku navaja dr. Basaj sledeče naloge živinorejskih zadrug: 1. izenačenje pasem; 2. živinorejski pouk; 3. propaganda s premovanjem in razstavami; 4. zbiranje podpor za pospeševanje živinoreje; 5. posredovanje za izmenjavo plemenskih živali; 6. nakup in vzdrževanje skupnih pašnikov; 7. zavarovanje živine. Poleg »Vprašanj in odgovorov«, ki je postala stalna rubrika v »Narodnem Gospodarju«, sledi šo pregled o zadružnem gibanju in zanimive notice iz narodnega gospodarstva. S svojim 25. letnikom predstavlja »Narodni gospodar« dostojno našo zadružno organizacijo. Izhaja v 1100 izvodih. Baš v tekočem letu je izšlo toliko perečih člankov, da ne more nikdo, ki se bavi z gospodarskimi, zlasti pa še z zadružnimi vprašanji, preko njih. Cena jo malenkostna, 2 > dinarjev letno. So priporoča sam.
RAZNO.
g Zadružna gospodarska banka v Ljubljani je otvorila svojo podružnico v Novem Sadu.
g Naša država je glavna dobaviteljica jajc. Ker sta Rumunija in Ogrska sedaj skoro izključene iz trgovine z jajci in naša država ne inors pokrivati celotne polre-bc, sc kaže na inozemskih tržiščih pomanjkanje jajc, ki so vsled tega na ceni nekoliko pridobila. Čim preskrbi Ogrska svoje lastne hladilnice, namerava dovoliti prost izvoz 7,a to leto. Trenotno pride kot dobaviteljica jajc za Nemčijo, Avstrijo in Švico v poštev le naša država. Pričakovati je torej, da se bodo. cene še zvišale,
ker naša država nikakor na more kriti celotne potrebe.
g Trgovska pogajanja med našo driavo in Italijo se vrše v Belgradu. Na eni zadnjih sej so italijanski delegati zahtevali, da Ba zniža uvozna carina na italijanska vina, kar so pa naši delegati odklonili.
g Novo palačo za ministrstvo za gozdo-ve in rudnike nameravajo zgraditi v Belgradu. Stala bo 50 milijonov dinarjev, plačali pa bomo mi prečani.
Nalbol!«! Si v«'. 111 stroji tn tiolesn
za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi
edino pri lOSJp PCfCSllIC
\t ob vodi biliu Prešernovega spo3i«olka stotara potrebščine za llvlljs, kroiaCe, čevljar!« Ia stdlarlt. Galanterija ln vse drbno bl&fio.
uiiiiiiuiiiiiniiiuuiuiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiii<!iia:
5 Najvarneje nalagate denar v pupilarno 3 "	varnem zavodu	3
I Hranilnici Ikraečkili f ofočm v Ljubicam, i
3 Dunajska cesta 32. (Hiša Zadružne Zveze). | aiiKKim •'■H>iK:i'.iiiiiJHttui;niHimi!»i.:ii!iiu':jniiiiniJijni'K(«!ii:il
gfflag£?3£!;3gsgga >BUD9HA< f--- ' —-----1
irnemMmmta
tovlsii
^lillSIJM
TRAD? C____
ZOPER SLABOKRVNOST
SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsak« vrst«
priporočajo zdravniki najbolj »AROMATICNO 2ELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarna »Pri aegelu varbu« na Vrhniki. — Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo viivajo odrasli! in pa otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol litra) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! Pišite na lekarnarja HOČEVAR-JA na VRHNIKI I
Najboljša OPEL-KOLESA
prvovrstna znamka, se dobe po brerkoukurenčni ceni pri tvrdki O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna uL 11.
NAHOD? GLAVOBOL? Zobcbol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Feilerjev Elzaituid! Najboljšo hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jači ta čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, laa ln ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor Irancosko aiganjcl S pakovanjem ia poštnino stanejo 3 dvojnale aH 1 Specialna »teli 't-nica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Jpccialnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka. Razpošilja: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Ebatrg St. 16. Hmitsko.
NAJCENEJŠE in najboljše MANUFAKTURNO BLAGO kupile edino le pri meni. Oglejte 61 mojo zalogo a krasnimi letnimi vzorcL Na za!oy ima vedno sveže najboljše špecerijsko b!eg'J znižanih cenah. Krasno moko oddajam ž? vedno pod dnevno ceno. — Velika izbira v linih fcosa« in brusnih kamnov, katere oddajata po posebno znižanih cenah. — Najboljši splitski CEMEN1 stalno v zalogi, ter oddajam ponovno po zniža"''1 cenah. — Za obilen nnkup se najtopleje priporočam in bodem vsakugar kar najbolje postregel
J, MENART r- trgovec — DOMŽALE.
Strah.
Strah jc na sredi votel, okoli kraja ija pa nič ni. S temi besedami so nas učile b tolažile stare mamice, tetke, pestunje in drugi otročji prijatelji. Iz tega sledi, da strahu ni in je ta pojav le vsiljena domišljija, ki ima velikrat težke posledice. Strah ni podedovan ne prirojen, ampak vsiljen In priučen.
Bav, bav, mož s košem te bo vzel, take in še cele kupe podobnih besed, nespametno in strašilno uporabljajo matere, tete in druge varuhinje otrok, da bi z izmišljenimi in vsiljenimi strahovi prisilile otroke k ubogljivosti. Če pa to ne zadostuje, si pa dejansko pomagajo s strašilnim šepetanjem. Mehka, za vse dovzetna otroška duša veruje vse, kar ga uče in mu pripovedujejo odrasli ljudje. V svoji živi domišljiji vidi črnega moža s košem, ki ga bo vzel, saj že ropota. S takimi vzgojnimi sredstvi naselite strah in bojazen v otroško dušo; v šibko telesce pa velikrat neozdravljivo bolezen. Krepki udarci ne škodujejo toliko kot nespametno strašilo. Le poglejte prestrašenega otroka. Oči preplašene, na široko odprte, telcsce se trese in vsaka žilica trepeta strahu. Strah ne vpliva le trenutno na otroka, ampak ta vpliv se globok vtisne v otroško domišljijo, k', rodi strah in bojazen pred vsem. Otrokovo spanje je nemirno, ker še v sanjah deluje ostrašena domišljija. Posledica strahu je huda bolezen božjast, ki umori toliko otrok, ali pa božjast, tista strašna bolezen, ki se ji pravi padavica. Ljube matere in gospodinje, n* strašite otrok, ne pripovedujte jim povesti o strahovih. Svetle jasne slike naj žive v otročji domišljiji, ne pa strah in bojazen.
PERUTN IN ARST VO.
Krmljenje perutnine.
