Št. 32 (907) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 10.8.1967
■H
goste v nove vikend hišice Otočec velika pridobitev, sj
DjBH
W0V0MCSTO
Kako živijo mladi na vasi?
Agrarni inštitut iz Zagreba, ZMJ in nekatere druge ustanove so se odločili raziskati ekonomski in družbeni položaj vaške mladine. Tudi novomeška občina je na spisku občin, kjer naj bi proučevali ta vprašanja, razisko-vali pa bodo predvsem izrazito kmetijske kraje. Podatki bodo predvsem pokazali, kako živijo mladi na vasi, v isti sapi pa se bo videlo, kaj jttladi želijo, kakšne so njihove perspektive. Potrebne Podatke bodo v novomeški občim začeli zbirati te dni.
Semiču zgoreli Hiša in zidanica
avgusta ob 13.15 je začela go-hiSa Jožeta Stefana v Kotu pri Zaradi požara se je vnela r? sosednja zidanica Cvetke KLe-Hiša in zidanica sta zgo-Škodo so ocenili na 30.000 Domnevajo, da je požar ^etila iskra iz lokomotive, ko je pa<«a na Stefanovo hišo.
Letos bo utonilo še800do::: ;
»Mamica je v bolnišnici \"
se ozira enolet-.at,janov Marjanček iz st« v2si P" Novem me-v kateri P° stanovanju, toiiS^? je vsak dan
ljube£e p°lcU* ES? sj^bna mamica, 22-
zar^- aJla Fabjan, ki je n.i	brezvestne vožnje
avtomobilista že drugi te-apn v novomeški bolniški. več o posledicah Prometne nesreče, samo izmed premnogih, be-na 4. strani našega
«sta.
Žalostna resnica je, da več kot polovica Jugoslovanov ne zna plavati. S tem simo dosegla rekord: smo skoraj na vrhu evropske lestvice. Podatki hkrati povedo, da se je samo v zadnjih 11 letih pri nas utopilo okrog 12 tisoč ljudi. Utopitve so že
na drugem mestu spiska nesreč, takoj za prometnima nezgodami. Posebno žalostno je, da se utapljajo največkrat mladi ljud-je-
O plavanju oz. o nepla-vačdh in dolžnosti družbe, staršev, šol, športnih organizacij in drugih do tega vprašanja smo po vojni prelili že morje črnila. Uspeha pa ni! Plavanje nima svojega mesta v programih naših šol, čeprav bi lahko za male denarje vsako leto naučili plavati v mestu in na deželi na tisoče otrok! Niso potrebne milijarde, niti ne bo mogoče povsod že zdaj graditi plavalnih stadionov — plavanja pa lahko naučimo otroka, tudi v reki, v potoku in v kopališčih, ki jih imamo. 2ai nimamo predpisov, ki bi
BREŽICE: sindikat,
>n poslanci
o primanjkljajih
Občinski sindikalni svet Brežice namerava ob koncu avgusta sklicati posvet s člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in z republiškimi poslanci, na katerem bodo razpravljali o vzrokih za vse večje primanjkljaje v zdravstvenih skladih, večje dajatve in vse manjše ugodnosti. Menijo, da bi za našo republiko zadostovala ena komunalna skupnost. Na posvetu 2. avgusta so sklenili pripraviti potrebno gradivo za to razpravo in nakazati rešitve.
uvedli obvezen pouk pla-vanje v šale. Kopališča nimajo obvezne in primerne reševalne službe, prav tako pa ni zagotovljena pomoč za slučaj nesreče na razmah »divjih kopališčih«.
Zares ne moremo zahtevati na tisoče novih kopalnih bazenov. Skromni smo in le znova opozarjamo na tragične izgube, ki pa niso potrebne, niti nam niso v čast! Za konec še žalostna ugotovitev: če se bo povprečje u-topitev nadaljevalo taiko kot doslej, bo v Jugoslaviji utonilo letos še približno 800 do 1000 ljudi, širša Dolenjska pri tem nepotrebnem davku ni izvzeta.
Hotel grad Otočec je v soboto sprejel prve goste v nove vikend hišice pri novi restavraciji. Pridobili so 48 ležišč, kar je za Otocec velika pridobitev,^ saj je prenočišč vedno primanjkovalo. Vse nove hišice so _ opremljene s sanitarijami in kopalnicami, investicija pa je veljala okoli 110 milijonov Sdin. (Foto: Mirko \esel)
Iglenik - zadnja elektrificirana vas
-___  ■',	......	i	.	—■■■
V novomeški občini - Stopiška krajevna skupnost zida tudi most v Šentjoštu, v jeseni pa bo popravljala vaške poti - V načrtu je tudi krajevna
ambulanta
Nedavno so zažarele žarnice tudi v Igleniku, vasi s sedmimi hišnimi številkami na območju krajevne skupnosti Stopiče. Za elektrifikacijo so porabili
1.600.000 Sdin; milijon Sdin so prispevali vaščani ( !),
600.000 Sdin pa krajevna skupnost. S tem je dobila elektriko ne le zadnja vas pod Gorjanci, marveč
tudi zadnja vas v novomeški občini.
Kmalu bo narejen tudi most čez potok Palež v Šentjoštu oziroma Verdunu. Most bo vreden 2 milijona Sdin, ob prispevkih občanov in krajevne skupnosti pa bo le 500 tisoč sitarih dinarjev stroškov.
V jeseni nameravajo popravljati poti v Pamgerogrmu,
Hrušici in na Vrheh, obnoviti obzidje pokopališč, za pokopališče v Stopičah pa nabaviti opremo, če bodo ljudje marljiveje plačevali krajevni samoprispevek, bo nekaj denarja tudi za pomoč socialno ogroženim občanom. Takih je na območju krajev-
ne skupnosti okoli 15, dali pa bi jim drva in manjše podpore v denarju.
V okviru krajevne skupnosti se zelo resno pogovarjajo tudi o krajevni ambulanti v Stopičah. Tamkajšnja šola je pripravljena dati. prostor, opremo za ambulanto pa naj bi kupila krajevna skupnost .Ta čas pa krajevna skupnost še nima toliko denarja, da bi lahko že kmalu računala na otvoritev kraju in okolici potrebnega zdravstvenega prostora.
Zaradi psa v smernik
NovosadCan Dragan Milosavljevič se je 3. avgusta peljal z »amd-jern« iz Ljubljane v Zagreto. Pfi Kartel j evom je pred avto sikočdl pes. Voznik je naglo zavil na desno in zadel v obcestni smernik Škodo so ocenili na 2500 Ndin.
Tat odnesel skoraj milijon dinarjev
Med zadnjim Julijem in 2. avgustom zvečer Je tat odnesel iz stanovanja Ivane Papež na Suhorju št. 1 pori prečni 864.000 S din. Denar ji je izročil mož, ko je odšel na pot s tovornjakom, zaklenila pa ga je v omaro.
Slavnostna in delovna občinska seja v Črnomlju
V soboto, 12. avgusta dopoldne bo v Črnomlju seja občinske skupščine. Slavnostnemu delu v počastitev občinskega praznika bo sledil delovni del seje, na kateri bodo odborniki obeh občinskih zborov obravnavali polletne uspehe družbenega plana in proračuna. Razen tega je na programu še razprava o nekaterih odlokih.
Čatež — tretji v Evropi!
Dno velikega olimpijskega bazena, tretjega tar kega v Evropi, so začeli pred kratkim betonirati v zdravilišču č a teške Toplice. V bazenu se bo mogoče kopati tudi pozimi.
Planinsko rajanje na Lisci
Planinsko društvo »LISCA« Krško-Sevnica bo priredilo 13. avgusta na Lisci veliko planinsko rajanje. Dostop do veseličnega prostora je možen z avtomobili; igral bo ansambel Slak.
Poletni vrvež na brežiški tržnici Na samo ob tržnih dnevih, tudi sicer je na živilskem trgu vedno živahno. Začenja se obdobje z izobiljem vrtnin, sadja in cvetja na stojnicah. /Foto: J. Teppey/
OD 10. do 20. AVGUSTA
Kratkotrajne padavine oziroma krajevne nevihte pričakujemo o-krog 10., 14. in večkrat v času od 16. do 18. avgusta. V ostalem lepo vreme.	Dr.	V.	M.
ZVIŠANE OBRESTNE MERE
za varčevalce pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI f
NOVO MESTO ■
HRANILNIM VLOGAM SMO ZVIŠALI OBRESTNE MERE:
- hranilnim vlogam na vpogled: od 5 % na 6.50%
- vezanim hranilnim vlogam nad 12 mesecev: — n/ od 6 % na / %
- vezanim hranilnim vlogam nad 24 mesecev:
od 7% na
;8%
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE volja od 1. avgusta 1967 dalje. — Vkljtačite se tudi vi v Širok krog varčevalcev pri domači področni banki, ki vam najugodneje obrestuje vse hranilne vloge! — POSLUŽUJTE SE TUDI VKAPKEJ UGODNOSTI, ki vam jih nudi Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu pri namenskem varčevanju: za kreditiranje kmotov — proizvajalcev (za nakup, gradnjo aU obnovo gospodarskih poslopij, za nakup strojev in strojnih naprav, za obnovo sadovnjakov in vinogradov, 2» nakup plemenske živine!) ta ra* posojila za pospeševanje turizmu, zasebnega gostinstva ln obrti!
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
NAŠA BODOČNOST
je v moderno organizirani nacionalni in politični slovenski skupnosti v okviru Jugoslavije
Na sestanku s predsedniki občinskih skupščin iz •vse Slovenije in mestnega sveta Ljubljana, ki je bil 11. julija, je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič ob prvi točki dnevnega reda »Nekatera osnovna sistematska vprašanja ekomomskopolitičnega razvoja SR Slovenije« razložil naslednje misli:
Izvršni svet meni, da se nahajamo v obdobju, ko je potrebno prediskutirati nekatera vprašanja in rešitive za prihodnost v luči sodobnih spoznanj. Drugače povedano, nahajamo se verjetno v obdobju formiranja novih političnih in gospodarskih konceptov. Mnogo tega je že danega in iz tega moramo izhajati. Srečujemo se in se bomo verjetno še srečevali z nekaterimi stvarmi, ki nam jih vsiljuje današnji objektivni družbeni položaj. K vsemu temu pa bomo morali dati tudi mi sami svoj prispevek. Nesmiselno bi bilo trditi, da so vse stvari že izoblikovane, da ima IS že do vseh potankosti izoblikovano politiko za naslednja leta. Razpolagamo šele z nekaterimi prvimi elementi.
Nato se je Stane Kavčič pomudil pri kompleksu načelnih, politično - ideoloških vidikov, ki se, po našem mnenju, kot je dejal, pojavljajo predvsem na relaciji izvršni svet — občine, na relaciji republika in druge samoupravne organizacije. — Prvo vprašanje zadeva odnose med izvršnim svetom in republiško skupščino ter občinskimi skupščinami. O tem bi morali verjetno zavzeti isto stališče, za katerega se bomo lahko odločili po razrešitvi naslednje dileme: ali naj v naših konceptih in v naši bodoči politični perspektivi prevladujejo značilnosti moderno organizirane nacionalne skupnosti z vsemi njenimi atributi, ali pa naj prevladujejo elementi družbene skupnosti, ki vsebuje zlasti prvine nekakšne federacije komun. Ta dilema Se ni rešena. Morda v najbolj splošnih teoretičnih vidikih, medtem ko v praktično političnih vsakodnevnih pojmovanjih Se ni rešena.
Moderno organizirana skupnost ali skupnost s prevladujočimi elementi federacije komun
Odgovor ija to vprašanje, ki je lahko tak ali drugačen, narekuje popolnoma drugačne praktično operativne ukrep«, drugačno materialno razdelitev itd. Izvršni svet je čvrsto na stališču, da Je naša perspektiva predvsem v moderno -organizirani nacionalni in politični skupnosti SRS v okviru Jugoslavije. To pa pomeni, da se morajo osnovni koncepti, regulativi in rešitve osnovati ob združenem naporu in sodelovanju vseh progresivnih sil in faktorjev, ki v republiki eksistirajo in ki k temu lahko kaj prispevajo. Snovati se morajo na skupnih izhodiščih in ob latih ciljih. To pa ima svojo logiko pri delitvi sredstev, pri urejevanju mnogih področij javnega življenja. Skupno dogovorjene naloge bi morale postati najpomembnejši vidik demokratičnega, samoupravi jav^kega reševanja najpomembnejših skupnih vprašanj.
Ce bi prevladala druga koncepcija, potem bi postajala republika bolj ali manj mesto za licitacije, za medsebojne pogodbe in deloma lahko tildi servis za izvajanje najrazličnejših nalog, ki bi se skozi perspektivo federacije komun Vsakodnevno pojavljale. Naši napori morajo biti. usmerjeni k temu, da izoblikujejo moderno organizirano, na samoupravljanju utemeljeno in čvrsto povezano ter integrirano slovensko družbo.
(Nadaljevanje sledi)
V glavnem mestu Sudana Kar- nejši dejavnik. Edina država, ki je tumu se je končala konferenca zu- doslej glasno izrekla nezadovolj-nanjih ministrov iz trinajstih držav, stvo s takim razvojem dogodkov, Priprave na konferenco so bile te- je Alžirija, ki med arabskimi drža-žavne, saj se do zadnjega ni ve- vami zavzema najbolj nepomirlji-delo ali bodo vse arabske države vo stališče in ki je najmanj naklo-sodelovale ali ne, pa tudi sam po- njena temu, da bi pogledala dej-tek konference je bil buren, poln stvom v oči in priznala, da taka sporov in ostrih polemik. Toda politika, fcot so jo nekatere arab-rezultati tega tako težko rojenega ske države v preteklosti vodile do srečanja so bili vendar boljši, kot Izraela, nima perspektiv, so mnogi opazovalci ta komenta.	važen	rezultat	konference
tor* predvidevali. Arabska enot- .	° spovedana rešitev dolgo-
nost po tem srečanju sicer m vi- J®	J™	.	„	fc |e.
deti kaj bistveno trdna, toda v trajne jemensKe Knze’
Kartumu so zmagala stališča, ki obetajo da bo arabska politika, vsaj kar se tiče tistih držav, ki so najbolj neposredno povezane s problematiko nastalo po izraelski agresiji, bolj stvarna in v daljšem obdobju verjetno bolj koristna.
Ministri so izdelali več predlogov, kako naj arabske države premagajo posledice izraelske agresije, toda večina teh predlogov je zdaj še tajna. Razen tega pa s sestankom v Kartumu serija posvetovanj še ni končana. 15. avgusta    __________________________________________
se* bodo v Bagdadu -fcešli arabski
ministri za finance, gospodarstvo ^ lobok prepad med Saudsko m petrolej, da in proučili vse go- Aral)y0 ^ ZAR ter tistimi silami spodarske vidike sedanjega polo- y arat,skem svetu, ki so se zbirale zaja arabskih držav. Pozneje okoli njiju. Kot je znano, je ZAR datum se m določen - pa se bodo yrsto let kljub veiikanskemu gmot-sesh sefi arabskih držav na vrhun- nemu bremenu, ki ji ga 'je to nala-ski_ konferenci. Sporazum o tem ga|0 podpirala republikanski re-srecanju je eden najvecjih uspehov	HJemenu in držala tam del
teri earS£kiV SIS so' takemu	najboljših	čet,	Saudska
len araDSKi državnim so taitemu Arabjia pa je podpirala jemenske
sestanku pre, ostro nasprotovali. rojaiSte.‘ Na konferenci v Kartu-
Kar se same konference v Kar- mu je zasijal žarek upanja, da bo tumu tiče, je iz tistega, kar so po- jemenska bratomorna vojna sporočali o njenem poteku in iz poz- razumno končana. ZAR in Saud-nejših izjav razvidno, da je zmaga- ska Arabija sta načelno pristalo zmerno stališče, to je tisto, ki li, da je treba obnoviti in uresni-se zavzema za trezno politiko, tako čiti sporazum, ki je bil pred dvemi glede medarabskih odnosov, kot leti dosežen v Džedi in vsebuje os-glede odnosov z Izraelom. Posebno novna napotila za obnovitev miru je pomembno, da je tako stališče v Jemenu. Ce bo ta mračna zadeva dobilo podporo ZAR, ki je v arab- končno le urejena in kaže, da bo, skem svetu nedvomno najpomemb- potem je to nedvomno zelo važen
Uspeh konference v Kartumu
prispevek k izboljšanju odnosov med vsemi arabskimi državami
Ce hočemo v par besedah oceniti sestanek v Kartumu je treba reči, da so na njem zmagale tre* nost, stvarnost in odgovornost ter da napoveduje boljše čase za araj> sko politiko. Značilna je tudi reaK* cija v Izraelu, kjer so konferenco v Kartumu sprejeli z zelo ni mi občutki. Bojijo se namreč« da bi trezno stališče arabskih oS" žav naletelo na pozitiven odmev v svetu, celo pri tistih, ki javno ali na skrivaj podpirajo Izrael in tako otežkočilo uresničitev izraelsku1 načrtov. Ta reakcija je še en dokaz več, da so Arabci ubrali dobro pot
Poglejmo za trenutek še na aaij; no Kitajsko. Zadnje tedne so bib dogodki v tej deželi kar nekam v zatišju. Kazalo je, da je »kulturna revolucija« že dosegla višek, da 81 je Mao Ce Tung dokončno zagotovil oblast in da se položaj počasi normalizira. Toda zadnje čase spe* prihajajo vesti, ki pričajo, da boja za oblast še ni konec. Iz raznu* krajev Kitajske poročajo o hudem odporu proti liniji Mao Ce tunga, ki ponekod prerašča v resne oborožene spopade. V mestu in pokra; jini Vuhan je bil položaj nekaj dn* na robu vojne, kajti tamkajšnja armada je odkrito nastopila proti Mau. Kaže, da je bil odpor v Vu-hanu strt, kar ocenjujejo kot vazno Maovo zmago. Toda tako v Vuhanu, kot v drugih predelih žave je stanje še vedno napeto. } samem Pekingu pa so prav zadnje dni začeli novo poglavje boja z* odstranitev predsednika države l*®,. šao Cija, ki ga imajo za glavnega nasprotnika predsednika partije Mao Ce Tunga. Liujev vpliv je se vedno močan in zadnji dogodki so dokaz, da ga ne bo tako lahko odstraniti. Dokler pa se to ne zgodi, pa ni mogoče pričakovati konca »kulturne revolucije« in u mir jenja položaja.
MELAMIN: kupec
ni vselej mož beseda!
Kočevski kemični tovarni primanjkuje sredstev, ker kupci aelo neredno plačujejo njene izdelke. To pa zelo vpliva na proizvodnjo. Čeprav je bila tovarna MELAMIN v težavah, je v letošnjem prvem polletju proizvedla za 32.2 odstotka več kot lani v enakem času, medtem ko se je število zapo-
slenih povečalo le za 6.2 odstotka. Težje je šlo z izvozom, saj MELAMIN na tem področju ni uresničil predvidenih nalog. Pripomniti pa je treba, da ima MELAMIN letos dvakrat večji proizvodni načrt od lanskega in da bi dal njegov letošnji izvoz 43.3 odstotka vrednosti vsega izvoza iz kočevske občine, -v
Iz Krškega in Sevnice
s SAP na Madžarsko
Turistični biro SAP v Krškem pripravlja dvodnevni izlet na Madžarsko; spotoma si bodo ogledali tudi veliko kmetijsko prireditev v 'burski Soboti. Pokroviteljstvo nad izletom, ki bo 9. in 10. septembra, sta prevzeli občinski skupščini Krško in Sevnica. Za izlet je veliko zanimanje in se ga bo verjetno udeležilo okoli 700 1j tuli. Ze veselo razpoloženje bo skrbela godba na pihala tovarne celuloze in papirja.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ TUDI MLADINA SE 2ELI ZNAJTI V TOKOVIH REVOLUCIJE — je med drugim rekel Budislav šoškič, član IK CK ZKJ v intervjuju časniku »Mladost«. Mlado pokole* nje se ne more sprijazniti s tem, da bi se ustavil razvoj družbe in da ne bi bilo več težnje k napredku. S tem se ne more sprijazniti tudi Zveza komunistov, ki mora • stalno težiti za preseganjem tistega, kar smo že naredili, in za čedalje višjo obliko socialističnega življenja. Revolucija za Zvezo komunistov potemtakem ni končana stvar. ZK mora bili v svoji revolucionarni akciji usmerjena na mlade napredne ljudi, ki so manj obremenjeni s konservatizmom, konformizmom in tradicionalizmom. Mladi ljudje so manj obremenjeni z miselnostjo Iz obdobja administrativno-centralističnih odnosov, živo reagirajo na vse pojave zaprtosti in imajo občutek za novo. Mladina zaupa Zven komunistov, toda sedanja struk, tura, vsebina in način delovanja ZK niso bili dovolj privlačni za mlade ljudi.
■ RAZSTAVNI PAVILJON DUŠANA KVEDRA. Pokojnemu heroju in človeku, ki je ves živel za razcvet kulture, čeprav ga je revolucija napravila za vojaka, so v Ptuju posvetili razstavni paviljon — v bivšem vinarskem muzeju v stolpu iz XVI. stoletja. Tako so se Ptujčani oddolžili človeku, ki je v Ptuju preživel dijaška leta in ki tudi kot državnik ni nikoli pozabil na svoje rodno mesto. Pred leti, pred svojo smrtjo, je Dušan Kveder podaril muzeju dragoceno zbirko glasbil iz Indije in Orienta. Zdaj je bil na vrsti Ptuj, da se oddolži Dušanu Kvedru — z razstavnim paviljonom mu je postavil dostojen spomenik.