Prva dva dni po izvalit vi ne potrebuje piščanec nikake hrane. Zadostuje mu rumenjak, iz katerega se je razvil v živo bitje. Po 48 urah jih krmimo s kuhanim, na drobno sesekljanim jajcem, kako inoenuto jedjo, drobtinicami, kuhanim rižem, z zdrobljenim ovsem, pšenico, prosom ali kašo in z ajdo. Drobno zrezane mehke trave, rmana, jim ne sme manjkati. Ako jim za pijačo daješ prve dni kuhano, a ohlajeno mleko, ti bodo kaj hitro rastli. Ta posoda naj bo plitva, da ti drobne živalice na utonejo v nji.
Te ljubke nežne stvarce so zelo občutljive. Škoduje jim mraz, mokrota, žeja m lakota. Po zadostni primerni hrani m potrebni strežbi ee piščanci krepko razvijajo, hitro rastejo in se utrdijo proti raznovrstnim kurjim boleznim. Dobro krmljene živali preje in stalneje nesejo.
kurnikili ali na prostem zagrajenem Prostoru moramo skrbeti, da ima kokla toliko peska ali pepela, da se lahko razkoplje. Brskanje in kopanje je perutnini Zlvljenska potreba. Prepotrebna je tudi 8DaSa- Snaga v kurniku, snaga v posodi
za kuhane jedi in snaga pri posodi za vodo.
Tam kjer se perutnina prosto giblje, si preskrbi sama, kar ji prija in kar potrebuje za primerno svoji naravi. Tam pa, kjer je zapi ta, je navezana na gospodinjo in ta je ne sme zanemarjati. Jajčna lupina se tvori iz apnenca in peska. Posušene, zdrobljene jajčne lupine so najboljše za tvorjene nove lupine. Perutnino krmimo dvakrat ali trikrat na dan in to redno ob zato določenem času. Zjutraj je boljša mehka kuhana hrana pomešana z koruzno moko ali otrobi. Zvečer pa jim nasujmo mešanega zrna.
Od rednega in pravilnega krmljenja ie veliko odvisno, ker neredno pomanjkljivo ravnanje e perutnino prinaša škodo in izgubo.
SMREKOVI VRŠIČKI.
Na vprašanje, kako se pripravijo smrekovi vršički, odgovarjamo. Zreži vršičke na drobne kosce in jih daj kuhati. Na vsak liter vrščikov se vlije ena četrt litra vode. Kuha se 3—4 ure. Ko so ohladi, se stisne skozi platnen prtič kot maline. Soku se prida toliko kilogramov sladkorja kolikor tehta sok. Potem se zopet kuha toliko časa, da je dovolj gosto in čisto.
TROPOTEC.
Okrogel ali suličast je tropotec, mož, ki jo pozdravil marsikatero jetiko in druge bolezni, ki izhajajo iz zadelane krvi. Pije se lahko sam sok iztisnjen iz svežega trpotca, uživa se lahko prah ali čaj posušenega ali špinača iz 6esekanega zelenega. Najbolj pri rokah in dobro zdravilo za kašelj, zasluzena pljuča, su-šico, influenco pa je tropotčev odlitek. Skuhaš ga lahko tako: Naberi lepega špičastega tropotca in primešaj mu malo žlicnatega (ali širokega), malo rmana, regrata, plevelke. Operi to dobro. Potem jotolči na čisti de.iki z lesenim batkom les na les) razreži in nalij še toliko vo-e, da pokriva skoraj zeli. Kuhaj v posodi, ki ni bila še nikdar mastna, najbolje v prsteni kožici, dokler ni mehklja-to, "potem iztisni, deni toliko sladkorja kolikor imaš soka in kuhaj prav počasi dokler ni gostljato. Ko se je sliladilo 6pravi v steklenice, na vrh kani malo žganja, se drži bolje, zamaši in zapečati in spravi na hladnem. Tak sok se drži cela leta ako je vse prav narejeno, ako bi pa začel kipeti ali kisati se, ga je treba prevreti predno se pokvari do kraja. Najbolje je, če prekuhaš steklenice, predno jih spraviš. Kandiran sladkor je boljši kakor navadni, je sicer dražji, pa druga zdravila so še dražja. Jemljo se po žličkah. Sicer narejajo tropotčevo pijačo tudi na drug način, a ta je zelo dober. Tropotec je tudi zdravilo za rane; gnojno grlo, mrzlico, bolečine v glavi, v ušesih in očeh. Za hud glavobol deni v oba ušesa košček korenine žličnstega tropotca. Tako kakor, bato,
STRAH.
Orehovo cvetje proti izpadanju las.
Nabrano orehovo cvetje moči v žganju na ' solncu dva dni. Namočenega precedi in razredči s slabšim žganjem. S tem namazi 6—7 krat kožo na glavi, potem prenehaj 14 dni in zopet ponovi kot prvič. Lasje postanejo svetli in gosti.
Pranje čipkastih zastorov. Najprej otresi prah, potem namoči v mrzlo vodo, nato jih v mlačni vodi nalahno speri. Opi-. raj toliko časa, da gre ves prah in umazanija iz njih. Zavri kropa, ki si mu pridejala mila in luga ali sode. To pusti stati nekaj ur. Izplakuj jih z vročo vodo in v tej, ko je popolnoma čista, pusti stati čez noč, Izžete naškrobi s kuhanim škrobom (šter* ko). Posušene naškropi in previdno zlikaj, Pazi, da jih ne pretegneš.
Največja ia najmodernejša požarna lestva.
Raztegnjena sega 30 m visoko. Da se po* konci postavi, se rabi 45 sekund in da se raztegne, samo 35 sekund. Cela konstruk* cija je na avtomobilu. Lestva je last du« najske požarne brambe.
Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR
»OSREDNJE ČIPKARSKE ZADRUGE« r. s. s o. s. — t LJUBLJANI
ki se bo vršil v nedeljo, dn« 15. junija 1924 ob' 10. ari dopoldne ▼ spodnjih prostorih L delavskega konsumnega druitva ▼ Ljubljani, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redomi i. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru! 2. poročilo načelstva ln nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka za leto 1923 ln sklepanje oj razdelitvi čistega dobička; 4. dopolnilne volitv« načelstva; 5. volitev nadzorstva; 6. slučajnosti.
V slučaju, da bi navedeni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, ss vri i pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom ln na istem mestu, ki bo veljavno sklepal ne glede nt' število članov. — Z zadružnim pozdravom OSRED. ČIPKARSKA ZADRUGA t LJUBLJANI.
V vsako hišo ,Domoljuba'!
da so oglasi v ..SLOVENCU" najcenejši Za D dinarjev že lahko dosežeta po-hTmlatega oglasa velik nspej. Ta
„„.__— -------- Vara podamo nekaj vzorcov ..Slcver.-
devik" iaseratov razaih oblik in cen. Čim večji prostor si kdo izbere, tem dražji j 3 ogla;. Vsebina inseraia je lahko poljnbna: za prodajo, za nakup, za službo, obrt itd. jln&ssk lahko pofcljete v pismn ali pa pišite ra npravo ..Slovenca" po položnico.
Oblika oglasa
PRODAM skoro nor
APARAT ZA ZRAČNE KOPELJI (SckwitzbSder).
Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 3020.
KRAVO-miekarico, ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod štev. 2995,
"starinske slike
in razni drugi starinski predmeti ceno naprodaj. Več ▼ upravi pod številko 3001.
MOŠKO KOLO
naprodaj po znižani ceni. —> ROŽNA DOLINA 147.
Dobra krava-mlekarica
61 mleka na dan, 6 mesecev breja, naprodaj. - Graščina Bokaice pri Ljubljani. 2939
Šivalni STROJ Singer
dobro ohranjen, naprodaj. -Vižaearje 13 c. Ljubi j. 2962
MLADA KRAVA
švicarske pasme, dobra mle-karica, je po ugodni ceni naprodaj. Poizve se Opekarska cesta štev. 31. 2995
~2 tovorna VOZOVA
enovprežna, ugodno prodam. Ponudbe na upravo 3t. 2952.
KMETIJA blizu ŽeL po-
staje na Gorenjskem, naprodaj po ugodni ceni. - Pisma na upravo lista pod St. 2719.
HIŠO prodam
skoro novo, 2 vrta, v lepem
kraju slov. Koroške. Na3lov pri upravi pod Stev. 2911.
NARODNA NOŠA-"
svilena (krilo, predpasnik, ošpetelj, ruta in zavijačka), dobro ohranjena, naprodaj za Din 950.—. Poizve se na Sv. Petra nasipu 17, parter.
HIŠA

NAPRODAJ1 Skoro nova, 2 vrta, izvrstno pripravna za trgovino ali obrt) v lepem industrijskem kraju Mežiške doline. — Več pove upravništvo lista pod 2541.
pristni Kavkaški, se dobi pri ZANOSKAR, Miklošičeva cest». št. 18.
Velja za enkrat
11 Din
5 Din
5 Din
5 Din
9 Din
5 Din
5 Din
5 Din
11 Din
14 Din
5 Din
5 Din
5 Din

Oblika oglasa
K'!?im takoj transportni xa BOLNIKE. — Ponudbe na npravo »Slovenca« pod Šifro »VOZIČEK«. 3021
Kupim HIŠO~ ali
majhno POSESTVO
v bližini mesta za 100.000 K Prodajalec lahko uživa stanovanje ln posest, do smrti. Ponudbe pod »Preskrbljen do smrti« St. 2915 na upravo »Slovenca«.
Rabljene PLOMBE
ln druge svinčene odpadke kupim najugodneje. Naslov pri upravi lista pod št. 3014
DECIMALKO in nav. prodajno tehtnico kupim. Naslov pri upravi pod 3C03.
Staro zlato
ln SREBRO kupuje IVAN RAVNIKAR, orar, Sv. Petra csln Stev. 44.
HALO I Kupujem in plačam po najboljših cenah stare
obleke, čevlja
In pohiStvo. Dopisnica zadostuje, pridem tudi na dom. A. JURECIC, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje St. 31.
STROJ za sladoled
dobro ohranjen, sposoben z« takojšnjo uporabo pri izdelovanju sladoleda, kupim takoj. — Naslov kupca pove uprava Ihta pod Stev, 2911.
Kranjiče ^rt*
pim. — Ponudite jih pod Stev. 2893 na upravo lista.
Kupim dve TEHTNICI
decimalko in navadno za prodajni pult z uteži. — D. _HVASTIJA — Kamnik.
MALO POSESTVECE
v bližini mesta, kupim. Ponudb« pod 2915 na upravo.
ČEBELARJU
Ponudite prve čebelne ro)e ter kranjiče z navedbo množine in cene čebelareki trg. tvrdki Ani. ŽUMER, poŠta Javornik (Gorenjsko). 2893
Velja za enkrat
11 Din
20 Din
5 Din
5 Din
9 Din
20 Din
11 Din
5 Din
5 Din
5 Din
11 Din

w

!


Naprodaj Imam večjo množino
KOLARSKEGA JESENOVEGA LESA
£££ r	~ K0LAR. Z*omjl Brnik,
potta Cerklje pri Kranju,	* M j^jjJ
J?	npifil ' »vislaml, dobro ohranjeni,
,	§Jt»Ui sc niodaJo 7i jIir|:a t 1 _
Lastniki JOSIP JAVORNIK, Žolna, poŠta ViSnja-gora, Dolenjsko.	2933
| POKOPA VANJE NA NOVI GVINEJI.
Nova Gvineja je največji otok na zem-1 Ijl Leži severno od Avstralije. Več kot ! tri Jugoslavije lahko spraviš na otok in | okoli petdeset Slovenij. Oblast si lastijo na eni strani Holandci, na drugi pa Angleži Vendar ta oblast ne gre globoko noter v deželo, postojanke so večidel ob | obali in tam se vrši tudi trgovina, izme-njavanje domačih pridelkov in evropskih izdelkov. Ljudstvo se imenuje Papua in ja po večini še zelo divje; tudi kanibalov ali ljudožrcev je še dosti vrne«. To so oni ljudožrci, o katerih smo že enkrat v »Do. moljubu« brali, da polomijo ujetnikom roke in noge, da jim ponoči ne morejo uiti. Drugi da njih na drobne kosce sesekajo in napravijo nekako zmes iz njih, ki ja skuhajo in pojedč.
Posebne vrste so njih običaji, če umre kakšen bojevnik, in bojevniki so skoraj vsi moški. Odičijo ga z vsemi voj. nimi okraski in ga izpostavijo na ogled; ženska pa odganja muhe. Pokopljejo ga že takoj drugi dan, ker začne truplo vsled tropske vročine izredno hitro razpadati in gniti. Truplo zavijejo v listje, ga položijo v majhen čoln in pogrnejo z vlaknastim blagom, prevlečenim s smolo in apnom, tako da ne more zrak skoz. V dno čolna pa zvrtajo za prst veliko luknjo, da gre gnijoča snov lahko ven. Čoln dvignejo med drevesno vejevje in ga pustijo tara leto dni. V tem času je vse izteklo in ostalo je samo suho okostje. Črepinio spravi prijatelj v svoji koči, ostale dela okostja pa pokopljejo. Pojedina pa mora biti zmeraj; takrat, ko truplo razstavijo, in takrat, ko ostanke pokopljejo.