■ HAILE SELASIE NA BRIONIH. Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza
Tita se je mudil na enodnevnem obisku v Jugoslaviji etiopski cesar Haile Selasie. Oba državnika sta imela na Brionih kratke, a koristne pogovore. Na kopcu sta izdala skupno sporočilo, v katerem sta med drugim ugotovila, da se položaj na svetu vznemirljivo poslabšuje, ker še naprej izvajajo
Mladi zaupajo Zvezi komunistov
politiko sile in agresije.* Tak položaj narekuje vsem, ki so odgovorni za mir, da napno
vse sile za njegovo ohranitev.
■ AVTOMOBILE BOMO PRODAJALI SOVJETSKI ZVEZI. V Beogradu so bili pogovori med delegacijama Jugoslavije in Sov-jetske zveze o navezavi sodelovanja med državama v izdelovanju potniških in gospodarskih vozil. Crvena zastava in kooperanti naj bi izdelali za svoje partnerje v Sovjetski zvezi kakih 300.000 kosov raznih avtomobilskih delov.
■ PŠENICE NAM NE BO TREBA UVAŽATI. Še pred tednom smo ocenjevali, da bo bogat rod pšenice kril kakih 90 odstotkov domačih potreb. Medtem so strokovnjaki ugotovili, da nam pšenice sploh ne bo treba več uvažati. Letošnji rekordni pridelek bo kril vse potrebe do nove žetve. Toda treba je iti še naprej: pri nas niso možnosti le za
to, da bi doma pridelali dovolj žita za svoje potrebe, temveč so vsi pogoji tudi za to, da bi pšenico lahko tudi izvažali.
■ PRAZNIKI, PRIREDITVE... Na Ble-du je bilo v nedeljo partizansko slavje: podelili so domicil Cankarjevemu bataljonu, Gorenjskemu odredu in koroškim enotam. V Braslovčah je bila osrednja prireditev slovenskega hmeljarstva, kjer je bilo več kot 10.000 udeležencev. V okviru festivala humorja v Piranu je bil tudi pogovor satirikov, humoristov in karikaturistov iz vseh naših republik o problematiki te zvrsti kulturnega ustvarjanja. Na festivalu smeha je največ priznanj požel »doktor slovenskega humorja« Frane Milčinski-Ježek.
■ »NEPRAVILNA IZPLAČILA« V KAK-NJU. Iz sklada za družbeno pomoč družinam 128 smrtno ponesrečenih rudarjev v Kaknju so »dajali nepravilna izplačila«. To je ugotovila komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini v Kaknju. Nekateri posamezniki, ki ne vedo, kako bi ovirali in škodovali akciji za pomoč žrtvam agresije na Srednjem vzhodu, so brž izrabili to ugotovitev za razširjanje govoric, češ tako se zgodi z vsako pomočjo. Takim govoricam Hud je zvečine ne nasedajo, ker prav dobro vedo, da bo krivce v Kaknju doletela zaslužena kazen.
■ 20.000 GOSTOV OB SLOVENSKI O-BALI. Ob slovenski obali je bilo v začetku tega meseca kakih 20.000 gostov. Hoteli so bili polni. Razen stalnih gostov vsak dan potuje čez obalno področje tudi več tisoč turistov, ki so namenjeni v letoviške kraje Zahodne Istre. Ce se bo kmalu spet stoplilo, se bo število gostov ob slovenski obali še povečalo.
SOVJETSKO OROŽJE ZA S®* DAN — Sovjetska sveza je P° Sudanu več tankov in letal* viru sporazuma o vojaški P „a in ki so ga predstavniki	v
ZSSR prejšnji teden dos^S
MSTAVKA ARABCEV V JERU^ LEMU — V Jeruzalemu, ki so S med nedavno vojno okupirali » raelcl, so Arabci začeli splošno stavko v protest proti izraelsld okupaciji mesta. Tudi iz drugij1 ozemelj, ki so jih Izraelci okupirali, se množijo poročila o ra*' nih akcijah, s katerimi arabsko prebivalstvo izraža odpor proti >*• raeiskim oblastem.
SPORAZUM O POMOČI — ** Pekiuga je odpotovala »evemovietnamska delegacija, ki jo j« dil podpredsednik vlade Le l®" Ngi. Vietnamci in Kitajci so n*® tem obiskom podpisali nov sp©*** zum o kitajski pomoči Vietnam • Sevemovietnamska delegacija J® zdaj na poti v še nekatere drug® socialistične države.	v
FANFANI V ROMUNIJI — J, Bukarešto je dopotoval italijaB*“ zunanji minister Amintore F*®1.« ni. Pred tem je bil v RoniunUJ na obisku tudi zahodnonemški **" nanji minister Brandt. Vse P®*, stejši stiki med romunskimi *P zahodnoevropskimi državniki Pr' čajo o povečanem zanimanja muni je za sodelovanje z Zali od*1 Evropo.
NAPETI INDONEZIJSKO TAJSKI ODNOSI — Odnosi «»*■ Indonezijo in Kitajsko se nep**” stano slabšajo. V Djakarti pred dnevi indonezijski Stude««® vdrli v kitajsko veleposlanik®' kitajske oblasti v Pekingu P* zdaj v odgovor postavile indofj-zijske diplomate v Pekingu ▼ *"V ni zapor. V zvezi s tem opatova ci menijo, da utenge priti .ji.
prekinitve indonezijsko-kitajs***’
diplomatskih stikov, i	v
DRAGINJA V ARGENTINI \ zadnje* n času so se Uvijenog stroški v Argentini povečali 1» kot šest odstotkov. Ze dalj ca postaja življenje v Argentini . dneva v dan dražje, kar hudo nezadovoljstvo z vlado r nrala Onganic.	kOPj.
BOJI Z NAJEMNIKI V Ky‘. GU — V glavnem mestu kong ske province Kivu BukavujUi . se VneU boji med kongovsH . četami in tujimi plačanci, _ katerimi je tudi nekaj starih darjev iz Ka tange. Doslej Jasno kaj najemniki sploh h°^J(e ali želijo ta vzeti Bukavu ah 1’ _ le skušajo prebiti čez mejo v sednjo Ruando.	_	^
FOTOGRAFIJE Z MESECA Ameriški umetni satelit	*
5« je poslal prve fotograVnfiJ® nevidne stran* meseca. Fot so zelo dobre in kažejo podrobnosti Mesečeve P«vrtu*
Pri „SMREKI" znajo ceniti kruh
Nekdanji gozdarji in kmečki delavci strežejo strojem
»Smreka« v Loškem potoku zaposluje 142 ljudi. 10 let stari otroci zaposlenih ima tri obrate: žagarski, mizarski in sodarski. Pre- bodo prejeli po 2.500 Sdin, ttelujejo žagarsko hlodovino in izdelujejo končne in več kot 10 let stari pa po sodarske izdelke. Izdelki so na trgu iskani. Nekdanji 5.000 Sdin. gozdarji in kmečki delavci so se navadili streči strojem. Postali so industrijski delavci.
Brez problemov seveda tudi prvih petih mesecih letos so »Smreki« ne gre. V prvem zaslužili povprečno po 64.500 omesečju je mizarski delav- S din.
^ela Primanjkovalo, kar Za nadomestilo za K-14 bo J vplivalo na dohodek obra- vsak član kolektiva dobil **• V drugem tromesečju se 15.000 Sdin. Ce sta v obratu ivJ)tanje Zboljšalo. Zamujeno zaposlena mož in žena, pa bo 0(10 skušali nadoknaditi. V vsak dobil po 13.000 Sdin. Do
Zakaj še ena kmetijska šola?
predvideno skorajšnjo krvodajalsko akcijo. Med drugim so tudi že znani uspehi pisma sindikalnim podružnicam in so: trgovski postaji Ljudska potrošnja in Krka, občinska skupščina, družbeno politične organizacije in dobovska šola že prijavili 90 krvodajalcev. Predsedstvo se je prav tako strinjalo s predlogom, naj bi bila v jeseni konferenca samoupravljavcev Spodnjega Posavja.
Predsedstvo občinskega sin-~^lnega sveta Brežice je 31.
JUlija predvsem obravnavalo vprašanje, kako vzdrževati “Olstvo druge stopnje. Akcijo ** nemoten dotok denarja so j**lprli tudi v pismu sindi-^inim podružnicam. Zavrnili P“S° predlog za ustanovitev f^tojske šole v Brestanici,
^ imamo v Sloveniji že dov°lj takih šol.
Predsedstvo je podprlo
Kočevsko industrijo tarejo obratna sredstva
Industrija kočevske otkine 1 v letošnjem prvem polletij,,?3' 13 odstotkov pre-ogla .-^dnost proizvodnje, ustvarijo v 6nakern obdobju leta J**5- čeprav se je število za-^sjenih povečalo le za 1,4 ■pstotka. Delovni kolektivi >. fi Prizadevali, da bi bili bolj uspešni, kar pa se oh* * .^radi pomanjkanja ratnih sredstev ni povsem Posrečilo. Tare jih to, ker 7^Pci neredno poravnavajo Obveznosti
™ opravilo le KGP A , delovne organizaciji
'Vki«isa,-
Sindikalna podružnica v obratu je precej delavna, vendar je njen glas pri odločitvah premalo upoštevan. Delavci tudi premalo poznajo notranjo zakonodajo podjetja INLES kot tudi svojega obrata »Smreka«. Mnogi ne vedo niti tega, kakšne pravice in dolžnosti imajo.
V	»Smreki« pa so v glavnem zaposleni ljudje iz okolišnih, domačih — kot pravijo
—	krajev, zato svoj kruh toliko bolj cenijo.	-r
Vrednost proizvodnje za poldrugo milijardo večja
Industrija v občini Novo mesto je v I. polletju zabeležila za poldrugo milijardo starih dinarjev večjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju 1966 smo ustvarili za 23.168.000 Sdin proizvodnje, letos pa za
24,718.000	Sdinarjev. Najvišjo vrednost proizvodnje so dosegli v IMV, v opekami Zalog, v tovarni zdravil Krka ter v Novolesu.	-sd
HMELJ
V	SREBRNIČAH
bomo pričeli obirati v ponedeljek, 14. avgusta. Cena za škaf obranega hmelja je 1.80 Ndin. Obiralcem bosta na razpolago hrana in stanovanje, oddaljenejšim bomo povrnili stroške prevoza v eno smer.
K obiranju prinesite košare in jutaste vreče!
Kmetijska šola Grm Novo mesto
Kmalu bodo začeli obirati hmelj. Te dni pa po vseh hmeljiščih brnijo stroji in delajo škropilnice. V zadnjih dneh se je tudi v šentjemejski dolini pojavil rdeči pajek in napadel hmelj. Hmelj bodo tu verjetno začeli obirati okoli 15. avgusta. Slišati je tudi, da otroci, stari manj kot 15 let, ne bodo smeli obirati hmelja. Na sliki: škropljenje hmelja z moderno škropilnico na šentjemejskem hmeljišču (Foto: P. Miklič)
—
Industrijsko podjetje
MESO TRBOVLJE
razpisuje Prosta delovna mesta za
3 KV mesarje
Nastop službe takoj.
P0 Možnosti zaželena prali^? za mesarja — sekača.
D po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, jamsko stanovanje je zagotovljeno.
X Poštev pridejo kandida-»«i so odslužili vojaščino. n ?8e je treba nasloviti JzL Industrijsko podjetje NESO, Trbovlje.
j^zpis velja do zasedbe delovnih mest.
leta posvečati znatno večjo skrb prodaji svojih izdelkov na tujih trgih.	—v
Sporočilo zveznega biroja za zaposlovanje
Zvezni biro za zaposlovanje je objavil naslednje sporočilo:
Zadnje čase se množe primeri, da posamezniki — razne tvrdke ali posredovalne agencije iz tujine pou a ja. jo zaposlitev oziroma posredovanje pri zaposlovanju jugoslovanskih državljanov \ ne-
deželah in izigravajo Z zakonom določeni posto-
pek, po katerem je za posredovanje pri zaposlovanju v tujini pooblaščena samo jugoslovanska služba za zaposlovanje. i
V kršitvi zakonitosti sodelujejo tako tudi posamezni domači in drugi časniki, ki objavljajo oglase interesentov in posredovalnih agencij, v katerih oglaševalci mimo naših zavodov za zaposlovanje ponujajo zaposlitev v tujini.
S krompirjem ne kaže čakati!
Tudi letos opažajo, da kmetovalcev na črnomaljskem področju ni volja rano izkopavati krompir in ga prodati, ker mislijo, da bodo jeseni zanj več dobili. Zaradi takega mišljenja so imeli že lani velike težave, letos pa se bo ponovilo isto. Zdaj bi kmetje dobili za krompir 50 do 55 Sdin, kasneje za ^ zadrugi ne računajo na višjo odkupno ceno kot 40 do 45 S din za kilogram.
„Bezostaja“: ne poleže, ne pozebe...
Kmetijska zadruga Trebnje je prejšnji teden požela še zadnjo pšenico na 80 ha površine - Pridelek je obilen in tudi dobre kvalitete - Povprečni hektarski donos je 38 stotov - S skladiščenjem letos ni težav, ker so vso
količino žita že prodali
Prejšnji teden so poželi pšenico tudi na 80 ha površine Kmetijske zadruge Trebnje. Brez večjih zastojev so želi štirje kombanji. Približno polovica celotne površine je bila posejana z italijansko sorto san pastore, polovica pa z rusko sorto bezostaja. Obe sta zelo dobro obrodili,
saj se pridelek giblje o* 35
do 45 stotov zrnja na hektar. Povprečni hektarski donos je
Indeks zaposlenih v industriji: 102
Zaposlovanje v industrijskih objektih novomeške občine kaže v letošnjih 6 mesecih normalno gibanje. V primerjavi z lanskim zaposlovanjem v prvi polovici leta je dosežena letos za 2 odstotka večja zaposlenos-t. Ce ne bi bilo na novomeškem območju nekaj večjih rekonstrukcij, prav gotovo indeks zaposlenosti ne bi dosegel take ravni.
r •	•
jejm/sca
NOVOTEKS
tekstilna tovarna NOVO MESTO
razpisuje
LICITACIJO za prodajo
— osebnega avtomobila Volksvvagen
— osebnega avtomobila Zastava 750 in
— motornega kolesa PUCH 175 ccm
^citacija bo 19. 8. 1967 ob 10. uri v tovarni. Prednost ima socialistični sektor.
Pred začetkom licitacije je potrebno položiti 10 % kavcije pri blagajni podjetja.
Na sejmu v Novem mestu
Dne 7. avgusta je bil na novomeškem sejmišču precejšen promet s prašiči in z govejo živino. Naprodaj je bilo 643 pujskov in 347 glav govedi, medtem ko so prodali 413 prašičkov in 102 glav živine. Zaradi suše je bila ponudba goveje živine precejšnja, cene pa so bile tokrat precej nižje kot na zadnjem novomeškem sejmu. Za vole so zahtevali 440 do 460 Sdin kilogram, za krave 200 do 330 Sdin in za mlado živino 390 do 410 Sdin kg. Prašički so ceno obdržali. Tokrat so jih prodajali od 8000 do 28000 Sdinarjev.
620 prašičkov na brežiškem sejmu
V	soboto, 5. avgusta je bilo naprodaj na brežiškem sejmu 620 prašičkov, prodali pa so jih le 329. Manjši so šli v denar po 700 Sdin, večji pa po 650 do 680 Sdin kg.
okrog 38 stotov, kar je z ozirom na vremenske okolišči ne in zemljo dober pridelek
Dobro je letos obrodil tudi ječmen na 15 ha (povprečni hektarski don» 25 stotov). Običajnih težav s skladiščenjem zadruga letos nima. Vso količino pšenice, ki je lepo dozorela in je kvalitetna, so prodali živilskemu kombinatu žito iz Ljubljane, ječmen pa pivovarni v Laškem.
Pridelovanj« pšenice za kmetijsko zadrugo ni morda toliko ekonomsko upravičeno, kot je potrebno za kolobarjenje. Za naprej imajo v načrtu setev pšenice v istem obsegu in tudi iste sorte, saj se posebno ruska sorta bezostaja pri nas dobro obnese, zato jo priporočajo vsem kmetom. Njene dobre strani so, da ne poleže, ne pozebe, se ne osiplje in daje zelo dobro moko. Seme bo kmetovalcem lahko priskrbela kmetijska zadruga.	—jk
V	Semiču non-stop trgovine
Zaradi obratovalnega časa v semiški trgovini z živili so bili občani že več let nezadovoljni. Na zadnjem, dobro obiskanem zboru volivcev, je
bilo to vprašanje ponovno na dnevnem redu. Ljudje so zahtevali, naj trgovina posluje nepretrgoma od 7. do 19. ure. Zaradi tega je oddelek za gospodarstvo ObS Črnomelj sklical v Semiču sestanek, katerega so se udeležili tudi predstavniki kraja in podjetja Potrošnik. Sklenjeno je bilo, da bo trgovina dobila še bife in da bo že ta mesec začela neprekinjeno poslovati.
L. MARINČEK
Manjši turistični promet
V	letošnjem prvem polletju je novomeško občino in njene gostinsko-adraviliške objekte obiskalo 18.212 gostov, medtem ko jih je bilo lani v tem času samo 16.044. To pomeni, da je letošnji o-bisk za 13,3 odstotke boljši od lanskega. V nasprotju s tem pa se je število nočitev občutno znižalo: od lanskih 42.190 na 30.935 v letošnjem prvem polletju. Gostinci ugotavljajo, da je tudi iztržek za 10,2 odstotka manjši, vendar upajo zamujeno nadoknaditi v drugi nolovici leta.
-sd
Kmetijsko blago gre dobro v promet
Na področju novomeške občine je letos v prvem polletju odkup kmetijskega blaga -precej večji kot je bil v tem času lani. V prvi polovici leta 1966 je bilo odkupljenega za 474 milijonov S dinarjev bla. ga, letos v prvdih šestih mesecih pa za 628 milijonov S din. N Velik vzpon gre predvsem na račun odkupa prašičev, telet, mladega goveda, perutnine, vina in jajc, medtom ko je letos nazadoval odkup zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in krompirja.
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
»DOLENJKA« - Novo mesto
proda
NA JAVNI LICITACIJI
del gospodarskega poslopja in zemljišča v Škocjanu
Licitacija bo 15. avgusta 1967 na kraju samem, in sicer od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. ure dalje p& za zasebni seiktor.
Licitacijski pogoji bodo podani pred začetkom licitacije.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 300 Ndin.
AVTOMOBILISTI!
ZDAJ JE ČAS
za zimsko protektiranje gum! - Ne ' vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje!
Gume vam solidno pro-tektira
PRDTEKTD R -VU LKAN
LJUBLJANA, Šmartinska 64 - telefon 310-072 AVTOPLAŠČE VAM PROTEKTIRAMO V 14 DNEH
Po sledovih nekega zločina •.
Sko
a okrog
Vtarija ico Mi Bi. Na
Avtomobilist zbil Lal dovo delavko, nato ▼grmel v prepad proti Krki
»0. julija se je pripetila huda prometna nesreča Francu Mikcu vozniku osebnega avtomobila is črmošnjic. Okoli 13 ure se Je peljal iz Ločne v Novo mesto. Na ovinku pri skladišču Cestnega pod-jetlja je začelo avto zaradi prevelike hitrosti zanašati, da je z zadnjem daJcm zadel Pavlo- Fabjan iz 2abje vaša, delavko iz LABODOVE šivalnice, ki se je pravilno po desna strani cesto peljala s kolesom in jo zbil na tla. Mikec je z avtom zdrknil v prepad in obtičal nekaj metrov od Krke na bregu. Voznik se je samo opraskal, Škodo pa *o ocenili na 5.000 Ndin. Pavlo Fabjan so odpeljali s hudimi poškodbama v novomeško bolnišnico, kjer so več ur reSevah življenje.
Pavla štiri ure pod kirurškim nožem
■ 5. AVGUSTA OB 8. URI V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI:
»Kako je s Pavlo Fabjan?«
Dr. META NOVAK, kirurg: »Stanje se je popravilo, nevarnost komplikacij pa še ni mimo.«
»Je. bila poškodba nevarna?« *
Dr. NOVAK: »Zelo komplicirana. Smrtno nevarna.«
»Zaradi zlomov?«
Dr. NOVAK: »Zlomov ni bilo, pač pa je dobila pacientka veliko hudih udarcev, kar je povzročilo nevarne notranje krvavitve.«
»Operacija je bila torej nujna?!«
Dr. NOVAK: »Potrebno je bilo hitro operirati.«
»Kdo je to opravil?«
Dr. NOVAK: »Jaz ... s pomočjo asistentov in drugega osebja.«
»Koliko časa je trajala operacija?«
*
»Ste kmalu ugotovili, kaj ji je?«
Dr. NOVAK: »Imela je nevarne notranje krvavitve.«
»V Ljubljano po kri za ženo ...«
■ 5. AVGUSTA POPOLDNE NA PAVLINEM DOMU:
»Vas obveščajo, kako je z ženo?«
JOŽE FABJAN: »Da, redno
Dr. NOVAK:	»Štiri	ure.