NAKUPOVANJE NA OTOKU BORNEO.
Nakupovanje v julrovth deželah d! tako enostavno kakor pri nas. Zlasti časa moraš dosti imeti. Naseljenec na otoku Borneo (med Azijo in Avstralijo) popisuje, kako je šel v majhno mesto nakupovati »Samo eno cesto vidiš, na obeh straneh pa vrsto kitajskih prodajaln. — Tam doli imajo skoraj vso majhno trgovino Kitajci v rokah. — Silno je vroče in pekoči duh posušenih somov prešinja soparno ozračje. Najprvo grem v prodajalno gospoda Honga. Vse lahko kupiš pri njem, od zobne ščetke pa do sedla. Pozdraviva se, gospod Hong se priklanja do tal. Hočem pogledati, kaj ima, da nakupim; a Hong da takoj prinesti ingversko pivo in mi reče, naj se usedem, Usedem se, govoriva o vremenu in nato o kupčiji Vpra-šam, kako se kaj družina počuti. Vsi so zdravi. Spet pride pivo in še cigarete ml gospod Hong vsili. Zelo je gostoljuben. Polagoma prideva od splošnosti na p?' drobnosti, Sc majhen račurček od zadnjio je tukaj, pravi Hong. Spomnim se, o.tiroma, moram se spomniti, in plačam. Na« enkrat vidim, da je dopoldan že minul ia da nisem še nič kupil. Hitro vstationi ia kuDuiein; ponve, žlice, milo, nagovice, (Dalje glej na naslednji strani
f®«®! i tlffimm

V smrt...
V G. številki »Preroda« beremo sledeče:
Zaupnica nam sporoča sledeče:
Okoliš mojega bivališča je vseskozi vinoroden (brežiški) kraj. Vinoreja jo glavni iu pogosto edini vir dohodkov večjega števila prebivalstva. Zidanico ie druge shrambo so še polne lanskega pridelka. Koncev ni. Dolenjsko in banatsko vino zelo Konkurira v ceni zlasti onemu iz Bizeljskega. Posledica temu jo, da se veliko, za tre vin o namenjenega vina doma popije. Pije vse. Od novorojenčka do na smrt bolnega starčku. Najhujše zlo pa je, da so vino in vinsko i: rs n je nudi Ijudskošclski mladini običajno proti želji namesto mlc>s. Vino dobe dojenčki. da bi postali krepki. Šolarji ga nosijo v .šole, ua no bi preveč opešali. Bolnik z vročino prosi z-p. vod:, pn Bry; varul, vode ne dobi. ker bi t'-«3 ga 'otiia :noraa vodp-mca. Mati toži, da čuti otrok silno žejo, a vina ne mara več čili. — Učiteljica v šoli: ».Joško. kje si bi i tr; dri ?'' — sStric se jo oženil.« — »Ali ii oil ar«" i tri dni na svatbi?« t— On moičt. Drr.<ji dečki: >Ležal je doma pijan.« — Ubog/ dsčok drugega razreda' — »Tinček, kaf ji teb!? 31ed a\ ln diab. Si bolaii?'- — Posamezni učenci fo smejejo. »Zakaj sc smejete?« — »Pri sosedu so kuhali žganje, pa sc jo napil ša gorkega. Morali so poslati po zdravnika. Ležal .o ket mrtev.« — Vprašala sem v tretjem razreda, kjer imam 56 učencev in učenk, nekako dru^i teden po novem letu: 'Kdor izmed vas še -ii pil" letes vina ali žganja, naj stopi Iz klopi!« Niti eden ni iz-fctopil. — Nehote se mi jo porušilo oko. —
konserv« ln tako naprej. Moj služabnik kar piha, toliko ima zavojev in zavojčkov. Nato grem v prodajalno čevljarja Siagjua in kupim pri njem 24 parov čevljev. Nazaj gredoč vidim enega Hongovih strežnikov; proti meni gre, zelo ljubeznivo se smehlja in listek vihti v roki. Pogledam ln vidim: še en majhen računček, za štiri steklenice piva dva dolarja in pol, za Škatlo cigaret en dolar. In prihodnjič, ko bom prišel, spet takšen računček,«
STRAH PRED NOVIMI IZNAJDBAMI.
Pred vsako novostjo imajo ljudje v začetku velik strah. Ko se je prvič pojavila na trgu tiskana knjiga, je ni hotel mhčo lrupiti, in so jo morali prodati kot rokopis. Učenjaki pa so obsodili tiskano knjigo kot neumno nemško novotarijo. —
l i>vo posiljatev čilskega solitra, ki je danes najbolj razširjeno umetno gnojilo, so na Angleškem vrgli v morje, ker ni bilo kupca. Ko se je na Angleškem prvič pojavil krompir, ga ni hotel nihče jesti, češ, aa je strupen. Ko se jo uvedel svetilni pn, je učeni Walter Scot označil to kot j™go, ki bo ljudi morila, pesnik Byron pa »o je smejal kot neki .enodnevni prehodni
Tako zaupnica. — Marsikateri čilatelj morda poreče: »A, kaj, to so izjeme!« Koliko otrok pije malo vina ali domačega žganja v čaju, pa so živi in zdravi. Ne tako, prijatelji Živi so, a če so tudi fizično in moralno zdravi, je veliko vprašanje. Slovenija izkazuje nad 8000 po alkoholu telesno degeneriranih otrok. In koliko še jetičnih posebej? Leta 1922 je umrl v Sloveniji vsak 7. ali 8. človek vsled jetike. Zdravniki trdijo, da jo temu glavni vzrok alkoholizem. V istem letu pa jo bilo izmed 81 tisoč 64S novorojenčkov v Sloveniji 3866 nezakonskih tako, dn je vsako osmo ali deveto dete nezakonsko. V nekem okraja Slovenije, kjer je posebno udomačeno žganje-pitje, ja bilo celo vsako tretje ali četrto dete nezakonsko. Glavni ozrok: nezmernost pri opojnih pijačan. Človek si lahko misli, koliko bo fizično iu moralno vredno v življenju bitje, ki ga jo ustvaril pijan oče in merda 3počela pijana mati I V umobolnici na Stadencu pri Ljubljani primanjkuje prostora!! Leta 1919 je bilo tamkaj 228 oskrbovancev, leta 1922 že 298 in koliko čez 300 jih bo 7 letih 1923—24?! Sodišča, ki preklieujejo umobflJne, pravijo, da je glavni vir (o najnesreč«e|5e liolezni iskati v hc-zraernosti v uživanju opojnih pijač. Od 2800 zločinov, storjenih v Sloveniji leta 1922, jih odpade 88 odstotkov na račun pijanosti. Ti zločini so so izvršili v 537 slučajih v času od sobote zvečer do pondeljka zvečer.