Morda celo dlje.«
»Koliko operacij je bilo tistega dne?«
Dr. NOVAK: »Kakšnih deset.«
»Kdaj se je pacientka zavedla?«
Dr. NOVAK: »Kmalu po
operaciji.«
»Je bilo na razpolago dovolj krvi?«
Dr. NOVAK: »Kot navadno. Krvi je komaj za sproti! Za ponesrečenko jo je pripeljal njen mož iz Ljubljane. Sam se je ponudil, da bo pripeljal kri.«
»So dovoljeni obiski pri pacientki?«
Dr. NOVAK:	»Ne.	Tudi
mož je ne sme obiskati, ker je še vedno v sobi za šoki-rance.«
»Se morda spominjate, kdo je sprejel Fabjanovo v bolnišnico?«
Dr NOVAK: »Jaz. Fol ure po nesreči.«
Jože Fabjan z enoletnim sinom Marjanom
Pavla Fabjan, roj. 21. maja 1945 — pred nesrečo. Zanimivo je, da je Franc Mi. kec, ki jo je zbil z avtomobilom, natanko mesec dni mlajši
zvem, kako ji je.«
»Sami ste šli po kri za ženo —«
FABJAN: »Za nesrečo sem zvedel v pol ure. Odpravil sem se naravnost v bolnišnico, v operacijsko ... Vprašal sem, če lahko kaj pomagam. Da grem lahko po kri v žensko bolnišnico, če hočem — so rekli. Dvakrat sem prinesel kri, pa jo je obakrat zmanjkalo. Potem sem rekel, da bi šel po kri še v Ljubljano. Sedel sem v avto in se odpeljal. V Ljubljani so bili že telefonsko obveščeni, da pridem, zatBjne je kri že čakala«
»Od "kod pa se je tisto nedeljo peljala vaša žena?«
FABJAN: »Iz tovarne LABOD, kjer so delali. V službo je hodila šele deset dni, prej pa je bila doma. Toda, saj veste, kako je! Dom sem uredil, imela sva načrte, zaslužil pa sem sam. Tako ... srednje.... po 80.000 Sdin. Sem že dolgo šofer pri KREMENU.«
»Imate otroke?« -*
FABJAN: »Samo sina Marjana. Eno leto je star.«
V Fabjanovo hišo štev. 85 v Žabji vasi se je naselila žalost.
»Ne morem delati. Ne vem, kaj bi_ Prve dni ni bilo tako hudo, 'toda zdaj... Saj človek kar ne more verjeti, da se je res zgodilo...« — je razmišljal Jože in se zazrl daleč, daleč skoz okno ...
Mikec 90 km na uro, Pavla 40 cm od pločnika!
■ 5. AVGUSTA NA POSTAJI MILICE V NOVEM MESTU: »Kdaj ste bili na kraju ne-sreče9«
ZVONE CARGONJA, miličnik: »Ob 13.20, dvajset minut po nesreči. Prej sem obvestil
reševalno postajo.« »
Letos že 228 mrtvih na slovenskih cestah!
»...Doslej je bilo na cestah v naši republiki že 6.050 prometnih nesreč, ki so terjale 228 človeških življenj. Hude poškodbe je pri tem dobilo 2111 ljudi, 2413 pa je bilo laže ranjenih. Škodo na karambolira-nih vozilih in tovoru so ocenili na približno 20 milijonov 886 tisoč 326 N dinarjev.
Povprečno je v Sloveniji bilo v minulem tednu 39 nesreč na dan, življenje pa je izgubilo 11 ljudi.
DELO — 7. avgusta 1967
»Kje je ležala ponesrečen-ka?«
ČARGONJA: »Je bila že v avtu.«
»Pa avtomobilist Mikec?«
ČARGONJA in STANE GO SENCA: »Stal je ob cesti, pri živi meji, nedaleč od nesreče.«
»Kaj je izjavil?«
CARGONJA in GOSENCA: »Nič posebnega. Rekel je le, da se spominja, kako je pred seboj opazil kolesarko, nato pa zavil na levo.«
»S kakšno hitrostjo je vozil Mikec?«
CARGONJA: »85 do 90 km na uro_ Morda celo hitreje.«
»Dovoljeno pa je?«
ČARGONJA:	»60	km na
uro.«
»Kako je vozila ponesre-čenka? — Sama ali vštric?«
ČARGONJA: »Peljala se je sama, pravilno desno, 30 do 40 cm od roba pločnika.«
»Kakšni ukrepi so zadeli avtomobilista Mikca?«
ČARGONJA in GOSENCA: »Takoj smo mu odvzeli vozniško dovoljenje, ga zaslišali in ga poslali na preiskavo krvi. čeprav ni bil pijan, mu je bilo treba kri vseeno vzeti. Tak je predpis v primeru težke prometne nesreče. Zadevo pa bo vzelo v roke še javno tožilstvo.«
(In še pripombo:	TAKO
HUDE 'NESREČE NA TEM CESTNEM ODSEKU ZARADI TOLIKŠNE HITROSTI AVTOMOBILISTA ŠE NI BILO!)
Mikec: »Naproti je prišel neki avto...«
■ 7. AVGUSTA ob 14.15 POVABLJEN V UREDNIŠTVO . NAŠEGA LISTA:
»Kje ste biU v nedeljo, dne 30. julija?«
»Koliko pa bi smeli?«
MIKEC: »Ne vem, ker ni tam nobene table za omejitev hitrosti.«
»Kako je vozila kolesarka (po sredi ceste, ob pločniku)?«
MIKEC: »Se ne spomnim.«
»Jo poznate?«
MIKEC:- »Ne, ne poznam je.«
»Koliko časa že vozite? Od kdaj imate vozniški izpit?«
MIKEC: »Avto vozim od letošnjega februarja, izpit pa imam od leta 1964.«
»Kdaj se je zgodila nesreča?«
kri, pa so ugotovili, da seffl vozil trezen.«
Vzeti enoletnemu otroku mater?
Nesreča Pavle Fabjan ni prizadela samo njenih — moža, sina in drugih članov družine, prizadela je vse vaščane, prizadela je tudi precej tistih, ki so prebrali samo vest v kroniki nesreč.
Tisti teden pa je bilo v žabji vasi slišati tudi tole:
- Zločin!!! Kaj je to drugega kot zločin! Pomislite,
■	l
■
[ Najnovejše: Pavli Fabjan j gre na bolje!
V ponedeljek, 7. avgusta opoldne smo v novomeški bolnišnici izvedeli, da se stanje pacientke Pavle Fabjan iz Žabje vasi izboljšuje, da je izven življenjske nevarnosti in bo v nekaj dneh zapustila šok-sobo.
MIKEC: »Ko sem hotel kolesarko prehiteti, je prišel naproti neki avto. Ne vem, ali je bil osebni avto ali tovornjak. Potem sem zavil.. Več se ne spomnim «
»Kaj je bilo potem?« MIKEC: »čutil sem, da sem jo zadel. Vse je bilo tako hitro. Začelo me je skrbeti, kaj je s kolesarko. Trikrat sem telefoniral iz Ločne v bolnišnico, pa nisem nič zvedel. Potem sem šel osebno
tja. Vratar Je rekel-, da nič ne ve, zdravnika pa da ne
Naše ceste postajajo podobne klavnicam. Do zadnje sobote se je ubilo ali pa je bilo ubitih na slovenskih cestah samo letos že 228 ljudi, od tega veliko otrok, mater in žena! Brezvestno dirjanje z motornimi vozili, neupoštevanje prometnih predpisov (da o srčni kulturi, omiki in splošni razgledanosti sploh ne govorimo!) in netovariško ponašanje na javnih cestah nas bo kmalu pripeljalo na vrh mednarodne lestvice žrtev prometnih nesreč! Bomo ob vsem tiho trpeli kot ovce
in »sočustvovali« z nesramnimi vozniki, ki imajo ob	...	-.	H
vsaki nesreči polna usta izgovorov na »objektivne	^	fp5	?,
vzroke«, pa čeprav so po stari kranjski navadi »kupili danes meni, jutri tebi « korajžo s kozarci vina«?	Toda	ali	ti	pomislijo
Mar bomo brezobzirnim dirkam na naših	cestah	kdaJ na to, da se je tako
in žrtvam takih nesramnosti še vedno rekli	samo	ponesrečilo že veliko kole-
»prometna nesreča«? Si bo kdo upal javno ožigosati	sark> žena in mater, da je po
• ■	>• ■■ _ _i_s:s—; —i ——:o	krivdi brezvestnih avtomobi-
iztrgati mater enoletnemu otroku . <. Kazen, huda kazen naj ga zadene ...!«
Tako v Žabji vasi. Tako morda še kje, kjer so Pavlo poznali. Vendar v tem zapisu ne bomo presojali, ali j® to in tako prav ali ne. Nimamo namena dogodka še bolj dramatizirati, kot je biI matiziran, ko se Je, zp na (Trčenje ... kol**rkaQ . pločnik, voznik v P1®?. , Vri Kri.. Strah!!! Tragedija. In če se "potem kdo bori s smr jo, je res' tragedija.) In vendar: ali ni čloypk odgovoren za vse tisto, kar sočlovek« prizadene? Kaj je torej to, če avtomobilist pahne kolesarko in mater (hote ali nehote) v nesrečo, v boj za življenje in smrt ter trpljenje pod kirurškimi noži?
Vemo, veliko jih je, ki so prav zdajle dvignili glas in protestirajo, češ:
»Zločin to ni bil, bila je le
take ljudi z zločinci nad sodržavljani?
FRANC MIKEC, ključavničar v tovarni zdravil KRKA: »V tovarni. Delal sem «
»Se vam je zelo mudilo domov?«
MIKEC: »Ni se.«
»Je bila cesta prosta?«
MIKEC: »Prosta, od tovarne dalje.«
»Ste bili sami v avtu?«
MIKEC: »Sam.«
»Kdaj ste opazili kolesarko?«
MIKEC: »Ko sem pripeljal izza ovinka. Bila je 15 do 20 m pred menoj.«
»Kako hitro ste vozili?«
MIKEC: »Okoli 80 km na uro.«
more poklicati. Tam sem srečal tudi kolesarkinega moža. Ko sem mu hotel povedati, se mu opravičiti, me je nadrl. šel bi k njemu na dom, pa se bojim. Nesreča me Je tako pretresla, da teden dni nisem mogel delati. Vzel sem dopust.«
»Koliko ste ga pa spili tisto nedeljo, ko se je zgodila nesreča?«
MIKEC:	»Dva	deci	vina.
Doma pri kosilu. Vzeli so mi
listov, motoristov in drugih izgubilo že veliko veliko otrok svoje matere in očete, da ima danes nešteto otrok hroipe matere ali očete po »zaslugi« takih šoferjev? Tudi jaz imam mater, ženo, sina, brata, sestro — kot jih imaš ti! Mar bova ravnodušna do tega, č® brezvesten voznik po* dre danes mojega, jutri pa tvojega otroka??? Najbrž ne!
Tedaj bova oba, ne da bi pomislila, zakričala: »To j® zločin!«
IVAN ZORAN
■■■■■■■■■■■■■■■■Mm
Zvone Cargonja, miličnik -novomeške postaje milice
VELETRGOVSKO PODJETJE
KOKRA — KRANJ
obvešča cenjfene potrošnike, da je odprlo
v METLIKI NOVO PRODAJALNO
KOKRA
METLIKA
(Partizanski trg)
Na zalogi velika izbira tekstilnega blaga, lahke konfekcije, moškega in ženskega perila, galanterijskega biaga in igrač.
Konkurenčne cene, potrošniški krediti!
Za obisk se priporoča kolektiv prodajalne
KOKRA - METLIKA
188 fantov - mladih vojakov
Po programu bi morali fantje iz občine Črnomelj, rojeni leta 1949 in 1950, preživeti 15 dni v taboru obrambne vzgoje, ker pa občina nima denarja, so morali učni program predelati v 8 dneh — Za šport-?° in kulturno življenje medtem ni bilo skoro nič casa.
V stavbi črnomaljske gim-Mazije oziroma internata te r11* ni bilo običajnega miru, Kakor je sicer med počitnica-r11- V gosteh so imeli 188 fan-“?v 12 vrst kmečke in delavce mladine, za katere so tu rganizirali obvezno predvoja-
ško
vzgojo.
2 breze ob stopnišču pred avbo je visel velik kos žele* ? ^ trije fantje, na las po-obni vojakom, so me ustavili:
Poveljnik tabora Stanko ukorepa je z obema četama “uadincev na strelskih vajah ’ Loki, doma pa smo le ku-^ji. dežurni in straže, — so Povedali. Pojasnili so mi, da uPorabljajo kos železa za ki jih kliče k zboru in ~a jim pri pouku predvojaške 2° j e »ni ravno sile«. Po dru-2® podatke pa so me napotili šefu odseka za narodno obrambo pri ObS Črnomelj, Jo-^ Sotliču.
Našla sem ga v pisarni, Jer je bilo prijetno hladno, medtem ko je zunaj vladala &®znosna vročina. Ker se kot ^ska na vojaške zadeve kaj I lo spoznam, sem ga prosijo za potrpežljivost, nakar mi 1® Počasi pripovedoval, kako 80 tabor letos organizirali:
— Z organizacijo tabora Predvo jaške vzgoje smo imeli etos še nekaj več težav kot oičajno. Pouk vojaških ve-je za kmečko in delavsko Gladino z zakonom določen predviden v 15 dnevnem boru obrambne vzgoje. Pri smo morali zaradi pomanjkanja sredstev v občinskem proračunu učni program predelati v osmih dneh. Občina je v proračimu lahko zagotovila le l,4oo.ooo Sdin drugo pa smo zbraliTponS-
Uraik01e0-TSkih organizaciJ-
Žgi”*. Fantie
^ato je zajtrk, dviganje in poprav zastavi, takoj nato pa jfredo k pouku. Do 14. ure P°ldne traja dfeloma teore-
nesreče
^°torist med prehitevanjem v mopedista
roiio.avguste popoldne ata se Mi-Pasic iz Konca in Slavka a,!”®* Peljala a mopedom v Novo htu;°: v črmošnjicah ju Je prevelik motorist Jože Drab iz Cerovca, zadel moped, na njem pa podrl in tudi si 44>padel na cesto. Slavka BaSel Skfin škodovala nogo in roko. so ocenili na 2000 Ndin.
Uslužbenec ganske ambasade trčil i Po prehitevanju
fiJ^tenec ganske ambasade iz 4. TumT*’ Harry Abu Asamaah, Je ni*« ^sta Prt Trebnjem z osebje	prehiteval avto, ki ga
Oeva X. Slavk° Kozomara iz Pan-ko	naproti pridrvelo ne-
hatl^	GaaAi voasnik se Je
aWjj umaknil naproti vozečemu a^nobilu pri tem pa mdel Ko-avto. Škode Jo bilo za
V Hrastju trčila avto in moped
avgusta Jijutrad ata se v gfjastju srečala avtomobilist Jože in mopedist Jože U6Jak ^Orehovice. Ker sta voeila po ceste, sta se zaletela. Mope-je lažje udaril, škodo so ^*^11 na 1400 Ndin.
»Zastavo 750« vrglo čez škarpo
i® T nepreglednem v V avti vasi odneslo čea avtn . 08 P« k mlinu osebni ‘“»stava 750«, id ga je voesil Ržok iz Srednje vasi nad slo ~°ko. »Zastavo« Je zane-vajL.,° Je EriSek srečeval naproti ^Soo	SJcodo 80 oconiU na
*rčila Novomeščan ■n jordanski turist
^omeSčan
Joi
Kraus ki
turist Karlin Azzazi sta 08ej - avgusta popoldne srečala z avtomobiloma pri Ru-
ti6ni, deloma praktični pouk vojaških veščin. Po kosilu imajo dve uri za počitek, nakar je spet pouk. Po večerji običajno gledajo film iz vojaškega življenja in — dneva je že konec. Ob tako natrpanem dnevnem redu pa trpi predvideno kulturno in športno življenj«, za katerega enostavno ni časa.
Hrano dobivajo petkrat na dan in je izdatna, seveda pa je treba upoštevati, da so mladinci na pred vojaški vzgoji in ne v kakem letovišču. Velite pomanjkljivost naših taborov obrambne vzgoje je v tem, da ne moremo organizirati resničnega taborjenja v
naravi. Nimamo namreč šotorov. Bivanje gojencev predvo-jaške vzgoje v mestu pa ni priporočljivo. Julija in avgusta je navadno huda vročina in fantje s hojo na teren, kjer vadijo, izgubljajo precej časa. Prav tako je sredi mesta teže vzdrževati disciplino kot v kakem taboru na samoti. Razmere nas silijo k pretiranemu varčevanju, vendar se mi zdi, da to pri obrambni vzgoji ni na mestu in tudi ni v skladu z zakonom, ki je še vedno v veljavi. Zal ga moramo pri nas, pa tudi marsikje drugje, prikrojiti po svoje.
Povedati moram še to, da nam tukajšnji garnizon nudi precejšnjo pomoč. Dali so nam filme, posodili orožje in kader za pouk, vendar bi želeli Od vojske še več razumevanja za materialne težave.
RIA BAGER
Le kuharji, dežurni in straža so bili 3. avgusta opoldne doma, medtem ko sta četi vadili streljanje na terenu. Rekli so, da se na obveznih vajah predvojaške vzgoje »še kar dobro« počutijo. (Foto: Ria Bačer)
OB 35-LETNICI NOGOMETNEGA KLUBA »BELA KRAJINA«
Nagrada za požrtvovalnost
Ob jubileju je dosegla Bela Krajina svoj največ ji uspeh — Novo tek* movanje, novi problemi — Predsednik kluba Božidar Kramarič o uspehih in težavah.
Letos prestavlja NK Bela krajina iz Črnomlja 35-letnico delovanja. Klub je bil ustanovljen že 1930, toda aktivno so začeli Igrati leta 1932. Pobudo za ustanovitev je dal sedanji predsednik kluba, 56-letni upokojenec Boildar Kramarič, ki je v klubu opravljal vse nalo-grc, od deturstva, delegata, zdravnika. do trenerja in predsednika. Za veliko prizadevanje smo mu dolžni vsaj skromno priznanje!
Kaj več o črnomaljskem nogometu pa naj. pove tov. Kramarič sam.
»V prvih letih delovanja je naš klub igral prijateljske tekme z Elanom, Metliko, ki smo Jo premagali s 14:0 in celo s 30:0 ter z zagrebškimi klubi. Navdušenje med gledalci je bilo veliko; oelo godba je Igrala. 1910 smo navezali stike s Slavonskim Brodom in z Vrbasom. Med vojno klub ni deloval. 1955 smo postavili sedanje igrišče Igrali z Dl-
blemov je v kmbu veliko. Slačilnica in igrišče nimata pravno določenega lastnika. Mi ju vadržujerao z lastnimi sredstvi. Igrišče pripravljamo pred tekmo samd. Ko so v bližini gradili šolo, so porušili ograjo in zasuli kanalizacijo. Tudi z denarjem smo čisto na tleh. Ven-
naraotn 0:4 in z reprezentanco Ljubljane 4:4. Nazadnje smo po stali člani I. razreda LNP. Kot prvaki Dolenjske smo dvakrat sodelovali v kvalifikacijah za vstop v slovensko ligo, toda nismo uspeli, zato lahko imamo letošnjo uvrstitev v SCNL za naš največji uspeh.
Letošnje prvenstvo je potekalo v znamenju ostre borbe za prvo mesto. Mislim, da smo bili zasluženo prvi. S sojenjem so bili letos zadovoljni tako Igralci kot gledalci, naša želja pa je, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Naša ekipa je bila zelo disciplinirana, saj smo imeli v celem prvenstvu le tri izključene igralce.
Sedaj imamo 27 igralcev in pre cej dobrih mladincev, ki jih bomo sproti vključevali v ekipo. Od novih Igralcev se nam je priključil edino Puljak. odšel pa bo morda Terzič. Do pričetka tekmovanja bomo trenirali trikrat na teden,
Naše želje v tekmovanju SCNL Mahovnik pri Kočev-
■o. cu b, se obdrSali v lig. Rro- jiJ; goSpodinjstva pQ
80 Ndin!
V sodelovanju s svetom krajevne skupnosti Kočevje-mesto so se prebivalci Mahovnika odločili, da bodo uvedli krajevni samoprispevek za nekatera komunalna dela. Po tem sklepu bo ”sa-ko gospodinjstvo s svojo hišo v tem kraju plačalo po 80 Ndin, nosilci stanovanjske pravice pa po 30 Ndin.
dar upamo, da ga bomo nekaj dobili ob proslavi 35-letndco kluba, nekaj pa z zabavo, ki jo nameravamo organizirati. Končno pričakujemo, da nam bodo priskočile na pomoč tudi delovne organizacije.
Na koncu bi se rad zahvalil gledalcem, Id so nas hrabrili in jih vabim, da nas spodbujajo tudi v višjem tekmovanju!« je končal Božidar Kramarič.
Prvenstvo v slovenski conski ligi se bo pričelo 27 avgusta.
ANTON LAT KR N ER
PRISRČNA VOŠČILA ZA OBČINSKI PRAZNIK POŠILJA
LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA
ZORA
ČRNOMELJ
Hkrati obvešča, da prodaja
NA LICITACIJI 14. AVGUSTA tovorni avtomobil
ZASTAVA 620 B,
leto izdelave 1964.
Licitacija bo ob 8. uri v podjetju, ogled pa je možen vsak dan od 6. do 14. ure.
»š ■ .	-
tič'- •*>., v
NOVO MESTO
OPEKARNA KANIŽARICA
pošilja za občinski praznik iskrene čestitke vsem delovnim kolektivom, svojim strankam in poslovnim prijateljem.
Obenem sporoča, da in betonske votlakc.
ima na zalogi zidno opeko
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ
VOŠČI
za
12. avgust — praznik domače občine vsem delovnim ljudem in se jim priporoča!
Danes se žalne obiranje hmelja!
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMEU
začpe danes obirati hmelj na nasadih v Dragatušu in Črnomlju.
K obiranju vabijo stare in nove obiralce, za katere bodo organizirali prevoz do delovnega mesta. Za merico obranega hmelja bodo plačevali 1.80 Ndin, kolikor je določilo združenje za hmeljarstvo.
■ Delovni kolektiv zadruge hkrati čestita
■ za občinski praznik!
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
Nudimo vam bogato izbiro: 1=1 gospodinjskih aparatov
□ akustičnih aparatov D elektroinstalacijskega materiala
Kupujte v naših trgovinah v Krškem in Novem mestu!