Dosledno protf! veri.
Že zadnjič smo pojasnili, kako brez-! verska Domovina naravnost bogokletno pi-j šo o sv. Trojici in Materi božji. Dobesedno | smo pci.atisnii! \z Domovine, ki trdi, da so Beg Oče, Sin in sv. Duh nastali iz poganskih bogov in da je češčenja Marije uvedla Cerkev v bogoslužje kot nadomestilo boginje Her-?. Čo pomislimo, da so ti bogovi in boginje v poganskih pravljicah živeli naj-pohemejšo '.n uajnesramnejšo življenje, jo ta primera za sv. Trojico in precisto Devico Marijo, brezmadežno Materjo še bolj bogokletna.
Ker pa kljub temu, da smo iz Domovino naravnost ponatisnili, kako bogokletno piše ta list, Domovina v zadnji številki celo trdi, da »brani in zagovarja Kristiaov n&-uk«, zato je prav, da še nadalje razkrivamo njeno »krščanstvo«.
V številki 18 se zaganja v angele, ki da so tudi vzeti iz poganstva in laže, da sv. Ire-nej, lionski ško, piše proti češčenju angelov. Dalje bi Domovina v svojih bralcih na ta način rada ubila vero v angele in v zaupanje, ki ga ima vsak kristjan v angele, posebno v angele varuhe, da navaja neki cerkveni zbor, ki ga ni bilo, ki da je nastopil proti češčenju angela Mihaela in proti to-mu, da se njemu posvečujejo cerkve. •
»Domovini« se tudi zdi poganski običaj »slaviti spomin umrlih ter jih nazivati k priprošnji pri Bogu«. Tu misli namreč na »legije krščanskih svetnikov in svetnic«, ki
da so bili vpeljani namesto »ostalih pogan-* skih bogov«. Po nauku »Domovine« je torej beda,"toča vera v svetnike, bedastoea jih proslavljati in častiti ter se jim priporočati. Domovina nikdar no pozabi ob priliki raznih obletnic proslavljati spomin umrlega svobodomiselca ter ga postavljati za vzoa in priporočati rregovo življenje v posnemanje, liberalni listi so celo na cente proslavljali spomin zavratnega morilca Principa — toda katoliški kristjan pa po nauku brezverske Domovine ne sme častiti spomina najpožrtvovalnejših in najčednostnejših ljudi, kar jih je živelo na zemlji, svetnikov in svetnic božjih.
Naši bralci torej vidijo sami, kako Domovina »brani iu zagovarja Kristusove na-t uke«.
Ali ni naša najvestnejša dolžnost, da opozarjamo verne Slovence na časopis, ki skuša vzeti Slovencem vero v Boga in večnost ter jih s tem telesno in dušno upropa-stiti. Kdo more še trditi, da brez greha lahko bero, naroča in kupuje Domovino. Kdor to trdi, slepi samega sebe, zastruplja svojd dušo in duše tistih, katere vzgaja. Boj proti brezverskemu časopisju ni manjšega pomena kot so bile svoj čas križarske vojske! proti mohamedanom, ki so grozili celi Ev« ropi v topiti v mobamedanstvu.
Zahtevajte pri trgovcih na deželi ln kupuj t« manu-CHRvir J	„..„, tokturno blago od it«u
MttHlC a. I 0. Z. RRAiJ leta 1SSS uitonovlj. tvrdko.
Na debelo ln drobno. - Prepričajte bb pred nakupom
USNJE!
Različno USNJE £n PODPLATI, usnje ca konjsko opremo, gonilna In Šivalna jermena, dokolenica (gamaie), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine in orodje. Nudim veliko izbiro, vse najbolj!« kakovosti in po najnižjih cenab. — Po lejmih ne hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KU-i PUJEM vsake vrste SUROVE KOŽE. _ Se prip«w ročam FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem ia kožami, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji
Rccclj-novi hižL iiuMmiuiliiminmiiimiiiiiiiim-fiitiliim^^
STAVBENO PODJETJE
IVAN 0 G RS N-LJUBLJANA
PISARNAt Gruberjevo nabrežje 8. Telefon 426
s« priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST,
strešno in zidno opeko
iz lastne opekarne, franko poljubna postaja, »» ZAHTEVAJTE PONUDBE I	20
Priporoča se tvrdka
R. MIKLADC, Ljubljana
Kujeva t - Metea ni. - Prta Stotini
pri nakupa
snknenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali viorBno knjiga
JF
Sovraštvo in ljubezen.
V Bukovju ie bil piščanček umorjen. Suša je padel na Čuvaja, ki je po storjenem dejanju pobegnil. Tudi oskrbnikovemu sinu Jančku, ki je takoj začel zasledovati morilca, se ni posrečilo dobiti napadalca.
»Ušel je mrcina,« je potrt sporočil 6imi svojega gospoda, štirinajstletnemu Henriku Nagliču, ki je bil doma na počitnicah. »Rečem ti, da je najbrž zlezel v kakšno lisičjo luknjo, sicer bi ga dobil. Iskal eem ga kot noreči«
»Kadar bo lačen, se bo že sam vrnil domov,« je premišljeno rekel četrtošolec Henrik.
»Da, in veš kaj? Potem napravimo imenitno šalo. Igrali bomo sodnijo. Ti boš sodnik, jaz pa policaj, in ti boš obsodil Čuvaja, da mu policaj tri krepke naloži, in mu parkrat z gobčkom podrgne po mrtvem piščančku. Kajne, Henrik, da si za to?«
»Bom premislil,« je s ponosnim mirom odgovoril četrtošolec.
To obotavljanje živahnemu kmetske-mii dečku ni bilo videti všeč. Premišljeval je še o nečem. Kmalu si je izmislil.
»Da, in veš kaj, Henrik? Piščančka bomo pokopali. Takle pogreb je strašno smešna reč. Ti boš za župnika —.«
»To mi je že preotročje, to sem delal prej včasih,« je odgovoril Henrik.
»No, poslušaj me, čeprav si četrtošolec, si lahko za župnika. Glej, jaz bom grobar. Naredili bomo mrtvaški sprevod in jaz denem na glavo očetov pogrebni klobuk, in se bom prav tako majal pred sprevodom kot stari Lampert. Bolj šaljivega ni, kot je takle grobar. No in dekletca bodo zraven, Lena in Lota in Liza. Te morajo jokati. In ko boš ti imel govor, morajo one vedno bolj jokati. Potem bomo spustili piščančka v grob in dekletca bodo zapele: »V cvetju mladih dni«. No, če to ni nekaj 1 —«
Henrik jes premišljeval. Vplivala je pnj zgovornost kmetskega prijatelja. Imel je seveda pomisleke. Njegovim tovarišem v četrti šoli bi se zdelo kaj takega naravnost neumno. Zato je rekel počasi in premišljeno.