STANKO ŠKALERi
8
KOZJANSKI
ODRED
Sovražnikove »očiščevalne« akoije so bile najmočnejše sredi decembra 1944, čeravno so' jih vztrajno ponavljali tudi v zimskih mesecih. Enote Kozjanskega odreda so se v teh pogostih ofenzivnih akcijah reševale iz obročev, ki jim jih je pripravljal sovražnik, z manevriranjem. V večini primerov je s takšnim manevriranjem, posebno takrat, če so komandirji enot dobro poznali pokrajino, uspevalo reševati borce. Izgube in žrtve, M so jih v zimi 1944-45 utrpeli kozjanski partizani, je največkrat ‘zakrivila slaba obveščenost o sovražnikovih pohodih in namerah, včasih pa je bila posredi tudi sovražnikova špijonažna dejavnost in izdajstvo.
Zaradi izdaje je sovražnik napadel komaj ustanovljeni IV. bataljon Kozjanskega odreda, ki je bil na poti v XIV. divizijo, da bi ji predal težko orožje iz zavezniške pomoči. Kozjanski odred je namreč imel na Marofu pri Planini urejen prostor, kamor so zavezniška letala spuščala vojaški material.
Ko je bil IV. bataljon s težkim orožjem na poti v XIV. divizijo, so ga pri Kalobju zaradi izdaje napadli Nemci. Sovražnik je bil dobro obveščen in v premoči; iz borbe ee je rešil le del bataljona, precej borcev pa je v obrambi padlo ali so bili ujeti.
Dosti bolj kot partizanske enote Kozjanskega odreda pa so zaradi sovražnikovih napa dav v zimi 1944-45 trpeli prebivalci tega ozemlja. Ker sovražnik največkrat ni mogel doseči pomembnejših uspehov v boju proti enotam odreda, se je znašal nad prebivalstvom. Ravno v zimskem ca-ea 1944-45 je storil okupator največ zločinov nad civilnim prebivalstvom. Na področjih, kjer so križarile sovražne vo jaške enote vseh barv — policija, esesovci, vojska, ustaši in druge kvislinške skupine — so požigali domačije in v nj.ih včasih tudi ljudi, streljali moške, ki so jih osumili dedovanja s partizani, odganja
li žene v taborišča in jim odvzemali otroke.
Boji in žrtve v zimi 1944-1945
Kozjanski odred je kljub uspešnemu manevriranju njegovih bataljonov pozimi 1944/45 utrpel dve izgubi, ki sta prizadeli njegove borce in prebivalce Kozjanskega.
Tretji bataljon so pri Zabu-kovju napadle nemške enote, ki so tja nemadoma pridrvele iz Planine. Bataljon je odbil prvi sovražnikov napad, toda ko je del sovražne enote napadel položaje bataljona od zadaj, so se borci umaknili iz vasi v gozd. Med umikom se je od bataljona ločil komisar odred Djordje z mitraljezcem Tinetom in dvema borcema. Po končanem spopadu, v katerem so sovražnika pognali iz vasi nazaj proti Planini, so našli mrtvega komisarja odreda m ob njem tri borce na Mrzli planini nad Zabukovjem. Nekoliko od njdh je ležalo pet padlih sovražnikovih vojakov. Tu je nekaj tednov pred zmago končal svojo revolucionarno življenjsko pot mladi črnogorski intelektualec, hrabri komisar Djordje, ki je zaradi svoje neustrašenosti bil znan po vsem Kozjanskem.
Iz Zabukovja se je tretji bataljon po tem spopadu umaknil na Pokonik in nato proti Bizeljskemu. Pri Sv. Je-derti nad Pišecami je našel štab odreda in ostala dva bataljona, ki sta bila prav tako nenehno izpostavljena sovražnikovemu zasledovanju.
Potem so se posamezni bataljoni ločeno prebijali proti vrhovom Bohorja, kamor jim sovražnik ni sledil.
Tik pred osvoboditvijo: nove žrtve odreda
V	začetku marca je II. bataljon pod vodstvom komandirja Andi j a šepetavca krenil na pohod severno od Bohorja in prišel prek Njivic in He-nine mimo Kremena v okolico Šentruperta. V bataljonu je bilo okrog 120 borcev, največ Slovencev, nekaj tudi
Madžarov, Rusov in Grkov. To področje ima vsekakor zelo pomembno lego, saj prek njega vodita poti iz Posotelja in Posavja v celjsko kotlino in naprej proti Mariboru in Ljubljani. Bataljon je imel nalogo, da na teh poteh spremlja premike razpadajoče sovražnikove vojske. Kakšnih 14 dni se je bataljon zadrževal v krajih med Šentrupertom in Svetino, štirinajst dni je minilo, ne da bi se bataljon srečal ‘s sovražnikom, pa tudi obveščevalci niso prinesli nobenih posebnih vesti. Toda sovražnik se je v tem času pripravljal, da »očisti« področje okoli Resevne.
Iz nemških vojaških krogov v Teharju je bilo sicer pravočasno odposlano sporočilo o iiameravanem velikem sovražnikovem napadu, toda zaradi malomarnosti enega ~d kurirjev, ki so to sporočilo pre našali, opozorilo ni pravočasno prišlo na Resevno, kjer sta se takrat nahajala II. bataljon in komite KPS za področje Šentrupert.
Nemci so zato v zgodnjem jutru 18. marca s svojim napadom bataljon in komite popolnoma iznenadili. Članom komiteja in aktivistom, ki so se nahajali v Gradišču na južnem pobočju Resevne, se je posrečilo prebiti se iz sovražnikovega obroča. Med Veliko in Malo Resevno sta padla le sekretarka okrožnega komiteja Skoja Cvetka Jerinova in član komiteja Dušan Lah, ki so ju sovražniki obkolili pri kmetu pod vrhom Resevne.
Drugi bataljon se Je takoj po sovražnikovem napadu začel umikati z Resevne proti zahodu v smeri Svetine, pri tem pa je zadel na sovražnikovo enoto, ki ga je potisnila proti Križevim potom. Toda tudi v tej smeri je sovražnik borcem bataljona preprečil umik. Po hudem spopadu so se nato borca umaknili v globel med Ravnami in Lan gerjem. Tu je okrog 120 bor oev brez zadostne municije obtičalo pod skalnatimi strminami v kotlini Langerjeve hoste, ki jo je sovražnik obkolil in napadal z minami, bombami ter mitraljeskim
V Bušinji vasi so odkrili nov spomenik
V	nedeljo, 6. avgusta, so 'v Bušinji vasi pri Metliki na tamkajšnjem pokopališču odkrili srpomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja. Svečanost je ob desetih dopoldne ob navzočnosti domačinov in mnogih gostov — prisotna sta bila tudi republiška poslanca Niko Belopavlovič in Ivan 2ele — začel predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Franc
SZDL v Kočevju zbira za žrtve napada
Predsednik in tajnik občinske konference SZDL Kočevje sta pretekli teden obiskala večino krajevnih odborov SZDL In se s njimi pogovarjala o zbiranju pomoči za trtve imperialistične agresije.
Krajevni odbori SZDL bodo v kratkem ustanovili posebne komisije za zbiranje pomoči za žrtve imperializma. Predstavniki komisij bodo obiskali vse člane SZDL, ki niso v delovnem razmerju in zbirali pomoč (v delovnih organizacijah vodi enako akcijo sindikat). Prve rezultate akoije SZDL, ki Časovno ni omejena, pričakujejo 2e v naslednjih tednih.
Tomc. Nato je predsednik občinskega odbora ZZB Franc Jakljevič v jedrnatih besedah opisal zgodovino naprednega gibanja v Bušinji vasi in okolici, katerega začetki segajo že v Čas pred prvo svetovno vojno. Tu je bil namreč doma podoficir Lojze Rogelj, eden izmed vodij vojaškega upora v avstrijskem Judenburgu maja 1918 in je svojo privrženost svobodi in pravičnejšemu redu tudi plačal z življenjem.
V stari Jugoslaviji so se prebivalci na veliko izseljevali v tujino, ker doma ni bilo zaslužka, med NOB pa so se množično vključili v revolucionarno gibanje, saj se je od 188 prebivalcev Bušinje vasi in Malega Lešča borilo v brigadah NOB 51 mož in fantov.
V Bušinji vasi je bil vaški odbor OF že od jeseni 1941. leta, od 1942 pa so tu delali partijska celica KPS, skojevski aktiv, mladinski aktiv, AF2 in še druge organizacije.
V bližini vasi so bile tudi tri večje borbe, med katerimi naj omenimo zlasti uničenje fašistične in belogradistične postojanke na Suhorju v novembru 1942. Velik pa je bil ▼ zadnji vojni tudi materialni in krvni davek obeh vasi, saj
je vklesano na spomeniku 24 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.
V	zameno za vse te žrtve pa sta v svobodi oba kraja lepo napredovala; dobila sta elektriko, vodovod in pod Bušinjo vasjo je stekla asfaltna cesta. Mladina je študirala, se zaposlila v domači lesni industriji in drugod, obnovljene so bile hiše in vinogradi, skratka: napredek je bil viden na vsakem koraku.
Po govoru je tov. Jakljevič odkril spomenik, položeni so bili predenj venci, nakar se je zvrstil kulturni spored, v katerem so sodelovali pionirji suhorske osnovne šole, metliški pevci in godba na pihala.
Po svečanosti je bilo na bližnjem vrtu prijateljsko srečanje domačinov in njihovih številnih prijateljev.
KOČEVSKI TISK za žrtve
Kolektiv časopisno založniškega podjetja »Kočevski tisk« iz Kočevja se Je odločil, da bo prispeval
1	odet. od svojih osebnih dohodkov za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Kolektiv je o pomoči odločil s posebno anketo, s katero se je večina članov odločila, da prispeva pomoč za fcrtve imperializma.
»In je svoboda zasijala...« — je v maju 1945 donela partizanska pesem po vsej domovini. Na sliki: takole je Sevnica 13. maja 1945 sprejela borce Kozjanskega
odreda
ognjem od 8. zjutraj do večernih ur. V tej borbi je padel komandant bataljona Andi šepetave in okrog dve tretjini borcev; v globeli je za vedno ostalo 9 borcev specialnega voda s komandirjem Pol-detom Slapšakom — Gaj stom ter štirje kurirji TV postaje Kalobje in njihov komandir Jože Radej, ki se je potem, ko je bil ranjen v noge, sam ubil z ročno bombo.
Pred koncem vojne je bil ustanovljen še IV. bataljon
Ko se je bližal konec vojne, se je po nalogu štaba IV. operativne cone	preo sno-
val Kozjanski odred, pri ka-
terem je bil ustanovljen še IV. bataljon. Zbor odreda je bil na veliko noč 1945 v Za-jeselah pri Ložcah. Del odreda je dobil nalogo, da prestopi mejo na Sotli in se prebije za sovražnikovo fronto v Podravino in nato v Prekmurje.
Frontno črto je odred obšel po ovinkasti poti čez Hrvaško Zagorje mimo krajev Ivanič, Stubica, Križevci, Sv. Ivan, žabno, Bjelovar, Podravska Slatina, Virovitica in pri Barču prek Madžarske prišel v Prekmurje. Tam se je združil za napredujočo JA in Rdečo armado.
V	Prekmurju je del odreda ostal v osvobojeni Murski So-
Inž. Smiljanu Cotiču v spomin
V beograjski vojaški medicinski akademiji je po dolgi in mučni bolezni 29. julija
umrl v 41. letu polkovnik letalske tehnične službe, diplomirani letalski inženir Smiljan Cotič.
Rodil se je v Krškem 9. 1. 1926 v družini davčnega upravitelja, tam preživel otroštvo in končal štiri razrede gimnazije. Zaradi naprednih teženj in revolucionarnih misli ter neprestanih sporov s tedanjim režimom pa je morala družina Alojza Cotiča zapustiti rojstni kraj. To se je zgodilo leta 1940, ko je imel Smiljan 16 let.
V Beogradu je Smiljan nadaljeval srednješolske študije in se družil z napredno mladino. Kasneje je kot skojevec opravil več težkih nalog, dokler ni vzel puške v roke in postal partizan. Med vojno so mladega Cotiča odlikovale velika narodna zavednost in izjemne moralne lastnosti. Zato je dobival vedno zaupne naloge, ki jih je tudi natančno oprarAl.
Ob koncu leta 1946 je bil poslan na beograjsko strojno fakulteto, kjer se je kot vojaški štipendist takoj uveljavil pri delu in v politični aktivnosti. Studije je končal v rekordnem kratkem času z najboljšimi ocenami. Ko je prišel na delovno mesto inženirja, se je takoj uvrstil v skupino nadpovprečnih strokovnjakov. Dali so mu najzahtevnejše naloge s področja
Namesto vencev: v sklad za boj proti raku
Ob prezgodnji smrti letalskega inženirja polkovnika Smiljana Cotiča se je večje Število vojaških enot in ustanov odločilo kupiti renče ea na njegov grob. Cotičeva družina pa Je prosila odbor zapo-
preučevanja letalskih materialov med letenjem. Hkrati je prevzel najodgovornejšo dolžnost v letalski tehnični službi vojnega letalstva.
Polkovnik Cotič je bil povsem predan delu in je s tem velike pripomogel k razvoju vojnega letalstva in protiletalske zaščite, čeprav ga je delo na strokovnem področju
Italijanska delegacija pride v Ribnico letos septembra
Občinska skupščina Ribnica je povabila delegacijo talijanske občine Arcevie, naj pride na obisk 3. septembra. Italijanska delegacija bo ostala na obisku 2 do 3 dni. Ogledala si bo Sodražico, Travno goro in Ribnico ter njihove zanimivosti. Na nro-
gramu Je tudi uradni sprejem in razgovori o nadalj* njem sodelovanju obeh občin. 5. septembra si bodo gostje iz Italije ogledali tud* večer narodnih pesmi in sov, ki ga bo izvedlo v okvt ru ribniškega festivala KO® »Tine Rožanc« iz Ljubljane.
RIBNICA: invalidski prejemki naj se povečajo!
grob, naj bi denar raje naložili v sklad za boj proti raku. Denar bo V. P. 8115-19 Zemun zbirala do 10. septembra. Po 30.000 Sdln so le prispevali letalski remontni zavodi »Zmaj«, »Jastreb« in »Most«.
Komisija za vojaške vojne invalide pri ribniški ZZB je pred kratkim kljub pasjim dnem na sestanku razpravljala o vprašanjih, ki tarejo članstvo. Največ so govorili o gmotnem stanju Invalidov in uživalcih invalidskih pokojnin. Ugotovili so, da so Invalidske pokojnine pr*maj, hne in da se z njimi ne da živeti. V skladu s predvidenimi spremembami v invalidski zakonodaji so predlagali, naj se cenzus davčne lestvice
premakne s 5500 na 20.000 S din, kar bi omogočilo, da bJ več upravičencev prejem^ invalidnine. Invalidski doda*• ki naj bi se povečali z 20.60° 30.000 do 35.000 SdiO-
na
»AO VVivvv VIU Vi7iWv ^
Osebne pokojnine, ki jih oO" bivajo vdove in starši padjj® borcev, pa naj bi se poveo* le enotno s 1200 na 5000 Sdi°’
Komisija je predloge ti*? čila občinski skupščini z ljo, naj jih ta pošlje pristor nim organom v Ljubljano.
boti, kot komanda mesta, del odreda pa je zasedel okoliš-ške kraja. Ob osvoboditvi so borci Kozjanskega odreda v Prekmurju prešli v sestav rednih enot Jugoslovanske armade.
Del odreda, ki je v apriW 1945 še ostal na Kozjanskem, je ob osvoboditvi vkorakal * Celje. Pomagal je razorožiti ostanke nemške vojske & ustaških skupin ter zagotoviti varnost prebivalcev v mestu in okolici.
Po podatkih, ki so jih zbrali ob srečanju štajerskih brigad leta 1954. na Ostrožnem pri Celju, je ogotovijeno, d® je bilo v enotah NOV na Kozjanskem 1266 borcev.
zelo zaposlilo, je opravljal od govorne naloge tudi kot dril-
Sbeno politični delavec. S ta- < kim delom in neposrednostjo je pridobil simpatije vseh, to so ga poznali in z njim sodelovali.
Za zasluge v vojni. prizadevanje v njej in krepitev l* talstva je dobil polkovnik C? tič vojaška in večje šteifi0 drugih odlikovanj, zaradi & jemnih uspehov na delovnem mestu pa je napredoval do čina polkovnika.
S prezgodnjo smrtjo polkovnika inž. Smiljana Cotiča sta vojaško letasltvo in protiletalska zaščita izgubila nadarjenega inženirja in strokovnjaka, naša armada zgled-nega oficirja, Zveza komuni-stov predanega člana, pokoj' nikom družina pa vzornega očeta, sina in brata.	_
L. *•
Jakčevo Novo mesto
Wa seji novomeškega sveta, za prosveto in kulturo, ki je biZa pod vodstvom prof. Eme Musar 2- avgusta, je bila na dnevnem redu tudi problematika Dolenjskega muzeja. Poročevalec prof. Janko Jarc je med drugim v daljnem nagovoru prisotne o-Pozoril na izredno po-ntembno vlogo Novega Mesta v delu Božidarja Jakca ter prebral nekaj dokumentov, ki zadevajo slikarjevo vrnitev v Novo Mesto ter postavitev njegovega ateljeja in umetnikove galerije na za to *e dlje časa zaščitenem Prostoru, člani sveta za Prosveto in kulturo so bi-“ tako ponovno seznanjeni z dejstvi, o katerih sta svet za kulturo in svet za Urbanizem razpravljala že
Božidar Jakac: Znamenje pri Gotni vasi
pred leti. Stvar se za enkrat še ni premaknila z mrtve točke, kljub prizadevanju omenjenega sveta ter Dolenjskega muzeja, ki ima »zadevo v rokah«, kot temu pravimo.
Ni v slovenskem ali svetovnem merilu nekaj novega, da se umetnik, Jci je s svojim delom zaobjel svoj čas, vrne na izvir svojega ustvarjanja, da bi tam, kjer se je v njem prvič zganila ustvarjalna misel, še in še črpal iz motivike mesta, pokrajine... In ni nekaj novega in kaj izjemnega, če se rodni kraj oddolži svojemu umetniku s postavitvijo ateljeja in njegove galerije ter s tem postane dedič njegovega umetniškega dela, to se pravi umetnin, katerih tudi čisto materialna vrednost se z leti ne amortizira, temveč nenehno raste. Tako se kipar Lojze Dolinar seli v Kranj, tako se mnogi slovenski in jugoslovanski umetniki s poti po svetu vračajo v zatišje doma. Tudi Jakčevo Novo mesto pričakuje umetnika! Morda za nas ni zanimivejše zamisli niti pomembnejšega načrta, kot je Jakčeva namera o vrnitvi v Novo mesto. V slovenskih kulturnih krogih jo je že dlje časa slišati.
Spomnimo se, kako je bilo z graditvijo Dolenjske galerije! Razstavišče, o katerem smo menili, da bo v takem tn takem položaju, ko gospodarsko življenje zožuje možnosti
investicij za kulturo, je. bilo vendarle zgrajeno. Danes je postalo del mesta, ena njegovih najpomembnejših kulturnih u-stanov; praznina v likovnem informiranju ter vzgoji konsumentov kulture je bila izpolnjena. Tokrat gre za veliko manjšo investicijo, pa toliko pomembnejšo, ker je govor o velikem umetniku, čigar opus je izšel iz Novega mesta.
PETER BREŠČAK
Gospoda
Glembajevi
V 87. zvezku Kondorja je zastopnik Miroslav Krleža z dramo Gospoda Glembajevi. Drama je prvi del trilogije o Glembajevih, prvič pa je bila natisnjena v Zagrebu 1928. Klasično delo sodobnega hrevaškega in jugoslovanskega gledališča je prevedel dr. Bratko Kreft. Gospoda Glembajevi so meščanska drama, so slika propadajočega polpreteklega sveta, ki se je sam obsodil na smrt in si v agoniji sam pije kri kakor Škorpijon, ne oziraje se na nasprotne sile. ki tudi že izven glembajev-skega sveta in od njega izzvane začenjajo v družbi nastopati proti njemu. Tako je zapisal v spremni besedi Bratko Kreft.
Jubilejni zbornik RTV Ljubljana
2e tretje leto teče na n. programu RTV Ljubljana oddaja, ki jo sestavljajo poslušalci sami s svojimi predlogi in željami. 28. maja Je bila na vrsti že stotič in ob tej priložnosti je glasbeno uredništvo II. programa izdalo jubilejni zbornik. Zborniku na pot je spregovoril Borut Lopamik. urednik II. programa, sledijo pisma poslušalcev, navedba glasbenih del posameznih ustvarjalcev ter število izvedb. Publikacija je zanimiv prikaz glasbenega okusa poslušalcev programa ljubljanske RTV.
Pot do zločina” v Leskovcu
55
c Vh^ne^el-*°’ 18,	je	pro-
dno društvo »Ivan Cankar« * .beskovc«, pri	,	-
®etjič uprizorilo Kranjčevo ^amo v treh dejanjih »Pot 'to zločina«. Dramo je z vso ^rbnostjo in ljubeznijo prijavila Rezika Pirc, igrali pa Nandi Mlakar, Franci Sve-j • Jelka Levstik, Lojzka r^vstik, Nada Pavlin, Lado 5°tar, Marjan Mlakar, Jelka °golin, Miha Lentar in Joži-^ Simončič. Sceno je pripra-Toni Nemec, glasbeno ^e*no glasbena šola iz Kr-
^-»“^šepetala pa je Jelka
n|P?° Miška Kranjca posega v o°vo rodno Prekmurje z znano
problematiko pohlepa po zemlji in oblasti Stari Berden je s svojim sinom bil najprej perutninar. Pri
da Plachorjm in	postala oti-
kupnika perutnine ▼ vsej deželi. Kupila sta veliko posestvo, postala »Kralja na Betajnovi« in neusmiljeno ožemala okoliške kmete. Medtem ko je staremu Berdenu ta uspeh zadoščal, je bilo sinu vse to premalo. Oženil se je z ostarelo, pa bogato Magdo Ovčkovo, katere se Je hotel čimprej znebiti. Zato je porabil služkinjo Evo, ki je zastrupila gospodinjo. S tem je hotela Eva stopiti na mesto Magde Ovčkove, rešiti sebe m otroka, ki ga je pričakovala z mladim Berdenom. Toda mladi Berden Je bil tedaj fe mnogo dlje, kot je to mislila Eva. Zaljubil se Je v lastnico tovarne Roao Majer-jevo, Evo pa hotei pahniti v bedo.
Po smrti Magde Ovčkove začne vsa okolica šušljati, da so Berde-
OBVESTILO
NOVOMEŠKE
GIMNAZIJE
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE V NOVEM MESTU
obvešča:
1. POPRAVNI IZPITI
se prično 24. avgusta 1967, in sicer Pismeni izpiti:
24. 8. 1967 ob 8. uri izpit iz matematike
24. 8. 1967 ob 10. uri izpit iz slovenskega jezika
25. 8. 1967 ob 8. uri izpit iz tujih jezikov.
Ustni izpiti:
od 24. 8. pop. do 26. 8. 1967 za vse raerede. Točen razpored izpitov bo objavljen v gimnazijski avli.
Iz fizike bodo dijaki opravljali izpit kasneje.
2. NAKNADNI SPREJEMNI IZPITI
za gimnazije Cv obe smeri) bodo:
28. 8. ob 8. uri iz slovenskega jezika
28. 8. ob 10. uri iz matematike
29. 8. oto 8. uri iz tujih jezikov.
Prijave za naknadni sprejem pošljite tajništvu gimnazije do 22. avgusta 1967.
3. ZAKLJUČNI IZPITI
bodo od 30. 8. do 2. 9. 1967.
Točen razpored bo objavljen v gimnazijski avli. Redni pouk se bo začel v torek, 5. septembra 1967, ob 8. uri.
Ravnatelj: Veljko Troha, L r.
m zakrivili njeno smrt. Mladi Berden je zahteval od Eve, da zauda Magdi Ovčkovi, in Eva res prevza me to breme nase. Tretje dejanje
ae k odi na sodišču. Sodnik Leskovar ja zaljubljen v Rozo Majer-
jevo in bi Jo rad iztrgal mlademu Berdenu. Roza ljubi Berdena in se zato prizadeva pri pokvarjenem sodniku Leskovarju, da ga reši. Kaznovana je služkinja Eva Antaličeva, mladi Berden pa svobodno nadaljuje s svojima zločini. Stari Berden je srna hotel rešiti in je sodišču povedal vso resnico, vendar je bH Jjeskovar gluh za njo Začel je govoriti o prevarah in zločinih starega Berdena in mu s tem vzel besedo. Drama je lep dokument gnilih razmer med obema vojnama, ko je bila pravica na strani močnejših.
Drama Miška Kranjca je sicer zahtevno, vendar zelo hvaležno delo za amaterske odre. Literarno je delo pomembno in daje s svojo kvaliteto mnogo opore režiserjem in igralcem. Leskovčani so nalogo dobro opravili kljub mladosti in neizkušenosti nastopajočih. Pripravili	so so-
lidno predstavo, za katero bi balo škoda, če je ne bi videli tudi na drugih	odrih.
Vsekakor sodi med	najpomembnejši dosežek	naših
igralcev v tem delu naše ožje domovine. Zato jim, ko jim izrekamo zahvalo za ves trud, lahko tudi čestitamo in izrazimo iskreno željo, da bi zastavljeno delo nadaljevali!
LADO SMREKAR
Božidar Jakac: AVTOPORTRET
Ribniški festival bo!
Ker je malo denarja, bo program festivala letos nekoliko bolj skromen
Po prvih ugibanjih o tem, če letos ribniški festival bo ali ne, je končno padla odločitev, da festival bo. Festivalni odbor je izdelal tudi že urnik prireditev:
5. septembra bo nastopilo z narodnimi plesi in pesmimi KUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane. ^
7. septembra bo nastopilo ljudsko gledališče »Ivan Zajc« z Reke s »Hasan Aginico«.
10. septembra bo nastopila ljubljanska Drama z Goldonijevimi »Primorskimi zdrahami«.
Vse prireditve bodo ob 19. 30 uri v letnem gledališču v Ribnici. Festivalski odbor je dobil za izvedbo tega programa dotacijo občinskega proračuna v znesku 6000 novih dinarjev. Nastop vseh treh kulturnih skupin pa bo veljal preko 10.000 Ndin. Festivalni odbor predvideva, da bodo razliko pokrili z vstopnino, razen tega pa da jim bo nekaj denarja še ostalo. Dobiček oziroma ostanek denar-
OPIČJI PLANET
87. zvezde Ljudske knjige, ki Jo izdaja Prešernova družba v Ljubljani, je roman Opičji planet, ki
ga je napisal Pierre Boulle. Knjiga spada v zvrst fantazijskih romanov, tistih z vesoljarskimi temami, ki so postali v Obdobju človekovega napredovanja v vesolje priljubljeno čtivo. Roman je zastavljen dokaj nezahtevno in kot tabavno čtivo nima kdove kakšnih umetniško izpovednih pre* tenzij čeprav v njem najdemo marsikaj, ob čimer se lahko zamislimo. Močno karikirana človeška družba je v nekem smislu podana z življenjem visoko razvitih opic na planetu v osončju Betelgeusa, ki je, kot pravi pisatelj »nekam čudno podoben Zemlji«. Prijatelji tovrstnega čtiva knjige ne bodo odložili do zadnje strani, saj jih obsega same 145. Roman Opičji planet je prevedla Ančka Jager.
Trije v prevrnjenem avtu
5. avgusta dopoldne je na ostrem ovinku v Gor. Ponikvah zaneslo o3ebni avto, ki ga Je vozil Ludvik Skubic iz Šentvida pri Stični, poleg njega pa ata so peljala voznikov brat Ivan Skubic in Jožefa Marolt iz Ivančne Gorice. Vozilo se Je prevrnilo na bok, pri čemer je nastalo za 2000 Ndin Škode, ranjeno Jožefo Marolt pa so odpeljali v novomeško bolnišnico.
ja namerava festivalni odbor
Pisemski ovitki z gradovi
Na posvetovanju, ki je bilo ob mednarodnem letu turizma, je bil sprejet predlog, da založi Dolenjska turistična zveza posebne ovitke in vizitke dolenjskih gradov (po Valvasorju). Ti ovitki naj bi bili opremljeni s posebnimi serijami turističnih znamk ter s posebnim žigom. Do sedaj so prišle v promet ovojnice z gradom v Kostanjevici ter gradom Mokrice, v tisku pa je ovojnica z Otočcem.
Tov. Niko Paulič, ki pripravlja te ovitke, je povedal, da imajo v načrtu še ovitke za Sevnico, Brežice ter Trebnje.
JAMA in drugi spisi
S spremno besedo lfrnila Štamparja je izšla v zbirki Kondor (devetdeseti zvezek) Jama Ivana Gorana Kovačiča ter drugi pesnikovi spisi. Ivan Goran Kovačič je doživel tragično usodo: v najlepši mladosti ga je doletela smrt. Knjižica, ki je izšla pri Kondorju, Obsega novelo Mrak na svetlih stezah, pet esejev (Poezija Dragu-tina Tadijanoviča, Viden smeh in nevidne solze, Pesnik telesa in siromakov, Sive knjige o sončni zemlji ter esej Ranko Marinkovič, satirik in analitik). V razdelku Tjrika beremo pesmi, ki jih je prevedel Tone Pavček. Pavček je
porabiti za nagrade dramskim prevedel tudi Jamo. Knjižica, ki družinam v občini, ki bodo *> Je . opremil Branko _ Simčič, je dosegle letos dobre uspehe.
zanimiv vpogled
mojstra besede.
delo velikega
Vse večji obisk v Dolenjskem muzeju
Zanimivo je, da postajajo zbirke in drugo zbrano gradi-
Do letošnjega avgusta so v Dolenjskem muzeju s tremi oddelki zabeležil zelo velik obisk. Zbirke Dolenjskega muzeja si je ogledalo letos že 8426 dijakov, več kot 2600 delavcev, drugih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci,
vo Dolenjskega muzeja učni pripomoček, saj ob predelavi učnega načrta predavatelji zgodovine, umetnostne zgodovine in likovnega pouka prav radi pripeljejo svoje dijake v
pa je bilo 4895. Pri tem ni muzej, da si ogledajo zname-vštet obisk v krajevnih zbir- nitosti, ki so s&rane na Do-kah, ki jih ima Dolenjski mu- lenjskem ali pa razstave v ga-zej v Dolenjskih Toplicah, na leriji.
Bazi 20 ter v Pleterjih.
Spet so kradli svetnike!
Ni še tako dolgo, kar je neznanec vlomil v podružnično cerkev na Velikem Vinjem vrhu v okolici Bučke in odnesel štiri pozlačene kipe, ki so predstavljali svetnike in angele. Vlomilec je prišel v cerkev skozi okno, tako da je prežagal zaščitno mrežo in razbil šepe. Iz cerkve je odnesel devet kipov,' vendar je ukradel le štiri, ki so imeli zlato bronzo in so bili veliki 50 do 80 cm. Nekaj ur pred vlomom je okrog cerkve hodil mlajši nemški govoreči moški »čedne zunanjosti«, kot se je zvedelo v preiskavi, ki so ga osumili, da je storil dejanje.
V Sloveniji so od aprila do
avgusta neznanci vlomih v 17 cerkva. V tem času je bila okradena tudi trebanjska cerkev. Vlomilci vlamljajo predvsem v podružnične cerkve. Vrednost kulturnozgodovinskih predmetov, ki so jih ukradli, je ogromna.
Tovornjak obvisel nad škarpo
zjutraj je Martin GORJANCIH,
5. avgusta Derčar, votmilk pri ustavil tovornjak pri Poljanah. S spremljevalcem Miiflootn č mičem sta odšla na parkirišče kjer Je že stal neki tovornjak GORJANCEV. Tedaj je Derčarjevo vozilo začelo drseti po cesti, podrlo obcestni kamen in obviselo na meter visoki škarpd škodo so cenili na 1000 Ndin.
POTROŠNIKOM OB JUBILEJU
S
EQUENCE
9
kot rezultat modernizacij* proizvodnjo in sodobne tehnologije
Prizor iz drame Miška Kranjca »Pot do zločina«, ki jo Je odigrala PD »Cankar« iz Leskovca. (Foto: Rezi Pirc)
40
POLZELA
Večer opernih arij v gradu Otočec
V soboto ob 20.30 bo v okviru letošnjih prireditev »DOLENJSKO POLETJE 1967« v gradu Otočec zanimiv večer opernih arij. Peli jih bodo Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Rajko Koritnik, člani ljubljanske Opere, pri klavirju pa jih bo spremljala prof. Milena Trost. Umetniški večer velikih slovenskih pevcev bo obsegal najznamenitejše arije iz oper Prodana nevesta, Rusalka, Evgenij Gnjegin, Tosca, Don Kihot, La Boheme, Trubadur, Figa-rova svadba, Thais, Rigoletto, Seviljski brivec in Manon.
Celovečerni spored opernih arij bo izredno umetniško doživetje, ki ga bo okolje gradu Otočec s čudovito okolico samo še povzdignilo. Na večer vabita turistično dru-št/vo Otočec—šmarješke Toplice in novomeški Zavod za kulturno dejavnost.
Ladko Korošec se je rodil v Zagorju, kjer je bil njegov oče rudar. Vse življenje je posvetil petju in postal eden naših najvidnejših opernih
basistov, ki je gostoval od Trsta do Moskve in od Kaira do Japonske, povsod pa so ga navdušeno sprejeli in pisali o njem laskave ocene kot o »velikem igralcu z levjo barvo glasu«.
Sopranistka Vilma Bukovec se je rodila v Trebnjem v obrtniški družini. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, po vojni pa je postala članica ljubljanske Opere. Z velikim uspehom je nastopala doma in v tujini, kjer so
jo na odrih v Franciji, Belgiji, Holandiji, Avstriji, Italiji, Sovjetski zvezi in drugod najtopleje pozdravljali. Za svoje umetniško delo je dobila Prešernovo nagrado. Kljub najlepšim ocenam y tujini najraje poje doma.
Tenorist Rajko Koritnik je primorski rojak. V Operi poje od 1961 in se odlikuje s solidno izobrazbo, s prijetnim petjem in z odlično igro.
Na zanimiv in prijeten večer vljudno vabljeni!
Indijski lasje za dolarje
Prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovec v vlogi Primičeve Julije v operi Danile Švare »Prešeren«
T ABLETOMANI JA
Ljudje se čedalje bolj navajajo na različne pilule, pravi dr. Kulcholz s psihiatričnega oddelka univerze v Bazlu. On pravi, da Evropejci zlasti veliko porabljajo pilule za spanje in zdravila za ublažitev bolečin, požirajo jih v velikih količinah kot sredstvo za stimulacijo ali da dobijo občutek olajšanja Skoraj 80 odstotkov oseb, ki jemljejo tablete za ublažitev bolečin, so zaposlene ženske ali pa ženske brez mož. Zdravila navadno jemljejo zato, da se znebijo nekaterih fizičnih neugodnosti, ki res izvirajo iz mentalnih bolezni, pravi dr Kulcholz. On opoza-
rja na destvo, da je tedaj, če se tablete uživajo prepogosto, treba povečati količino, da bi bil uspeh pozitiven. Nazadnje tablete sploh več ne učinkujejo, včasih povzročajo celo bolezni krvi in ledvic.
Dr. Kulcholz pravi, da morajo zdravniki splošne prakse apoearjati svoje paciente, kako je nevarno, če se navadijo na tablete. Osebe, ki so navajene uživati tablete, se morajo zdraviti v zdravstvenih ustanovah, toda statistika kaže, da se jih 70 odstotkov spet povrne k svoji razvadi uživanja tablet, ko so se nehali zdraviti.
Tenorist Rajko Koritnik kot Jurij v »čarodejki« P. I. Čajkovskega
Pred nekaj dnevi je prišlo v New Delhiju do hudega škandala. Državno podjetje za uvoz in izvoz blaga je bilo obveščeno, da so se na ameriškem tržišču pojavili »indijski človeški lasje«, ki jih prodajajo za bajne zneske. Predstavnik podjetja je ob tej priložnosti izjavil, da Indija ne bo dovolila, da bi se »ugled njenih las s tem zmanjšal«.
ZDA so naročile indijski provinci Hajderabad lasulj v vrednosti 23 milijonov dolarjev; tujke, katerih možje so v diplomatski služba, pa skušajo kakorkoli mogoče naba viti kakšno od teh lasulj, rezerviranih za izvoz. Minister za trgovino Dineš Sing je izjavil pred parlamentom, da znaša vrednost človeških las, ki jih Indija izvaža vsako leto, na milijone rupij.
Zakaj so indijski lasje tako privlačni? Temnopolte Indijke imajo povečini tako dolge lase, da lahko vanje zavijejo svoja telesa. Razumljivo je, da se težko ločijo od
svojega tradicionalnega naravnega okrasa.
Ponosni Siki, poguimni borci iz hribovitih predelov Indije, ki služijo za vzor enot indijske armade, vedno pogosteje opuščajo svoje turbane — z njimi pa tudi svoje brade in dolge lase, četudi jim vera sicer prepoveduje striženje. Opuščanje te tradicije je vir milijonov dolarjev, ki dotekajo v indijsko državno blagajno iz ZDA, Zahodne Nemčije, Hongkonga, Avstralije, Francije, Japonske, Itailije in Velike Britanije.
J,
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
JJ, POKAI* IS
Jl*osVavU»
-ri1*-
“*"d. «. -
6?§3r5š-
■euM ••JI***'**
• - t<s? 1: S
r* 2at •
svili
•SS
«5*	£
j**«®-
Ss-t*
•v*
BVJKtC l
svDva.
‘-i- 7» J**CT
rraSg^Ji«*
ste-fjjji
w» >• 4
SUb»
SKSr55r»tSS5S* SS®|s!g 'tu.
"S. ■>
v* *•££	k?
:1&SSQ
sx
.»ftđft dfja
J
h3» *•*•*
sssi
ssfSr-
Ladko Korošec kot	▼	Smetanovi
Tržačani obis^j^cevje
Že šest nedelj zapored P**'	avtobusno
hajajo v Kočevje skupine J*'	^10*-
letnikov iz Trsta. Tržačani »	J M j, Tlsta
pripeljejo z emrn, dvema ^ F • Ljubljane KnJUvia celo tremi avtobusi, skupi* % * Rek™; pa se je pripeljato v Kojevjf
doslej 12 avtobusov nedelj-	kie*^	Tr-fc^a
skih izletnikov iz Trsta.	prebivalcev	6b-
Skupine se pripeljejo preko	^^kih mest. Teh
Ljubljane, vračajo pa se pre*	še	več, če bi
ko Reke. Med potjo se običaj'	J^ran še preostali
no ustavijo le v Kočevju, kjer	ed	Livoldom (pri
imajo v hotelu Pugled nar o-	i—
čeno kosilo. Izletniki 31 J3?1®* dajo muzej in me®40* z e ’
^taic in če bi še bolj propa-
roto
«
Valvasor o gradovih v dolini Krke
Ljubljanski huligani v Kočevju
WEINHOFF
Nadlegovali in izzivali so mirne občane — Najhujši je bil sin nekdanjega predsednika kočevskega okraja — Občani in miličniki so bili hitro siti nadutih in tečnih dolgolascev, ki so morali noč prespati v zaporu, zdaj p* bodo šli pred sodnika za prekrške
BAJNOF
Kje leži grad Bajnof. Izvor imena. Kdo je lastnik gradu.
Grad Wemhof, po kranjsko Bajnof, je oddaljen od Ljubljane osem, od Novega mesta pa eno miljo.
Ime je dobil zaradi svoje lege; stoji namreč na dobrem in rodovitnem kraju pod nedopovedljivo velikimi vinskimi griča, ki v tem okolišu dajejo najboljši cviček.
Graščina je bila prej sicer nekoliko zanemarjena, adaj pa je prav lepo
oskrbovana in je že od starih časov sem last stiškega samostana.
Grad Bajnof je stal na pobočju Trške gore, približno 4 km od Novega mesta, bil med vojno popolnoma požgan in kasneje porušen. Posestvo je danes last kmetijske zadruge »Krka« iz Novega mesta.
2. avgusta popoldne je prišla v Kočevje skupina ljubljanskih huliganov, ki so potem popivali v več gostiščih. Med potjo od gostilne do gostilne so najprej nadlegovali ženske. V gostilni privatnika Stimca so nato skakali po mizah, kričali in izi-vali 'goste.
Huligan A. P., sin nekdanjega predsednika kočevskega okraja, je potem v spremstvu dveh sovrstnikov začel izzivati Bena Konteta, ki je pri bloku Trgoprometa popravljal avtomobil. Pijani huligan je Konteta dvakrat sunil v trebuh, Konte pa ga je odrinil, da se je zvalil po cesti. Posredovati sta nameravala tudi dva mladoletna huligana, pa sta si premislila, ko je tudi Konte dobil pomoč.
Potem je A. P. začel izzivati še goste v gostilni Kmet. Nekega upokojenca je porinil na stol. Kočevskim mladincem, ki so mimo kvartali v gostinski sobi, je bilo izzivanja dovolj in eden izmed njih je krepko brcnil mladega huligana v zadnjo plat. — Dolgolasi A. P. je potem poskušal srečo v okolici pošte, kjer je zafrkaval in pretepal otroke.
• Prebivalcem Kočevja je bilo dolgolasih ljubljanskih huliganov dovolj in so kar v skupinah prihajali na postajo milice ter zahtevali, naj miličniki to nadlogo polova,
premlatijo in ostrižejo, ker zaprli. Naslednje jutro so j^ bodo drugače to napravili ob- izpustili. Huligani se bodo čani sami. Miličniki so huli- govarjali še pred sodnikom gane hitro polovili in čez noč za prekrške.
.jS10 dvakratni
ilC? Prvak!
»ni»rt^.1JlIozaria Franc K	državnem
ir , » Je	Plaval	zelo
£fV,fci®0>n	na	400 m
W.^o d\°; dan
* .	Se	na	1500
19:40*°-cfr ** mladince g ^^ozarja zasedli
fjH, k ^°m 4*2.°. hJSait'povalo 210 pla
‘L17 klubov. V 1**^	* Plavalci Ce-
~	' fcsto mesto.
' ,.V
Prejšnji četrtek so se v prijateljski tekmi pomerili vvaterpolisti krškega Celulozarja in celjskega Neptuna. Rezultat je bil neodločen 9:9. Na sliki: napad Celulo-zarjevih igralcev (Foto: F. Pungerčič)
Mopedist zbil pešca
7. avgusta dopoldne je njope-dist Anton Blažič z Gornjega Vrha na ovinku med Pristavo in Trebnjem podrl Elizabeto Hočevar, ki je šla ob robu ceste. Hočevarjeva je dobila pretres možganov id odrgnine na nogah.