»Pravzaprav je otročje. Toda tebi na ljubo naredim še enkrat. Ampak to je zadnjič, Janček, to ti rečem. In oče in mati ne smeta ničesar vedeti.«
»Tega itak ne bosta vedela,« je rekel Janček. »Gospod sedi tam pri Preku, gospo pa glava boli in jo v postelji. Lepše prilike si ne moreš misliti.«
»No, radi mene, Janček k
ie J"1 vsled tega privoljenja veselo ganjen Pobral je na vrtu suho pa-
°± eV-1?knu P0110®© kmetske hiše in slovesno trikrat potrkal.
Pokazala se je glavica temnooke, ljuB-ke, približno dvanajstletne deklice pa je?«
V
Janček je skrivnostno sklonil glavo in rekel z zamolklim glasom »grobokopa«:
»Gospod Naglič lepo pozdravlja in prosi, da bi bila gospodična Magdalena tako prijazna in izkazala mrtvemu piščančku zadnjo čast. Župnik in šola se bo tudi udeležila pogreba.«
»Ali boste res napravili pogreb?« je vprašala, ne brez navdušenja.
»Seveda, Lena,« je odgovoril grobar in pozabil na svojo vlogo. »Strašno bo smešno. Henrik bo župnik, in jaz grobar in ti boš položila piščančka v krsto. Na omari so škatlje od cigaret; vzemi eno in tu imaš mrliča!«
Vrgel je deklici na okno mrtvega piščančka, ki ga je dosedaj nosil v roki in odhitel.
Zabukovje je bilo ločeno od Bukovja, na katerem sta bila Henrik in Magdalena domača otroka, Janček pa oskrbnikov sin, samo s cesto, ki je peljala iz mesta v gorsko vas. Nekdaj sta bili obe posestvi združeni. Zadnji lastnik jo propadel, posestvo jo bilo razkosano, posamezno dele polja so kupili kmetje v vasi; iz ostanka polj in poslopij sta nastali dvo novi posestvi, še vedno zelo obsežni: Bukovje, ki je bilo last Hermana Naglica in Zabukovio, pose. t Julija Preka.
Pred Zabukovjem se jo Janček previdno ustavil. Splazil se je k oknu gostil-nice in previdno pogledal skozi. Bil je zadovoljen. Njegov »gospod« in gostilničar Prek sta sedela skupaj in vneto govorila Tadva očividno ne bosta motila žalne slovesnosti. Janček Bajželj jo šel nato proti veži. Imel je srečo in naletel na Prekovo Loto, ki jo je iskal.
Nekoliko bleda deklica se je malo prestrašila ko je Janček trikrat potrkal s palico po njeni rami in rekel:
»Gospod Naglič lepo pozdravlja in prosi, če bi mogoče gospodična Lota bila tako prijazna in izkazala mrtvemu piščančku zadnjo čast. Pogreba se bodo udeležili tudi župnik in šola.«
»Kaj? Gospod Naglič sedi vendar v naši hiši. In zakaj si me udaril tako po rami?«
Grobar je zopet pozabil na svojo vlogo.
»Prismoda, gospod Naglič jo vendar Henrik in če čez pol ure ne boš pri nas in se ne udeležiš, potem — potem boš že videla!«
Janček je hitel v vas. Tekel je mimo par hiš do zelene livade, na kateri je stala mala, snažna hišica. Janček se je stegnil in potrkal s svojo palico na okno. Drobna, bleda deklica se je prikazala.
»Gospod Henrik Naglič lopo pozdravlja in prosi, če bi gospodična Liza bila tako prijazna in izkazala mrtvemu piščančku zadnjo čast!«
»Kaj pa je? Kaj pa je?« jo vprašala deklica z velikim zanimanjem. »Ali bo Henrik za župnika?«
»Seveda, Liza, za župnika bo.«
»Kajneda, ti, Janček, prav nič ni po. stal ošaben, in vendar je že v četrti h\\ in je vedno obut,« je rekla deklica z občudovanjem.
»No, da,« je odgovoril Janček. >pa kmalu pridi, Liza; se bo takoj začelo! Iz. kopati moram hitro še grob in poiskati klobuk. Kdaj pa pride tvoj oče domov?«;
»No, kmalu pride! Pravzaprav moram —«
»Prav nič moraš! Samo priti moraš! Ali znaš na pamet »V cvetju mladih duirj Liza?«
»Samo tri kitice.«
»Bo že dovolj. Samo kmalu pridi. V dobri pol ure se bo stvar izvršila.«
Po vaški cesti se jo pripodilo par dečkov. Ko jih je Janček zapazil, se je obrnil k njim meneč pridobiti novih udeležnikov za pogreb. Vso svojo sijajno zgovornost jo uporabil v ta namen. Pa zaman!
»S Henrikom Nagličem se že nočem igrati,« je rekel Ernst Ropar, »s to prevzetno opico!«
/ Jaz se tudi nočem z njim igrati,c ja rekel drugi.
s Mene bi oče sploh natepel, če bi šel na Bukovje,« je rekel tretji.
Janček se je razjezil.
»To bom povedal gospodu učitelju, ki je Henrikov stari oče,« je rekel, ko je iz-previde!, da ne more sam vseh treh močnih cepcev pretepsti.
»Ce mi bo kaj naredil,« je rekel Ernst Repar, »bo šel moj oče k šolskemu nadzorniku.«
»In moj tudi!«
šli so. Janček je gledal nekaj časa a njimi. Nato pa je pljunil in zavpil za njuni" »Osli, osli, vaški osli!«
V gostilniški sobi na Zabukovju je bilo popolnoma tiho. Samo dva moža sta sedela notri: Herman Naglič in gostilničar Julij Prek. Slišalo se je, kako so na mu-holovki na oknu trepetale ujete muhe. Solnce pa, ki je pri vsem ogromnem delu še našlo čas šaliti se, si je dovolilo čudovito igro. Obsvetljevalo je velike steklenice z žganjem, ki so stale na točilni mizi in jim izvabljal čudovite barve. Toda moža nista pazila na to.
»Glavna stvar je, Herman, da ne delaš mene krivepa,« je rekel gostilničar.
»Toda ti si mi vendar najbolj prigovarjal, da sem kupil te proklete delnice!« je odvrnil Naglič.
»Prigovarjal, kaj se pravi prigovarjal? Misliš, da bi ti prigovarjal, ko bi vedel, da stvar ne bo šla dobro. Misliš, da b storil to? Sam bi jih kaj kupil, ko bi imel takrat kaj gotovine.«	.
»In ja? Ali sem je jaz kaj imel? AH sem jo imel? Ali nisem vzel novega posojila? Pet tisoč tolarjev, človek! Pet tis« tolarjev! Kaj pomeni to pri meni!«
Gostilničar je jezno vstal, vtaknil roke v hlačne žepe in stopil k oknu.
»Tako je! Ce imajo ljudje smolo, jo vedno zvračajo na koga dragega.«
(• kupuja v manufnkturni trgovini A A E SKABERNE » LJubljana,	Ui ^
Hitro so je zopet obrnil.
>T1 Človek, aH ne u vidiš, da sem Ie dobro mislil? Da sem ti le dobro hotel? J£aj< Če bi stvar lepo šla .. .<
»Če! Ne smel bi se pustiti med take nSlvce. Moj Bog, če res Sreger — saj ne >mem — saj se smem misliti.. .«
Mali, debeli gostilničar jo velikemu, etasitomu kmetu tolažeč položil roko na runi o.
>Herman, kaj pomaga vse tol Čakati! J,tirno čakati k
»Čakati! Lepo znaš govorili. Čakati! Ja/. — jaz čas mi je večnost; tam leži moja zona bolna, ničesar no vo o vsem tem, obresti sem dolžan že od kresa — jaz — jaz.. .<
»Veš kaj Herman, pijva ga še on kozarček.«
»Ne maram, nočem, imam žo dovolj!«
»En kozarček! Tega pač ne boš odrekel, Herman!«
Ooetilničar je šel k točilni mizi in na-
toci?.
»No torej!« je rekel Prek, ko se je vruil s polnimi kozarci. »Le nikar no izgubi glave! Vse !>o šo šlo! Teko, tu! Spij, Herman! Na tvoje zdravje k
V veži .10 se za culi koraki.
»Pismonoša,« jo zastokal Naglič hi prevrnil napolnjeni kozarec. Vstal |e in S9 težko opiral ob uiizo. Pismonoša je stopil na prag, razgret in prašen.
»Dober dan!« je rekel.
»Ali je kaj zame?« je tesnobno vpra-4al Naglič. Tudi gostilničar jo silno napeto gledal črno, usnjato torbo.
»Da, gospod Naglič, tu je pismo!«
»0' sodnijo,« je rekel tiho Naglič bi se stegnil preko mize. _________(Dalje.)
ZA BIRMO I	IZREDNA PRILIKA I
Birma t« bliža in zato Je
BET" ssatdnfS četa -^g
Ja naročite takoj blago ta birmončevo OBLEKO. Blago za obleko i kompletno podlago <itane: ta 7—8 letnega dečka Din 250, 310 in 370 za 9—10 letnega dečka Din 280, 340 ia 400 za 11—12 letnega dečka Din 310, 370 in 440 T« cene veljajo SAMO DO BINKOŠTII Zato ne tamudite ugodne prilike! Oglejte ti obenem tudi kravate, »roje«, robce, mnjce itd. v trgovini
F. CESNOVAM
LJUBLJANA
Stari trg Stev. 16.
POSESTVO in POHIŠTVO naprodaj v Srakovjjah St 1, p. Kranj, — Jan. Gale.
NAJBOLJŠA JE IN OSTANE
»PEKLENSKA KOSA«
Bobi it po vseh večjih trgovinah ali pa pri
F. S. SKRABAR
ttmoprodaja .Peklenskih kos« - VISNJAGORA.
HALO !
HALO I
.^•.mojster Tone, kal pa čitai tako važnega?
fc- JOZEi Ravnokar tem dobil brzolav od Perkota, 6» »o cene utnju precej padle ln da je sedaj naj-"godnejia prilika za nakup; zato pa, KDOR HOČE w £Lt£Filno dobro oboti, noj knpi usnje na sejmu * STIČNI - MOTNJKU - ŽIROVNICI - VEL. LASCAH — LOŠKEM POTOKU
na stojnici Franc EEBK0
ANTON ln N. MARINČEK preklicu jeva besede radi Smolnikar je ve.
MiSI, podgane, stenica In Kurkl
morajo poginiti, ako uporabljata naia preiakoSena •rertutvat proti misiji ta podganam Din 7£0, na sAtirk« 10 Din, m ntenioo 10 Din, r.a rnoljo t Din, proti jnrSasu 3 1)1 7-5 • l»in, iiimi proti nšarn G Dir, ma«t proti učbdi t oblaki TUJ Din, proti mrnvlliun 7'W Diu. Hofur za C.	madežitv 7 Din. I'o»>lja
po povaetju. ,Art»a', tam. laboratorij. SI. Jfinker. Fagrab, J*«trlnJ«ka nlloti 8/Hi.
»mmamnaBMseti
je veselje kmetovalca. Kupujte pri Vaših trgovcih samo .PLEMENITE. KOSE, ker te so edino dobro in so garantirane. — Kjer jili tamkajšnji trgovci nimajo v zalogi, naročite jih direktno pri MIHAELU OMAHEN, Višnja gorn. - Vsaka kosa, ki nc ustreza zahtevam, te zamenja ali denar vrne.
Živinorejci, pozor!
Občina FAKA pri Kočevju želi nabaviti DVA! EIKA PLEMENJAKA simodol.ke pasme, ki sta licencovana, stara eno do dve leti. Ponudbe na občinski urad FARA pri Kočevju, Dolenjsko.
Za ftotre in toirmance
nudi veliko izbiro raznega VOLNENEGA in pcr!i-nega BLAGA in sicer;
od Din 55.— naprej od Din 50.— naprti od Din 16.— naprej od Din 15.— naprej od Din 12.— naprej
ki ljubi svojo deco jo hrani le z „XETA" sladno kavo.
I^MMumI
sukno, 140 cm široko Soviote v vseh barvah . razno blago za oblekce , bela in modra kontenina ceflrje .......
Nadalje razno hlučevino, žamet, platno, ceilh, | odeje, svilene in navadne rute, otroške oblekce, predpasnike, moške srajce, vseh vrst kravat«, nogavice itd. — ?AZlfE na NASLOV tvrdkei
F, in I. Oonear, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA itev. 29 (v bližini zmajskega mostu). — Vsakdo se lahko prepriča, da kupi ta teko poceni, kot nikjer drugje.
OaEmatfnski
4obro napravljen« "sah vrst: Vrhnl afrik moflroo «00 £>la, apoAnJl (fedMrnofiroc) 425 Din, mrei-i za postoljo 176 Dia, Jim* o t 30 Din dalje, afnk s »in (loblto tc4l ! ZBrofovllor.1 moOrooe ln te Vn.ni napravi ,io izbiri blacu in po mori takoj aajoonejo tpecijolna Miona lapelnliklli izdelkov
RUDOLF SEVEM
LJUBLJANA, Sosposvelska c. O.
nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement
Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12.