Italijanov prekucljaj pri Prilipah
Bruno Gamberuoci ie Italije se
je 6. avusta zjutraj peljal iz Ljubljane v Zagreb, pri Prilipah pa zavil na travnato bankino, podrl tri »mernike, zdrvel 10 m po str-mini in se prekucnil. Avto je obtičal prevrnjen na streho, lažje ranjenega voznika pa so odpeljali v bolnišncio. škodo so ocenili na 7000 Ndin
Po srečanju v betonski jašek
Ljubljančan Roman Semič Je 5. avgusta popoldne na metliški Cesta bratstva in enotnosti z osebnim avtom v nepreglednem ovinku srečal tovornjak, se mu naglo izognil in zadel betonski jašek, Škode je biio za 3000 Nđin.
i&
Supe ra v toma ts ke PRALNE STROJE in HLADILNIKE
prodaja
po najnižjih cenah
JUGOTEHNIKA, Ljubljana
Pod trančo 2 - pri čevljarskem mostu - telefon 23-881 do 23-884
Rimska grobnica v Straži in
Prejšnji teden so pri kopanju temeljev	tovarne
rrili t^vL vidsim* grobnice-	smo	ueoto-
ZOPPAS superavtomatski pralni stroj model 570:
ZOPPAS hladilnik 130 litrov:
ZOPPAS hladilnik 160 litrov:
75.000 LIT in 940 Ndin 30.500 LIT in 460 Ndin 42.200 LIT in 570 Ndin
NOVOLES v Straži odkrili temelje zidane Sr®},n‘ke	-	Je
vili, da gre v tem primeru za temeljne zidove iyI!|Ld v'elv»l W d 3 metre v kvadrat in sodi po svoji velikosti n*. t0< V. . lidno zidana in znotraj ometana s fino apoen0-^
nad
ugoto-berila nekaj Bila je zelo razen teme-
JAMSTVO za pralne stroje: eno leto, za hladifnike pet let! - Dobava takoj! - Zahtevajte pojasnila! - Pišite nam! - Obiščite nas!
solidno zidana in znotraj ometana s fino apneno	-	n '
Ijev našli ničesar več, kajti grobnica je bi,a.z;n T»	Princi
kamenje iz njenih zidov pa so porabili za pradnj •	v	;	tistemu
rimskemu grobišču, ki smo ga že odkopali in r .ivj;
1959, ko so gradili tovarno vezanih plošč. — Na	jne	zidove
rimske grobnice v Straži (Fot
PRIPOROČA SE
Ji
HiHmum
JUeCTEHNIHCA
LJUBLJANA, Pod Trančo 2 telefon 23-881 do 25-884
KDO JE PODNAREDNIK JOHAN?
»Če bi nas izdal...«
Pred zoro 13. oktobra so partizani v velikem snežnem metežu, ki se je podil z Jastrebca, odšli proti vasi Pasjača s točno razdeljenim načrtom. Njihova maloštevilna skupina se ni prav nič obotavljala spopasti se s številnejšim sovražnikom. Sto partizanov se je moralo postaviti po robu tisočem četnikov
V tem boju je bil Johan oborožen z lahkim mitraljezom »maksimom«, njegov pomočnik pa je bdi Jablan. Ta je nosil 700 patronov v platnenih pasovih. Imel je tudi nalogo, da v potrebi tudi sam prevzame mitraljez, ker je bil puškomitraljezeč, in da se znajde pri Johanu, če izdal partizane, še vedno ni izginilo nezaupanje do bivšega nemškega vojaka, čeprav se je izkazal pri osvoboditvi Prokuplja.	'	j-
Mitraljezec Johan je imel nalogo, da s svojo in še eno skupino borcev napade četnike v skupini hiš, ki so bile na desni strani poti v vas. On je z Jablanom moral podpreti to naoad. Zato so na prikladnem mestu postavili mitraljez na nožice in se pripravili na streljanje. Toda v odločilnem trenutku je njihov mitraljez odpovedal. In to prav tisti,
S So ga imeli za najboljšega in je bdi porvhu v rokah naj_ £>lKJa strelca Kaj se je dejansko zgodilo? O tem po 25 letih pripoveduje živoj in Mijatovič-Jablan, eden od udeležencev tega boja:
,.ip danes ne morem razumeti, kako se je moglo pri-pefcto toj ta££ sredi najhujšega boja, ko so vj to^ša peuiu ^i,r~LL’ varkom In vendar se je to najhujše zgo-pricakov^i n P^^ praviiih postavil mitraljez, jaz pa
impripmvUm^ci^ ISšal sestaviti pas z .mbojiv
sem pripravu n	j	^	čistQ	otrpie>	zato tega
ležaj, pa ni slo.	pnoVufial ie tudi Johan, pa tudi nje-
nikakr	tovariši	ie zavzeU
nr^o skuoii^Sš in ŠU dalje k naslednji. Mi pa smo, čeprav nismo izstrelih niti enega naboja, šli za cali orste odločeni, da za vsako ceno uporabimo mitraljez Prišli smo blizu skupine hiš. Naši so streljah, metali SSbelS osvajali hišo za hišo. Spet smo postavili mi-traliez in spet nam je odpovedal. Bili smo besni nase, na oS, na £o, na 6etnike in ni6 msmo .^glvko sojired nami naši tovariši urno zavzemali hiso za hiso. Mi pa smo zaostajali za njimi in se mučili z mitraljezom.«
Johan je potrdil zaupanje tovarišev
Dvema partizanoma se je nekaj podobnega zgodilo pri tretji skupini hiš. Drugi partizani bi jih lahko imeli za saboterje To pa je veljalo za izdajo. Johan se je pošteno prestrašfl kaj si bodo iislili partizani ko bodo opazili da ne strelja. Oblil ga je znoj in poskušal je napolniti mitraljez s strelivom, pa je poskušal zaman.
»Pustimo Johanovo orožje pa vzemimo drugo in se vključimo v boj, da se vsaj malo segrejemo,« je dejal Jablan na pol kot predlog na pol kot povelje.
Johan tisti trenutek ni vedel, kaj naj počne. Ko je vstopil med partizane, so mu zabičali da se od orožja ne sme nikoli ločiti. Kaj naj ston sedaj? Naglo se je odlo&l SJIprejS Jablanov predlog. Bolje je, si je mislU streljati iz navadne puške, kakor pa se vleči za bojno črto s pokvarjenim mitraljezom. Naključje pa je naneslo, da so zelo lahko prišli do puškomitraljeza. Nekaj sto metrov od ni ih je bila kopica orožja, ki so ga partizani zaplem četnikom. Vzela sta dva puškomitraljeza z naboji vred. Tudi onadva sta sedaj odšla nad četnike.
»Zdi se mi,« se danes spominja Jablan, >^a ^ Johan nikdar ni tako vneto boril. Zaganjal se je v junsu na čet-nikeBi^ ie aelohraber in ni je bilo ovire za nas. Vdrli smo v hiše na katere so streljah, se zaganjali na presene-častaike. streli ali na levo in desno m iskali sovražnika, da bi pristordii to, kar smo zamudili. Zdi se, da smo hoteli sami sebe kaznovati zaradi tiste zamude, ki bi utegnila postati usodna ne samo za nas, marveč za vse tovariše.«
In vendar je boj na Pasjači bil za Johana velikega pomena. Upravičil je zaupanje vseh tovarišev, ki so popolnoma razbili Pečančeve četnike.
Zgrabil je vojvodo za brai»u
Kmalu po tej bitki je Johan z velikim veseljem sodeloval pri miniranju proge Niš—Kuršumljija pn vasi Az-besnici in ujel četniškega vodjo Vujisiča. Ves srečen, da je ujel živega vojvodo, je Johan govoril prijateljem:
»Zgrabil sem vojvodo za... Tu je prenehal in pokazal z roko na svojo brado, kajti četnik je imel dolgo brado.
Potem se je Johan udeležil z jastrebško četo topliške enote požiga občinskega arhiva v vaseh Vukanja in Ljupten, 6 novembra pa v napadu na četnike v Lebanu, Med\eji m rudnik Leca. Neprestano je bil v prvih vrstah in tako do-kazal, da ni prišel slučajno k partizanom. Zato so ga prijatelji in vsi ljudje Toplice sprejeli za svojega in s ponosom govorih o njegovi hrabrosti in vedenju.
Sredi novembra se je Johan dobil z ras insko skupino partizanov, ki je delovala na drugi strani Jastrebca proti Kruševcu. Tudi z njimi se je naglo spoprijateljil, posebno pa z Velizarom Stankovičem-Vecom, predvojnim gimnazijcem v Kruševcu, fantom, ki je s svojo bistrino, odkritostjo in prisrčnostjo hitro pridobil ljudi. Ta je bil rojen v revni kmečki hiši v Sušici pri Kruševcu.
Samo pozlačeni gumbi so premalo!
Brežiško gasilsko društvo je 5. avgusta letos dopolnilo 85 let obstoja. V nedeljo (6. avgusta) so na brežiški tržnici priredili proslavo z gasilskimi vajami, nato pa zabavo na prostem s srečolovom. Kot gosti so v programu sodelovali tudi gasilci iz Zagreba, Samobora, Zaprešiča in enota vojne pošte
Najprej je bil ogenj in šele nato gasilci. Najprej je v Brežicah v hudem požaru zgorelo nekaj hiš, nato so dobili Brežičani prvo gasilsko društvo oziroma požarno obrambo. To je bilo leta 1870 (oziroma 1871). Dali so ji ročno brizgalno, nekaj vrvi in požarnih kavljev ter cel meter dolg dvoglasni gasilski rog. Odtle'j so Brežičani lahko mimo spali, kajti vsako noč je požarna straža obhodila mesto in bila pripravljena, da hitro priskoči na po-noč je požarna straža obho-ko je minilo celo desetletje. 1882. leta pa je mestu zapretila nevarnost, da ostane brez čuvarja. Občina ni imela denarja. Ostal pa je strah pred ognjem in meščani so se odločili, da bodo čuvali svoje mesto prostovoljno. Kmalu so si zgradili prvo orodjarno z lesenim gasilskim stolpom, kupili nekaj lestev in novo brizgalno. Takrat je bilo v -Brežicah 20 prostovoljnih gasilcev, v glavnem mestnih obrtnikov.
Modernizacija 30 let je dala gasilcem star avto, ki bi nikoli ne služil svojemu name-
Kam odtekajo kvote brežiških hranilnih vlog?
Pred nekaj meseci sta trgovski podjetji Ljudska potrošnja in Krka prevzeli od podružnice Komunalne banke Celje v Brežicah prodajo na potrošniški kredit. Vendar se vodstvi podjetij pritožujeta nad nizkimi kvotami. Zato so zahtevali podatke o hranilnih vlogah, ki pa jih iz Celja niso dobili. Komunalna banka Celje ne dovoljuje podobnih informacij, v Brežicah pa se pojavljajo sumničenja, da denar odteka drugam oz. da dobita obe trgovski podjetji na račun domačih hranilnih vlog premajhen odstotek, ki je namenjen za potrošniška posojila.
nu, ko ne bi bili brežiški mestni očetje tako iznajdljivi. Sami so ga predelali in u-spešno uporabljali prav do vojne.
Potem je prišel okupator in sila škornja je gospodarila tudi nad gasilskimi čeladami. Služba požarne varnosti je bila obvezna in poprej prostovoljno društvo se je spremenilo v polvojaško organizacijo, ki jo je nadzoroval okupator. Z majhnimi spremembami med članstvom se je društvo vseeno ohranilo in dočakalo poraz Nemcev. Po osvoboditvi je bilo društvo spet prostovoljno in požrtvovalnost njegovih članov je prišla v polni meri do izraza Lepi stari časi, bi utegnil kdo pomisliti. Pa ne! čisto novi časi, ne rožnati, vendar obetajoči. Društvo je dobilo nove člane, ki so se na različne načine trudili, da bi izboljšal delovne pogoje. Pomanjkanje denarja je bilo vseskozi naj zvestejši spremljevalec društva. Z občasno pomočjo, največkrat pa z lastnimi prihranki, so v povojnih letih kupili nekaj novega orodja. Danes imajo najnujnejše. Ostalo je še mnogo pomanjkljivosti, ki bi jih radi izboljšali delovne pogoje. Po-
Društvo šteje 34 aktivnih članov, 28 podpornih in 20 pionirjev. Delo je prostovoljno in brezplačno. Vzdržujejo se s sredstvi, ki jih dobijo s prostovoljnimi prispevki ali z občasnimi plačanimi uslugami. Razvito imajo delo z mladino. Pozimi prirejajo predavanja, poleti pa na vajah urijo gasilske veščine. Tako sami vzgajajo mlado članstvo. Vsako leto prirede v tednu požarne varnosti (od 24. do 30. septembra) predavanja v šolah in razstavo. Tako skrbe, da ogenj ne pride v streho.
In uspehi? Neznatno število požarov! Lik žene, ki pred hišo vije roke, medtem ko plamen’ požira slamnato streho, je stvar preteklosti. Medtem pa danes včasih s strahom opazujemo orjaške naprave po tovarnah. Samo iskra je potrebna in orjaški objekt se spremeni v gorečo grmado.
Ko bi proslavi v nedeljo prisostvoval gasilec izpred 85 let, bi kaj težko prepoznal svoje današnje kolege.
Ne zlati gumbi in godba, za katero se pode otroci — izurjenost in tehnika reševanja je tisto, kar današnjemu človeku vliva zaupanje! S. K.
Pišečani tekmujejo med seboj
Lastniki najlepše urejenih domov bodo prejeli denarne nagrade — Letos bodo povečali tudi tudi število turističnih sob
Turistično društvo v Piše-cah je z razglasitvijo tekmovanja spodbudilo vaščane k večji skrbi za lepšo podobo vasi. Najlepše urejene domove in vrtove bo ocenila komisija in določila denarno nagrado.
Pišečani so se radi odzvali, zlasti še, ker so pričakovali veliko obiskovalcev. Prvič je bilo to 24. junija na pionirskem mitingu, drugič pa v soboto, 1. julija zvečer,
NOVO v BREŽICAH
■ CESTA BREŽICE — DOBOVA
.je dobila te dni končno asfaltno prevleko. Glavno brežiško ulico so popravili.
■ LIČEN REKLAMNI PANO za filmske plakete Je postavil Zavod za kulturo pri novi tržnici.
■ DNO VELIKEGA OLIMPIJSKEGA bazena, tretjega takega •» Evropi, so začeli pred kratkim betonirati v Ca težkih Toplicah. V ba zenu se bo mogoče kopati tudi pozimi
■ ZDRAVILIŠČE CATEŠKE TO PUCE je te dni povsem zasedeno. Podni so tudi apartmaji, ki so jih dali na uporabo 15. julija.
■ OBIRANJE 1 IM KI J A na hmeljišču kmetijsko-trgovskega podjet-ja Agraria v Lenartu se bo začelo v soboto, 12. avgusta.
■ TRŽNA IN SANITARNA INSPEKCIJA sta v zadnjih daeh pregledali gostinske obrate na območju brežiške občine. V komisiji je tudi enolog, ki kontrolira kvaliteto vina. Ugotovili so, da je večina gostinskih obratov zadovoljivo urejena. Kljub temu pa je ponekod še vrsta pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti (preurejena okolica, premalo propagande in podobno).
Pretekli teden so v brežiški po-rodnišnici rodile: Zofija Zfbert iz Skopic — Marjana, Slavica Biajak ia Ar ta — Tomaža, Nada Kron j a iz Samobora — Mario, Olga Švajger iz Zg. Obreža — Mojco, Zdenka Mlinar iz M. Kamna — Darjo, Breda Molan iz Griča — Gregorja, Veronika Bizjak iz Kontnega — Albino, Roaal^a Seničar ta Zigarskea vrha — Jožeta, Hele-
BREŽIŠKE
Vesti
na Plevel z Bizeljskega — Alojzijo, Marija Medvešek iz Kapel — dečka, Anica Gramc iz Gazic — Suzano, JuHjana Zupan iz Nove vasi — Mihaelo, Ruža Vuič iz Vu-čilčevega — Anko, Štefanija Pečnik iz Canj — Branka, Marija Bučar iz Krškega — Damjanoo, Olga Zelič jz Sevnice — Romana, Sava Ciča iz Brežic — dečka, Cecilija Stih iz Podgore — deklico, Maniija Skrlec iz Brezja — dečka, Marii ja Gela iz RoviSča — deklico.
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bol-mišnici:
Drago BraUnič, sudar iz Bukov-ška, je padel z mopedom in si zlomil levo nogo; Pavla Spil Jarka, delavca iz Graic, je nekdo zabodel z nožem v levo stran prsi in v desno rolko; Janeza Omcrzela, kmeta z Blance, je nekdo zabodel v desno ramo; Neža Mevželj, žena upok. iz Sel, je padla v stanovanju in si poškodovala desno nogo; Josip Stipčič, delavec iz Ledine, je padel z zidarskega odra in si poškodoval desno nogo; Gregor Pirc, upokojenec iz Vdhr, je padel z motorjem in si poškodoval glavo in obe nogi; Vinko Vovk, kmet iz Leskovca, Je padel z motorjem in si poškodoval čelo in hrbtenico; Rajmund Pavčnik, delavec iz Podgorice, se Je s koso porezal po desni roki.
Matični urad Globoko
Izven porodnišnice julija ni bilo rojstev. Umrli so: Terezija Kunst, previlt-karica, Brezje 7, 89 let; Vinko Filipčič, kmet iz Bojsna, 67 let; Anton Filipčič, kmet iz Bojsna 87 let in Miha Kostrevc, otrok iz Pir-šenbrega, 9 mesecev.
Matični urad Artiče
V juliju ni bilo rojstev izven porodnišnico. Poročila sta se: Milan Kelher, delavec is Krškega, in Nada Gerjervlč, poljedelka iz Artič. Umrl Je: Jožef Bogovič, kmetovalec iz Arnovih sel, 65 let.
ko so priredili srečanje borcev Kozjanskega odreda. Za ta večer so imeli pripravljenih tudi 50 ležišč. Registriranih imajo 7 tujskih sob z več ležišči, še vedno f>a jih prijavljajo novi lastniki, predvsem -tisti, ki so najeli turistično posojilo.
Prizadevni turistični delavci v Pišecah zatrdno upajo, da bo njihov kraj privabil letos veliko izletnikov in da se bodo vrnili mednje mnogi udeleženci, katerim so nudili gostoljubje na zadnjih dveh slavjih. Zaradi tega bodo še* toliko bolj pazili, da bo sleherna hiša lepo urejena in da bo pozdravila goste s cvetjem na oknih.
BREŽICE: še za arabsko ljudstvo
V Brežiški občini se je 46 delovnih organizacij odločilo izločiti sredstva za pomoč prizadetemu arabskemu ljudstvu. 21 delovnih organizacij je že poslalo več kot 2,300.000 Sdin. Enodnevnemu zaslužku so se v zadnjem tednu odpovedali v glasbeni šoli in rudniku t Globokem, Dekorles je prispeval 1 odst. izplačanih osebnih dohodkov, Pionir
20.000 Sdin, KZ Bizeljsko pa iz sklada skupne porabe
100.000 Sdin. Zbiralna akcija za pomoč arabskemu ljudstvu se bliža koncu.
Uspehi zagotavljajo bodočnost »LJUDSKI POTROŠNJI«
Ljudska potrošnja je najmodernejše trgovsko podjetje v brežiški občini. Doslej ima 13 poslovalnic. Pretežno se ukvarja s trgovino na drobno. Ustvarja visok promet (povprečno 200 milijonov na mesec). V načrtu ima tudi novo poslovalnico z mešanim blagom v Cerkljah. Podjetje posveča mnogo pozornosti lastnim obratnim sredstvom, katerih bodo imeli letos že 50 milijonov. Po mnenju direktorja Karla Caterja uspeva podjetje predvsem zaradi specializacije strokovnih kadrov.
..... .	fJ*.■- a « V	&S3B?
*****&*'	..i
te.,	^	^	A	_	\	,	r-J}M
PODIRANJE VODNJAKA — V Krškem so začeli prejšnji teden podirati stari vodnjak zraven pekarne Omer-zeL Podreti ga morajo zaradi cestnega priključka na novi most. Na sliki: minerji polagajo dinamit (Foto: F. Pungerčič)
V Krškem hladilniki
vseh vrst
V prodajalni ELEKTROTEHNE KRŠKO lahko nabavite po zelo ugodnih cenah > hladilnike:	Obodin, Himo,
EKA, Iglov, Bosch, Yeti, Zill — Moskva in Zoppas. Prodajalna ima na zalogi veliko izbiro električnih in kombiniranih (elektrika-plin) štedilnikov ter štedilnikov na trdo gorivo. Tu lahko kupite tudi pralne stroje: Ca-stor, Rex, Candy, Clean in druge vrste. Vabi tudi velika ' _ izbira bojlerjev in drugih go-spodinjskih strojev.
■ Elektroinstalaterji, v tej prodajalni dobite ves elektro-instalacijski material po ugodnih cenah. — Obiščite to prodajalno in zadovoljni boste!
Če hočemo jutri kri dobiti, jo moramo danes dati!
V krškem bo krvodajalska akcija 17. avgusta in dva dni med 27. in 31. oktobrom — Govorice, da kri izvažamo, niso resnične! — V krški občini naj bi dalo- kri 1200 ljudi, da bodo lahko pokrili potrebe svojega področja
Prejšnjo sredo je bil v Krškem sestanek članov RK, ki sta se ga udeležila tudi člana republiškega odbora RK Ivica Žnideršič in Maks Klanjšek. Razpravljali so samo o krvodajalstvu.
V Sloveniji potrebujemo letno 20 ton krvi, da bodo bolnišnice delale nemoteno. Zato mora od 100 ljudi dati kri približno 5 ljudi. V nekaterih občinah so visoko presegli to število, hiedtem ko so v drugih precej pod povprečjem. Ker za krško občino ni podatkov, bi jih navedli za Brežice. V tej občini so lani porabili 300 litrov krvi, zbrali pa samo 227 litrov. Manjkajočo kri so dobili iz občin, kjer je krvodajalska zavest zelo visoka. Tako J: v Slovenj Gradcu dalo kri od 100 kar 9,3 ljudi, kar je največ v državi!
Med ljudmi se večkrat širijo lažne novice, da kri izvažamo. To govorijo predvsem tisti ljudje, ki še nikoli niso dali krvi. Ko je Izrael napadel Arabce so govorili, da smo pošiljali kri v Arabijo, kar sploh ni res. Res pa je, da so arabski študentje na ljubljanski univerzi dali kri, ki so jo potem poslali domov. Za Vietnam pa so bi-
le posebne krvodajalske akcije, kjer so krvodajalci vedeli, za koga dajejo kri. Koordinacijski odbor je sklenil, da lahko začnejo s pridobivanjem krvodajalcev za Vietnam šele potem, ko bo dosežena planirana količina krvi za domače potrebe. V nekaterih občinah so res začeli odvzemati kri prej, zaradi česar je prišlo do nesporazuma. Ker pa so ravno takrat v Mariboru nujno potrebovali kri, so si jo izposodili pri odboru
za pomoč vietnamskemu ljudstvu.
Na sestanku so izrazili upanje, da se bodo ljudje številno udeležili krvodajalske akcije in da bodo zbrali dovolj krvi. Vsak občan se mora zavedati, da bo lahko prav on že jutri potreboval kri. Zato je izrek tov. Maksa Klanjška: »ČE HOČEMO JUTRI KRI DOBITI, JO MORAMO DANES DATI!« na pravem mestu.
p. S-
Razprodaja konfekcije
V prodajalni TEKSTIL trgovskega podjetja Preskrba
prodajajo od 1. avgusta dalje po zelo ugodnih cenah konfekcijske izdelke in ostanke mefaražnega blaga tovarne IDEAL iz Nove Gorice. Cene konfekcije so znižane za 40 do 50 odstotkov. Ljudje so zelo zadovoljni z razprodajo, sad lahko na primer kupijo ženske obleke od 2.300 Sdin naprej. Meter naravne, čiste svile, kd je prej stal 3600 starih dinarjev, stane na razprodaji samo 910 Sdin. V trgovini so povedali, da so prodali v dveh dneh 40 odst. blaga, ki je namenjeno za razprodajo.
Prodali so že 3900 parov čevljev
V prodajalni čevljev BOROVO v Krškem so od 7. aprila letos ko so odprli novo trgovino, prodali že okoli 3900 parov čevljev ali za 12 milijonov 900 tisoč Sdin. Razen tega so prodali še 1220 parov nogavic in večje število krem za čevlje. Največje povpraševanje je bilo po moških nizkih navadnih in pletenih čevljih, športnih copatah, Japonkah, sandalih in ženskih salonarjih. V trgovini so že pripravljeni na jesensko in zimsko sezono, saj imajo dobro zalogo obutve, primerno za ta dva letna časa. V prodajalni BOROVO
Tudi Splošno obrtno podjetje!
Poročilo o »Nesebični pomoči arabskim narodom«, ki. je bil objavljen na krški strani pretekli četrtek, dopolnjujemo z novim podatkom: tudi Splošno obrtno podjetje KrSko je že 20. julija nakazalo na skupni račun Ljubljano 150.000 S din kot svojo pomoč arabskim narodom.
Uredništvo
prodajajo tudi specialne čevlje za poklice (medicinski copati, gumijastimi škornji, itd.). Zdaj je največje zanimanje za čevlje z usnjenimi podplati, ki jih trenutno nimajo več na zalogi.
Izšel je ŽEPNI INFORMATOR
Turistično društvo Krško je prejšnji teden izdalo letošnji informator mesta Krško. V njem so kot običajno železniški in avtobusni vozni red, uradne ure, delovni časi trgovin in gostišč ter razne druge informacije. Informator je zaradi selitve tiskarne ln ker niso imeli še vseh voznih redov, izšel z zamudo.
Prihodnje leto namera--va turistično društvo Krško s sodelovanjem turističnih društev v Brežicah in Sevnici iadati medobčinski turistični pro-speflet, v katerem bodo omenjene zgodovinske im druge aantmivosti vseh treh občin.
preskrba poskuša večkrat organizirati razprodajo blaga. Tako so prejšnji mesec prodajali v trgovini MODA n& Vidmu i>o znižanih cenah izdelke obrtnega podjetja
Velika tombola v Krškem
Turistično društvo Krško bo priredilo 17. septembra na stadionu MATIJE GUBCA veliko tombolo. Glavni dobitki so: avto SKODA, motorna kosilnica, motoma žaga, pralni stroj, motorna škropilnica, moped in 13 drugih tombol. Razen tega bo še 50 dobitkov, vrednih nad 10.000 Sdin, 80 dobitkov od 5000 do 10.000 Sdin in 100 dobitkov od 2000 do 5000 Sdin.
Drobne s Senovega
■ SINDIKAT RUDARJEV na Senovem Je tudi letos omogočil svojim delovnim invalidom brezplačno letovanje v počitniškem domu v Vrsarju. V vsaki izmeni Je letovalo nekaj invalidov. Za to humano sočutje se^ delavni invalidi sindikatu iskreno zahvaljujejo.
■ SENOVSKI RUDARJI so Julija nakopali povprečno 870 ton premoga na dan in presegli dnevni plan za 70 ton. S to količino bodo krili plačane državne praznike, pa tudi plače ta mesec ne bodo nizke.
■ BAZEN JE v teh vročih dneh
skoraj premajhen. Staro in mlado so želi osvežiti v vodi. Kopalcem pride zelo prav bife, ki je na bazenu, ker lahko tu kupijo osvežilne pijače.
| TRETJA IZMENA rudarjev se zadnjega Julija vrnila iz Vrser-ja, kjer so Ifetovali. Istega dne J° odpotovala četrta izmena. Dom J« zaseden do zadnjega kotička. BJJ-dar Ji so z letovanjem tkAo zadovoljni, slišati Jo le nekaj pritožb na račun hrane
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
it
\
s*'-'"
C."-'*'
■M ■ ■
JSEH
i
ii-i-4^
.' ’ ; • v
NOVA OZNAKA POTI NA SEVNIŠKI GRAD. To je šele začetek! Kažipotov, ki bi vodili obiskovalca na sevniško področje, je še malo v različnih turističnih prospektih, Dolenjski zbornik na primer, Sevnice sploh ne omenja^ Zato ni čudno, če je predsednik občinskega sindikalnega sveta Janko Rebernik nedolgo tega predlagal, naj bi začeli zbirati gradivo za sevniško kroniko, pri čemer naj bi pomagale tudi krajevne družbeno politične organizacije. Kot je znano, ima nekaj gradiva sevniška osnovna šola, nekaj pa zbiralci Rudi Mejak, Franc Dobovšek in Stanko Skočir. Vse podatke, ki utegnejo koristiti kroniki, bo zbrala komisija za turizem pri občinski konferenci SZDL. (Foto: M. Legan)
Komisije Socialistične zveze
Da bi Socialistična zveza lahko uspešneje posegla na različna družbena področja, je sevniški izvršni odbor imenoval 5 komisij, ki se bodo prvič sestale v drugi polovici avgusta. Komisije sestavljajo:
Za družbeno aktivnost Za organizacijska in kadrov-žensk: Zinka Gabrič (pred- ska vprašanja: Jože Knez, sednica), dr. Marija Pesjak, Franci Avsec, Stane Rešeta, Marija Jfeler, Marija Simon- Andrej Martinc, Slavko štru-čič, Elka Grilc, Erika Avsec, kelj in Milan Levstik. Karolina Kolman, Hedvika Komisija za gospodarstvo: Leskovar, Gvido Krevelj in j^ž. Slavko Špan (preds.), Ignac Vintar.
Ficko Vendel, Maks Zemljak, inž. Franc Doberšek, Franc Starič, Ignac Strmole in To-
Nova železnina ne Serbec
Trgovsko podjetje v Sev- Komisija za sodelovanje z nici se namerava še letos vse- društvi in organizacijami: Ru-liti v novo trgovino z železni- di Stopar, Elica Pečnik, Do-no in s tehničnim materia- rninik Culetto, Franc Lipov-lom, ki jo gradijo nasproti šek> inž. Stane Šeško, Dušan tovarne LISCA. Trgovina bo Brelih, Milka Senčar in Zvo-
PM1* 15P- milijonov Sdin. ne Mirt-Podjetje je za graonjo te trga- sekcij* „ turizem:	iz-
vine že leta 1965 vročilo ban- r0 Blaznik, Jože Bogovič, Meki 30 mlijonov Sdin, nasled- ta Golob, dr. Terezija Znidar-
nje leto 50 milijonov, ostalo pa bodo dali letos. Razen tega bodo v Zabukovju v privatni hiši odprli novo trgovino.
V	naslednjih letih bodo gradili nove trgovine še v Krmelju, Blanci in Boštanju.
šič, Jože Pavlin, inž. Niko Zalokar, Pavle Stergar in Pavla
Ivančič.
Predavanje za krvodajalce in druge
O prodaji kruha v Sevnici
Dr. Štefan Humar, sektorski zdravnik iz Krmelja, bo 13. avgusta predaval v Šentjanžu, zatem pa še v Krmelj^. Organizacije RK menijo, da je zdravstveno predava-nje najboljša priprava ljudi na Sevničani želijo, da bi	Iah-	krvodajalske akcije. Za prebivalko kupili	kruh že ob 6.	uri	«?<>	1™** *> ^vodajalska
»i:	f _i.	. . „ _ .	akcija 8. septembra v Krmelju. 12.
se bolj	zgodaj. Mnogi	mo-	septembra bodo kri odvzemali tudi
rajo ob tej uri že na delo, pa v Loki. kruha ne dobijo. Upajo, da bo njihovi želji ustreženo.
Upokojenci bodo šli v Bohinj
Sevniško društvo upokojencev organizira za svoje člane 27. avgusta enodnevni izlet v Bohinj. Ogledali si bodo še Bled, slap Savico, Vogel in Brnike. Letos so že oirgan&i-rali dva izleta v Piran in Bohinj. Upokojencem je bila Gorenjska zelo všeč, zato bodo šli zdaj še enkrat tja. Cena za izlet je 2000 Sdin.
Asfaltna cesta krasi Krmelj
Nedavno so v Krmelju asfaltirali 1 km dolgo cesto in s tem uresničili dolgoletne želje prebivalstva, ki so zdaj rešeni stalnih oblakov prahu. Cesta je pridobitev tudi za klavnico. Ljudje so kvaležni občinski skupščini, delovnim in množičnim organizacijam
ter posameznikoim, ki so pomagali rešiti to vprašanje.
Asfaltirana cesta tudi krasi Krmelj.
Občinska seja bo 25. avgusta
Seja občinske skupščine Sevnica bo 25. avgusta. Razpravljali bodo o gibanju gospodarstva, imenovanju občinskih sodnikov in drugem. Ta mesec bodo še seje sveta za gospodarstvo, sveta za urbanizem, sveta za šolstvo in seja komisije za volitve in imenovanja.
D. B.
Turistična reklama
Sevniško turistično društvo je postavilo na mostičku pred gostilno »Lovec« reklamno tablo, ki rabi za potokaz po Klavniški ulici proti gradu. Podobne table bi lahko s pridom postavili tudi na asfaltni cesti pri mostu čez Savo. Prav bi bilo tudi, da bi komunalno podjetje uredilo Klavniško ulico, na kateri je ogrožen promet. S. Sk.
Možnost za zaposlitev v občini je majhna
Na Zavodu ea zaposlovanje delavcev v Sevnici imajo prijavljena 202 nezaposlena delavca; 109 žensk in 93 moških. Visoko kvalificiranih delavcev je nazaposlenih 23 (6 žensk), polkvalificiranih
10	(3 ženske) in nekvalificiranih 146 (69 žensk). Z visoko, višjo in s srednjo izobrazbo je nezaposlenih 18 delavcev (14 žensk), z nižjo izobraaibo
Premalo stanovanj za miličnike
V	času delne reorganizacije službe milice v sevniški ob* 30 razprave znova napeljale ^a hud problem, ki se vleče 2© vsa povojna leta — po-Jnanjkanje stanovanj za Hčnike. To stanje je zunanji *nak premajhne dosedanje Pozornosti družbe do te službe, ki opravlja težko In
družbeno koristno delo v slabih materialnih razmerah.
V	Sevnici je pomanjkanje stanovanj še bolj pereče kot drugod. Ce bi hoteli imeti v občini 20 delavcev milice, kolikor bi jih po normativih te službe potrebovali, bi morali v kratkem preskrbeti vsaj 6 stanovanj, ker drugače miličnikov ni mogoče dobiti. Tudi v bodoče ne kaže dosti na bolje, občina Je pred kratkim najela posojilo za eno stanovanje, toda to je malo v primerjavi s potrebami.
Financiranje šolstva druge stopnje je tudi za trebanjsko občino velik problem, saj mora zagotoviti skladu 44 milijonov Sdin, kar je za pretežno agrarno občino razmeroma veliko - Predstavnikov delovnih organizacij, ki ne izpolnjujejo dogovora, ni bilo na posvet!
pa 5 delavcev (ena ženska). Prijavljenih imajo tudi 150 mladincev. Od teh jih je 35 končalo šolo letos, 115 pa je starih do 25 let. Prvo zaposlitev išče 81 mladincev.
Možnost za zaposlitev je majhna, kajti podjetja ne sprejemajo novih delaivcev. Kvalificirane šivilje bi se lahko zaposlile le v Švici, vendar so se na razglas prijavile samo tri.
Turistično tekmovanje še traja
V	turističnem tekmovanju, kdo bo najlepše uredil in olepšal okolico stanova j skih hiš, ki bo v Sevnici in Krmelju trajalo do 15. avgusta, so bili doslej najboljši: Jože Pavček iz Kolodvorske ulice, hišni svet v ulici aeroja Maroka 3 in tov. Pogačar s Poljske poti. Ti trije so ob sedanji vmesni ugotovitvi uspehov dobili prve nagrade, več drugih tekmovalcev pa je prejelo druge nagrade ui pohvale.
Očitno je, da je priporoči-
lo	republiške skupščine decembra, da morajo delovne organizacije prispevati najmanj 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov za šolstvo druge stopnje, prizadevalo predvsem slabše razvite in pretežno agrarne občine, med njimi tudi trebanjsko.
Trebanjska občina mora zagotoviti skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva 44 milijonov S din. Dogovorili so se za 1,25 odstotni prispevek od bruto osebnih dohodkov vseh delovnih organizacij, ki jih je v občini 35. Vsa druga sredstva bo morala prispevati občina iz proračuna. Kot v drugih občinah tudi v trebanjski delovne organizacije ne spoštujejo dogovora. Od pridvidenih 22 milijonov za prvo polletje so zbrali komaj 12 milijonov S din. Zanimivo je, da so prispevek dale nekatere delovne organizacije, ki ne poslujejo najbolje, niso ga pa dale nekatere, ki dobro gospodarijo. Težave se pojavljajo tudi zato, ker je v občini precej obratov podjetij, ki imajo sedež izven občine. -
Trebanjska občinska skupščina se prizadeva, da bi ob-
veznost poravnali. S tem namenom je sklicala 31. julija posvet s predstavniki vseh delovnih organizacij, ki pa spet ni najbolj uspel, saj.so se ga udeležili le predstavniki podjetij, ki so poravnali obveznost. Dožniki se posveta niso udeležili in s tem znova dokazali, da se za ta družbeni problem dosti ne zanimajo.
Takšen način financiranja ni naboljši in ga je potrebno spremeniti, saj strokovno šolstvo ne more živeti od miloščine in obljub. In še: poziv
republiške skupščine SRS velja za vse delovne organizacije v Sloveniji! Bodo nekatere delovne organizacije v naši občini izjema?
Nov 16>stanovanjski blok
Pred ^nedavnim je »PIONIR« v Trebnjem dokončal gradnjo 16 stanovanjskega bloika, ki so ga zgradili za trg. V bloku so tudi prodajalne »Dolenjke« in »Tobaka«, kasneje pa bodo tu odprli tu-dd prodajalno obutve »Borovo«.
Kino Trebnje: poleti je bolj slab obisk
Predstave kina Partizan Trebnje je v prvem polletju obiskalo 8.068 ljudi, vendar se je obisk v poletnih mesecih občutno zmanjšal. Na to vplivajo predvsem:	vedno
večje število televizorjev v Trebnjem, nov vozni red, ki predstavam ni najbolj naklonjen, in nov kino projektor na Mimi, ki jim je odvzel veliko število rednih obiskovalcev. Zanimivo je, da je v Trebnjem vsega 15 stalnih obiskovalcev, vsi ostali pa so
iz okolice. Uprava upa, da se bo obisk v naslednjih mesecih spet izboljšal.
Od republiškega sklada za napredek kinematografije so dobili 3 milijone Sdin za nakup nove aparature, vendar bi bilo potrebno za njeno montiranje še 300.000 Sdin. Nov projektor bo za Trebnje velikega pomena, saj se bodo predstave bistveno izboljšale, za naprej pa imajo tudi dober program, zagotavljajo na upravi kina.
Malo pod planom, vendar ni bojazni
Krojaško podjetje v Trebnjem je med najboljšimi obrtnimi podjetji o občini. Polletnega plana 50 milijonov Sdin sicer niso dosegli, saj so uresničili le 43,5 milijona S din. Vendar si zaradi tega v podjetju ne delajo preglavic, saj polletni plan doseže le malo podjetij, ker po navadi mnogo več prigospodarijo v drugem polletju. Eden izmed glavnih vzrokov, da plan ni dosežen, je kolektivni dopust v začetku junija, ki so ga izkoristili za obnovo prostorov in izpopolnitev strojnega parka. Do konca leta imajo planirano za 110 milijonov S din proizvodnje in ni bojazni, da načrta ne bi uresničili.
Lani je bila dejavnost podjetja osredotočena predvsem na usluge, manj na izdelavo konfekcije. Letos predstavljajo storitve le še 60. odst. celotne proizvodnje. Specializirali so se na izdelavo uniform. Z reprodukcijskim materialom nimajo težav in tudi precejšnjo količino izdelkov so že prodali, vendar komisijsko, kar pa Je v breme podjetju. Pojavljajo se manj-
še težave zaradi skrajševanja norm. V avgustu nameravajo preiti na 42-umi delovni teden.
Trenutno je v podjetju 26 zaposlenih, od teh dva nekvalificirana. V uk so sprejeli tri vajence, čeprav je bila ponudba veliko večja, vendar jih več ne potrebujejo. Povpreč-
ni osebni dohodki, ki so bili še lani okrog 68.000 Sdin, so se letos povečali na 78.000 Sdin. Nadomestila za K-15so letos prav tako izplačevali? vsakemu zaposlenemu po
25.000	Sdin. Izpolnjujejo tudi obveznosti pri sofinanciranju šolstva druge stopnje.
J. K.
TREBANJSKE IVERI
■ TREBANJSKA MATIČNA KNJIŽNICA, ki premore okrog 5000 knjig, posluje tudi v počitnicah štirikrat na teden. Sodeluje tudi s knjižnicami na Mirni, v šetruper-tu in Mokronogu. Vpisanih ima nad 600 izposojevalcev, predvsem mladine. Lani so si obiskovalci sposodili nad 5000 knjig. Poleg knjižnice je tudi čitalnica s časopisi, z domačimi in s tujimi revijami in z raznimi publikacijami.
■ ZADNJI ČAS JE, da tudi v Trebnjem uvedejo vodovodne števce, saj nekateri koristniki prekomerno upo-
OBVESTILO
o zamenjavi potrdil o znanju cestnoprometnih predpisov za vožnjo mopedov in o registraciji mopedov v občini
TREBNJE
Oddelek za notranje zadeve občinske skupščine Trebnje obvešča voznike, ki imajo potrdila o znanju cestnih prometnih predpisov za vožnjo mopedov in delovnih strojev, da ga zamenjajo za vozniško dovoljenje najkasneje do 31. 12. 1967. Po 1. 1. 1968 postanejo potrdila neveljavna in jih ne bo mogoče več zamenjati.
Zamenjava se bo začela 15. 8. 1967 v prostorih ObS—ONZ Trebnje.
K prošnji za zamenjavo potrdila je potrebno priložiti: zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše več kot 6 mesecev, 2 fotografiji v velikosti 3,5x4,5 centimetra ter državni kolek za 5,50 Ndin.
Vozniki mopedov se lahko prijavijo na zdravniški pregled \ Zdravstvenem domu v Novem mestu. Pri prijavi dobijo obvestilo o kraju in času zdravniškega pregleda.
Registracija mopedov se bo začela 1. 9. 1967 v Trebnjem. Tehnični pregledi mopedov bodo v garaži ObS Trebnje 25. 8. in 26. 8. 1967 od 7. do 18. ure.
rabljajo vodo za različne namene, drugim pa Jo primanjkuje.
■ PRODAJALEC ČASOPI-
SOV v kiosku ima na voljo skoraj vse domače časopise in revije in razno galanterijsko blago. Vendar se pritožuje, da je ravno letos v letu turizma v Trebnjem mnogo manj tujih turistov kot prejšnja leta.
■ TURISTIČNO DRUŠTVO, ki je letos precej aktivno, je namestilo v svoji oglasni deski nove in okusno izdelane prospekte, ki zelo poživijo okolico.
Pomoč mokrono-škim graditeljem
Trideset mladincev in mladink iz novomeške občine bo v nedeljo, 13. avgusta pomagalo pri graditvi vodovoda Mokronog — Puščava — Bistrica. Za delo so se javili mladi proizvajalci iz delovnih organizacij. Enodnevna delovna akcija bo lep prispevek mladine iz novomeške občine pri reševanju enega najbolj perečih vprašanj v Mokronogu in okolici.