^usa-aaaisBaMcaaaBriHiacaaaiiaBaaaBBBHBaeaaasFaKBaaBacaaKiaaesBBSBEfiKitfa
Pozor avtomobfllsii t
Konkiirendne NaZIiaitflO,	^^ŽTl
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Dil-najsSti cesSi 21 v Ljubljani svojo lastno sedlarsko in ličar-sko delavnico. Sprejemal bom vsa v io stroko spadajoča dela v prvovrstno izvršitev. — Ker sem se izšolal v prvih dunajskih avto-ličarskih delavnicah, jamčim smelo vsakemu avtoposestniku, da bodo dela, izvršena v moji delavnici, neprekosljiva v tuzemstvu.
Za obila naročila in naklonjenost občinstva se priporoča
bsopold Šuštefšiš
LJUBLJANA, sedlarska tn ličarska delavnica, Dunajska c. 41
(▼ bili pri g. /etercu nasproti Sv. Krištofa).
Konkurenčne cene I	Konkurenčne cenel
BraBm'«aBHBHMatfMWMMHIiHMiBMMI
Gevijarna „flDRIflu Celje
Uho Mite kopiti dobra Unije po zmerni ceni, napočite cenik vsakovrstnih na roko Izdelanih čevljev, sandalov Itd.
Čevlje pošiljamo po poštnem povzetju, privatnikom tudi posamezne pare. Za dobro blago jamčimo. Neugajajočo Kamenjamo ali povrnemo denar.

."! VI t. ULJ..1.
Vsako množino OGLJA kupi
proti takojšnjemu plačilu tvrdka BRATA KOLENC na MH<NI (Slovenija).	2926
Ljubi;atta, Krasja Petra »rja s*. 8/1
sgrsžgiMa fov^^ca ciiafle BO 8%.
V«?čje š« stalne vJoge cio 12° 0.
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake vrslo, za nevestino bale itd., oglodajo zalogo
\z\fomiwmm
^?rAHAR{_B OR TE^N
HITRA POSTREŽBA,_ ^jjf P(170WŠTNA IZVRŠITEV, NIZKE CEHE RAčUN.pr.h 'jVfflT o " t /1 »R-i^HI-SOSPOrtJH SKI -BANKI UV MflRISOa._ xr	---,
r. z. a; o. as.
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiši „V/.aiemno posojilnicn" na Miklošičevi cesti poleg „Uiiloi>au Podružnica pa se nnlia'a v hiši »Gospodarsko zvezo" na Dunajski cos'1 št. 29
Cene zelo imerne! Zadružno pcujetjel
rebo. ZALOGA VELIKANSKA. Cen« čudovita nizke tar si rzditega ogromno Sonarja prihranita. Trnove! cn gros-tano. Cor.lk zastonj I
In Izkoristita ugc-' dno pri'!v.o Iraiiar jjrotta v Celja In nakupita si v vela-trgov. fl.Starnisjkl V
SUKNA \
In kamgarna ji	*
ir.:-5Ko ter volna za Tonsko o'jI»':b, platna, cii.n, hlaU-vina In druge nisnufaliturne
pozorT	pozor i
manufakturna trgovina.
Najboljše, najcenejše in najsolidnejše manulaktur-no blago sc kupi pri
mliarstic m talogi pemiiv.,
Priporoča omare z larfclcl m iudi visoke iz mehkega in trdega iesa, postelje, mo-droce. žimnice, žični k e, stole, mize, sploh vso hifno opravo debite le v
OKUSNO IZDELANI aHCMASTI
ZVONO VI-
HAT; MO;IJCMO AKORDICNI TRAJNI GL ASOVI
po najnižiih cenah.
Zastonj Vam	tfa
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdUi
|	AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljni« streSno t
Ž	opeko zbog svo/e trpežnosli, je Izredno |
t	aliek in elastičen, k'Jubu|e vodi, mrazu, !
|	vročini, vladi in vremenskim nezgodam. j
*;	Sestoji iz prvovrstnega Portland ce- t
t	menta našega lastnega proizvoda in naj- J
*	boljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih •» J	rudnikov. • 1 $	Ako uporabljate 'al« it. prlšlefllte e«n»r In fr.s. * |	Vsnk poedini varčen gospodar, kate- |
•	remu je ležeče na tem, da pokrije svojo ♦ |	stavbo trpežifo in lično, si bo osvojit za t ?	pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT. ♦
|	SALOM <¥ je neizgorljiv in nepremočljiv. J
|	Ako Salonit uporab., prihranite na stroških. ♦
♦	lažji jc kot vsak drug proizvod sedanjosti. | ?	Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. | |	H imate nikakih vzdrževalnih stroškov. J j	tzborno izolira vsako zračno izpremembo. J ?	Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju. |
?	Vzorce, cenike, kataloge, navodila in pro- *
f	račune pošiljamo brezplačno. _ |
Z	d, d. za cement t
j	Portland, Ljubljana, t
|	Zastopniki In zaloge v vseh večjih krajih. |
KARLOVSKA CESTA 8 (pri Jerančiču).
»DANICA«, Ma\ie\\ & RajšeiJ
«miiiRniwiliiiimu|iiiiiim»iMiiiuiimi'»iMiiimii^
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnics). Velika zaloga sukna, hlačevinc, žameta, konte-rioe, tiskovine, etarnina, blaga za žimnice, odej, pletor, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, (opic, nahrbtrikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. - Istotam za'oga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA1 — KROJAČI in preprodajalci poseben popust.	2175
barve, črnilo, lahe. hit. romane.
CODlCe in znjam(:en;> čisti flrilCŽ naiboljšo kakovosti uurt
MEDIC-ZANKI
P2am«ir Limona sod
podružnica centtalu	skladišče
Tovarno
Bjsiftljaiaa - FEcčitiotfe.
g Vam mora pritrditi VaS čevljar na Cev- j i Ije, ker a tem ne štedite le z denarjem ! | ampak varujeta tudi noga in obuvalo, i
mniiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiminiMniuiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiMiiiimulilulnil'
Zadružna gospodarska banka d. d
Telefon št. 57,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").
1,1 = Kapital ln rezerve slcutprao r&acS K 60,000.000'- ■ ■ ~~
Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, žlbemk. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo;
darsko banko d. d. v Novem Sadu.	"*"
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državna razredne loterija.
izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1»
Odgovorni urednik Anton Šolnik x Ljubljani.
Tiska JugozIovaniUa tlakam«.