POJASNILO
V	zadnjem odstavku članka »Za vodo in pota jih ni težko navdušiti«, ki smo ga objavili zadnji četrtek na trebanjski strani, je treba dodati, da je krajevna skupnost Dol. Nemška vas urejala družinske razmere pri Florjančičevih vDol. Dobravi. Florjančičevih v Dol. Dobravi.
Uredništvo lista
SEVNIŠKI VESTNIK
i Ki:iiA\.isKi: NOVICI'
St. 32 (907) *
DOLENJSKI LIST 11
IZ PREDGRAĐA IN DOLA OB KOLPI
0 mačjih tacah, cestah in vodovodih
Za vodovod Dol-Prelesje sta dali denar kočevska in črnomaljska občina
V Predgrađu pravijo, da letos ni jurčkov, medtem ko je lisičk dovolj. Odkupili so veliko lipovega in bezgovega cvetja, krhlike, mačjih tac in drugih zelišč. Odkupne cene so dobre, saj je kg lipovega cvetja po 1.200 Sdin, bezga po 700 Sdin, podleska pa po 3.000 Sdin. Marljiv zbiralec lahko precej zasluži	y
V Predgrađu računajo, da bodo popravili cesto, za kar bodo napeljali vodovod še v so vaščani prispevali 100 m3 drugo polovico vasi. Zidajo gramoza. Za dela skrbi kraje-tudi most na Biipd. V Lazih vna skupnost, ki dobi nekaj
JUTRI ODVZEM KRVI!
Oddali naj bi jo vsi pri javi jenci, ki niso prišli že maja na vrsto, in drugi stari ter novi krvodajalci - Poleti je največ nesreč, zato je kri bolnišnicam najbolj potrebna!
Jutri, v petek 11. avgusta, bodo od 6. do 14. ure krvodajalci iz Kočevja in bližnje okolice spet oddajali kri. Odvzem krvi bo spet v domu »Dušana Remiha«.
Letos je precej krvodajalcev iz kočevske občine že v maju oddalo kri. Vendar pa takrat niso prišli vsi prijavljenci na vrsto, nekateri pa so bili zadržani in niso mogli priti na odvzem. Tako ni maja oddalo kri 15S prijavljencev iz Kočevja in 61 iz bližnje okolice.
Občinski odbor RK obvešča in poziva vse že prijavljene krvodajalce in druge občane, ki so pripravljeni oddati kri, naj pridejo jutri na odvzem krvi, saj je za nemoteno delo odvzemne postaje potrebnih najmanj 200 krvodajalcev.
Krvodajalska akcija je letos tudi poleti zato, ker je v tem letnem času največ nesreč in je zato kri tudi najbolj potrebna. Vsa odvzeta kri bo dana na razpolago našim bolnišnicam.
Restavracija v novi obleki
Ljudska restavracija bo temeljito prenovljena -Odprla bo tudi svoj bife
ljudsko restavacijo v Kočevju
so začeli prod kratkim temeljito obnavljati. Zamenjali bodo okna, modernizirali kuhinjo in pomivalni co, uredili nova stranišča, temeljito obnovili fasado in namestili svetlobni reklamni napis.
Po obnovi, ki bo predvidoma končana do konca septembra, se bo »Ljudska restavracija« tudi preimenovala v gostinsko podjetje »Restavracija«.
Smrt v rudniškem
jašku
8. avgusta okoli 9. ure se je v vpadnem jašku kočevskega rudnika smrtno ponesrečil 38-letni kovač Vlado Nuzdorfer iz 2eljn. Nuzdor-fer je skupaj s svojim pomočnikom montiral v vpadni-ku protiutež za lažje zapiranje zapornic. Po opravljenem delu sta se nameravala oba •odpeljati s skipom (va-gončkom za premog) iz jame, kar pa predpisi o varnosti prepovedujejo. Skip, ki je bil poln premoga, je Nuzdor-ferja pritisnil prav ob ohišje protiutcii, ki jo je prej montiral na stropu vpadnika. Ponesrečenec je bil takoj mrtev.
Noto podjetje bo Imelo tri obrate: razen sedanjih dveh (Ljudska restavracija in »Jelka«) bo pridobilo Se bife, ki ga prav adaj urejajo v sosednjih prostorih restavracije.
Sedanja Ljudska restavracija ima največ prometa (okoli trlčetr-tlne) s hrano, ki je največ proda rednim abonentom (redne obroke In tople malice).
Čeprav podjetje nima zato, ker skrbi n družbeno prehrano v Kočevju, nobenih olajšav pri dajatvah, bo to svojo dejavnost Se nadalje obdržalo. Direktor Ljudske restavracije Stane Trdin meni, da je v Kočevju potreben obrat, ki skrbi za prehrano zaposlenih, saj dobra ta zdrava hrane nedvomno vpliva tudi na boljšo storilnost delavcev. Hkrati pa je prepričan, da bi Ljudski restavraciji morali pomagati pri obnovi tudi vsi, ki so za njen obstoj zainteresirani, se pravi predvsem delovne organizacije, katerih čiarti kolektiva se v njej hranijo.
denarja od občine, nekaj pa ima svojih sredstev.
Letos so uredili vodovod Dol — Prelesje, za katerega sta prispevala sredstva tudi kočevska in črnomaljska občina. V Dolu imajo pitno vodo že v vseh hišah. Voda pa je poleti topla; menijo da zato, ker so cevi najbrž preplitvo zakopane.
V Dolu je te dni veliko obiskovalcev, zlasti ob sobotah in nedeljah. Največ kopalcev se pripelje iz Kočevja, so pa tudi od drugod. Kolpa je tqp-la in privlačna. Dol postaja zanimiva turistična postojanka.	P. s.
Cene v Kočevju
Pretekli teden so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,96 Ndin, sveže zelje 1,40 Ndin, fižol v zrnju 4,40 do 4,77 Ndin, stročji fižol 4 Ndin, čebula 2,76 Ndin, česen 5,30 Ndin, solata 2,20 do 2,30 Ndin, paradižnik 2,22 Ndin, paprika 3 Ndin, jabolka '3 Ndin, hruške 2,76 Ndin, pomaranče 4,50 Ndin, limone 5,55 Ndin, banane 5 Ndin, grozdje 4.90 Ndin, slive 3,05 Ndin, breskve 3,40 Ndin, marelice 3,70 do 3,90 Ndin in lubenice 2,08 Ndin. — vse za kilogram. Jajca so ■ bila po 0,46 in 0,58 Ndin.
Neizpolnjena obljuba SAP
»če sem obljubil, še nisem dale, je eden izmed ribniških izrekov, ki se ga je v zadnjem času začelo posluževati tudi podjetje SAP iz Ljubljane. Tako je SAP v svojem letošnjem voznem redu obljubilo, da bo vozil njihov avtobus iz Ljubljane do Kočevja tudi ob 22.15, vendar pa vozi ta avtobus le do Ribnice. To ni edini primer, da je delalo SAP reklamo za nekaj, česar ni izpolnilo'
Majhen obrat -veliko stroškov
Gostišče »Jelka« na Roški cesti v Kočevju, ki je obrat Ljudske restavracije, je imelo v prvih šestih mesecih letos že za okoli 1,8 milijona Sdin izdatkov za vzdrževanje To se pri obratu, ki ima na mesec 5 milijonov Sdin prometa, precej pozna. Tako veliki vzdrževalni stroški so nastali predvsem zato, ker je bila »Jelka« zgrajena brez načrtov.
Kmetje povprašujejo po senu na Koprivniku
■ Zadnje dni je ve* kmetov is
Poljanske doline in Bede krajine spraševalo v obratu KGP na Koprivniku in pri vodstvih delovišč, če je še kaj trave sa košnje. Povedali so, da bodo zaradi suše na-kosili veliko manj otave kot druga leta. V obratu na Koprivniku
DROBNE IZ KOČEVJA
■ SLOVENSKA CARINSKA služba je nedavno ugotavljala, koliko tujih avtomobilov so v Sloveniji prodali ali uporabljali, ne da bi imeli potrdila o plačani carini, in koliko tujih avtomobilov j« bilo v Jugoslaviji dlje kot 30 dni, kot je dovoljeno. Posebej so pregledali avtomobile s nemško registracijo. Takih, ki ao prekoračili rok bivanja 30 dni, so tudi v Kočevju nekaj našli.
■ ČEBELARJI SE PRITOŽUJEJO, da je bila letošnja letina aelo Slaba. Spomladi, ko so cveteli travniki, je bilo veliko dežja, adaj, ko je čas za medenje, pa je velika suša. Pripravljajo se, da bodo debele krmiH s sladkorjem in Jim
KOČEVSKE
NOVICE
tako omogočili, da bodo pse&iveie,
zimo.
■ LEPAKI SPET OPOZA1RJAJO potrošnike na r;*prod»jo manufakturnoga blaga po znižanih (20 do 60 odstotnih) cenah. V tam tednu raaproclaja izdelke podjetje »Ideal« iz Nove Gorice.
■ centoai.no kurjavo na
MAZUT nameščajo te dni na pošti.
Prepričali so so, da velikih prostorov ni mogoče ogrevati z drvmi.
■ ZA K El) NA STAREM POKO PALISCU se noče nihče več zanimati, tarnajo občani, ki imajo tam svojce. Poti in stezice na pokopališču se zanemarjene, po zidu pa pleza robidovje.
■ TRI BARVNE RAZGLEDNICE s modrimi motivi je prod kratkim Izdalo turistično društvo. Tiskali »o Jih v podjetju MATAJUR v Vidmu (Italija). To so najbolje lade-lane razglednice, kar Uh premorejo v Kočevju. Turistično društvo Je iKtalo tudi nalepke ta na avtomobile. Na barvni nalepki sta napis turisUčnoga društva in podoba
Kljub zagotovilom ni nič boljše!
Kmetje z delom Veterinarske postaje Ribnica niso zadovoljni - Občinska skupščina je sklicala sestanek kolektiva postaje, na katerem so se pogovorili, kako bodo izboljšali delo - Kmetje pričakujejo, da ne bo ostalo
spet le pri obljubah!
Delo veterinarske postaje v Ribnici je bilo pogosto predmet razprav obinske skupščine. če delo postaje ni bilo na dnevnem redu seje občinske
skupščine, pa se je zagotovo
oglasil ta ali oni odbornik, ki je kaj v zvezi z njo vprašal, predlagal ali kritiziral.
Veterinarska postaja je že Hala zagotovilo, da bo opravljala svoje delo v redu, ven-
Rokomet v Ribnici
Letošnje republiško rokometno prvenstvo bo zelo zanimivo. Iz zvezne lige sta izpadli moštvi Rudar iz Trbovelj in Celje, ki bosta zdaj igrali v slovenski ligi. Tudi
Vedno boljši učni uspehi
Učni uspehi učencev ribniške osemletke se že od leta 1963 neprestano izboljšujejo. Takrat je bilo pozitivno ocenjenih 76 odstotkov šolarjev, me tem ko je bilo konec preteklega šolskega leta takih že kar 85,4 odstotka. Boljši učni uspehi so bili doseženi predvsem zato, ker je učno osebje organiziralo dodatno pomoč za učence, ki jim nekateri predmeti delajo težave. Samo lani smo zabeležili na šoli kar 1426 ur dodatne pomoči predvsem za glavne predmete: slovenščino, nemščino, matematiko, fiziko in kemijo.
Vedno več učencev
V novem šolskem letu bo v Ribnici spet več učencev, zato bodo morali pri osemletki odpreti dva nova oddelka. Sola bo pridobila eno novo učilnico tako, da bo preuredila prostore sedanjega vrtca, medtem ko se bo vrtec preselil v izpraznjeno stanovanje v šoli. število učencev bo predvidoma naraščalo tudi v prihodnjih letih, zato je nujno, da bi bila nova ribniška osemletka čimprej dokončana.
Slovenj Gradec se nd kvalificiral v zvezno rokometno ligo, zato lahko pričakujemo zanimive tekme in ogorčen boj za najvišja mesta. Letos igrajo v slovenski ligi tudi novinci Rudar iz Velenja, Ajdovščina in Tržič Slovensko ligo so letos razširili, tako da igra v njej zdaj 12 klubov; med njimi tudi moštvo Ribnice, ki bo igralo 5 tekem doma, šestkrat pa bodo gostovali.
Razpored tekem: 27. 8. Tržič : Ribnica, 3. 9 Ribnica : Piran, 10. 9. Slovenj tlradec : Ribnica, 17. 9. Ribnica : Celje, 21. 9. Drava : Ribnica, 1 10. Ribnica : Brežice, 8. 10. Ormož : Ribnica, 15. 10. Ribnica : Rudar (Velenje), 22. 10. Ajdovščina : Ribnica, 29. 10. Ribnica : Rudar (Trbovlje) in 5. 11. Slovan : Ribnica.
Prvoimenovani igrajo na svojem igrišču, torej doma. Ljubitelji rokometa v Ribnici bodo lahko videli letos več dobrih tekem.
A. ARKO
20 let požigov v Gorenjih Lazih
V Gorenjih Lazah so se /pred dvajsetimi leti požigi kar vrstili. Obupam in nemočni prebivalci so samo čakali, kje bo spet gorelo. Ko dandanes govore in razmišljajo o tistih nesrečnih časih, si želijo, da bi se Usto nikoli več ne ponovilo.
V Ortneku že imajo vodovod
Cesar so si Ortnečani dolgo in najbolj želeli, so nedavno dobili: zdravo pitno vodo. Vodovod so zgradili s pomočjo vojske in občinske skupščine. Vodovodni režijski odbor čaka še na prispevke tistih, ki niso še nič pomagali.
Drobne iz ribniške občine
so kmetom odgovorili, da so še prodali travo, ki je sami niso nameravali pokositi.
■ Vozniki motornih voiil, ki potujejo iz Kočevja v Poljansko dolino ob Kolpi Jn Beto krajino po neasfaltiranih cestah, se pritožujejo, da so se ceste v zadnjem času zelo poslabšale. Ceste Je deloma poškodovalo tudi zadnje neurje z močnimi nalivi
■ Podatki o izvozu kočevskega KGP kažejo, da je ta delovna or ganizaclja v prvem polletju na kmetijskem področju uresničila iz-voeni načrt s 78,1 odst., v gozdarstvu pa z 49,1 odst.
■ Komisija za reševanje vlog pri odboru društva upokojencev v Kočevju je na nedavni seji dodelila več upokojencem posojila za dograditev ali obnovo hiš. Komisija Je ugotovila, da je denarja premalo, hkrati pa, da stanuje več boroev še vedno v slabih stanovanjih.	—v
Popravek glede umazane Rinže
V predzadnji Kevilki Dolenjske-8» lista smo pod naslovom »Rinia je še vedno umacanu« napisali, da so člani ribiške zadruge v Kočevju zelo aktivni, v Kočevju pa imajo sumo ribiško druiino. Prav je tudi, da ao šle pritožbe zaradi umazane R*nže na račun KGP Kočevja prejšnja lota in ne letos, ko aadava odgovornost za čisto vodo druge organe ln organizacije. Kdo Je dertian čistiti Rinžo, Je težko odgovoriti. Rinža pa Je to vedno umazana: ljudje še vedno mečejo v nlo smeti m odnodknl
■ GASILSKO POSLOVNO STAVBO gradi INLESOV obrat SMREKA v Travniku pri Loškem potoku. Prostori gasilske enote pri obratu bodo v pritličju, v nadstropju pa bodo pisarne obrata. Stavba Je to pod streho.
■ 144*000 SDIN SO ZBRALI člani sindikalne podružnice v sodra-««ri GALANTERIJI za onkološki inštitut v Ljubljani. V glavnem so se odločili prispevati Iz obveznic za mcopsko posojilo.
■ PO 9 ČLANOV ZB IZ RIBNIŠKE občine letuje v vsaki Izmeni poleti v počitniškem domu v nn«j»iah pri Pulju. Tmv»nA traja 10 dni. Dnevna oskrba v domu je 1.G00 do 2.000 Sdin.
■ 10 MILIJONOV SDIN BO v ribniški občini letos pripravljenih za obnovo stanovanj kmetov-bor-cev. Po 5 milijonov bosta prispevala Glavni odbor ZZB NOV Slovenije ln ribniško stanovanjsko komunalno podjetje. Prosilcem bodo dali kredit. Do zdaj Je za kredit prosilo 8 kmetov-boroev. Kdor namerava še prositi bb kredit, naj
to napravi čimprej, prošnjo pa naj pošlje občinskemu odboru ZZB NOV v Ribnici.
■ OD 1. AVGUSTA IMA RIBNI CA eno zasebno gostišče več. To Je Miheličeva gostilna, ki je bila do zdaj v družbenem sektorju. Cez dva meseca bo postalo zasebno tudi gostišče pri Cenetu, ki ga uvrščajo med pomembnejša gostišča v Ribnici.
■ DRUŽBENA PREHRANA ZA ČLANE kolektiva v obratu SMREKA v Loškem potoku je dobro organizirana. Obrat družbene prehrane ima SMREKA v Travniku. Clanl kolektiva se najedo za 100 Sdin. Razliko v oeni prispeva podjetje.
■ FRANCETOVA JAMA V MALI GORI sl je pridobila velik sloves, saj vedo zanjo tudi obiskovalci lz tujine. Vsako nedeljo Je za obiskovalce odprta jamarska koča v Mišini jame.
■ V ŽLEBIČU JE BENCINSKA črpalka postavljena v pustem svetu — v kamnolomu. Nedavno so okoli nje naredili zelenice in zasadili okrasne cvetlice.
dar do zadovoljivega izboljšanja ni prišlo. Prav zato je pred kratkim sklicala občinska skupščina sestanek kolektiva in upravnega odbora Veterinarske postaje.
Na njem so sklenili, daje treba proučiti možnosti, da bi veterinarska postaja spet uvedla dežurno službo. Ugotovili so tudi, da izrabljena vozila ne morejo biti izgovor za nepravočasno in nestrokovno opravljeno umetno osemenjevanje. V bodoče bo upravni odbor skupno z vsem kolektivom postaje odgovoren, da bo delo potekalo v redu. Upravni odbor so tudi zadolžili, da naj skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti uredi, da bodo osemenjevalne postaje v redu vzdrževane in da bo veterinar osemenjeval v zaprtih prostorih.
Mesečni zaslužek le po 53 tisočakov
V letošnjem januarju smo v našem tedniku zapisali, da bo v sodražiški »Galanteriji« letos boljše kot lani. Zal se želje do zdaj niso uresničile, saj prejemajo v tem INLE* SO VEM obratu povprečno le po 53.000 Sdin na mesec, kar je veliko pod republiškim povprečjem, še v nobenem letošnjem mesecu niso dobili 100-odstotnih prejemkov. Galanterijo, ki jo delajo v Sodražici, pretežno izvažajo. Cene pa narekuje tržišče in ker so te nizke, so tudi dohodki kolektiva majhni.
-r
Takoj bi jih lahko nekaj odpusti H
Gospodarska reforma Je prisilila podjetja, da so za-čela umno gospodariti. To je marsikje zahtevalo, da so zmanjšali število zaposlenih in izboljšali organizacijo dela ter storilnost. Tudi v ribniški občini se je tu in tam pokazalo, da je preveč ljudi-V ribniškem obratu INLES bi lahko takoj odpustih nekaj ljudi, pa tega ne bodo štorih. Pravijo, da je ^ opravičljivo, ker tako zahte" va odnos do ljudi. Tak® vprašanja pa narekujejo g°* spodarskim organizacija10 premišljeno politiko pri spre-jemanju ljudi na delo.
Žlebič se povečuje
Nekdanja oboestna žlebič ima čedalje več novjj enodružinskih hiš. V lepem kraju si marsikdo z li postaviti dam, zato čudno, če se nenehno
čuje. Tudi opuščeno
Želez-
niško postajo bi kazalo Pff urediti v stanovanjsko
Drobne novice iz Loškega potoka
KMETIJSKA ZADRUGA Loški potok je v povojnih letih razvila zelo uspešno sodelovanje s kooperanti in z za-
Cene v Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadnjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene:	krompir 1,10
Ndin, sveže zelje 1,40 Ndin, stročji rižol 3.30 Ndin, čebula 2,30 do 2,80 Ndin, česen 5,50 Ndin, solata 2,30 Ndin, paradižnik 2,30 Ndin, paprika 2,30 do 3,30 Ndin, hruške S,70 Ndin, limone 4,90 Ndin, banane 5,60 Ndin, grozdje 4,80 Ndin, breskve 3,50 Ndin, lubenice 2,30 Ndin — vse za kilogram sadja oziroma zelenjave. Jajca so bila po f\45 in 0.56 Ndin.
sebnimi lastniki. Kmetijskim proizvajalcem pomaga s strokovnimi nasveti in z raznimi ugodnostmi pri nabavi strojev (predvsem kosilnic in motornih žag). Zato se je zlasti v zadnjih nekaj letih močno razmahnila uporaba umetnih gnojil in strojev. U-spehi so se že pokazali. Pridelek je, v primerjavi s prejšnjimi leti, znatno večji. Dobro organizacijo dela kaže med drugim tudi odkup gozdnih sadežev ln zdravilnih zelišč, dobra preskrba z mesom itd.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI v Loškem potoku se
že dolgo ni sestal. Tako iz dneva v dan raste številc nerešenih gospodarskih in komunalnih vprašanj. Ni denarja! Niti za najnujnejše izdat-
ke. Zemljiške parcele, ka‘	0
so prej upravljale kraJ,0 skupnosti same, je prejri^, KGP iz Kočevja. V LoS^V^ potoku ostajajo vsi n**' zgolj na papirju.
LJUDSKA KNJIŽNIC* *
Loškem potoku bo
prta prvo nedeijovsep ^ bru. Doslej ima pribUJno •> knjig, nekaj revij itd-se je preselila v pretesen štor, ker je šola P°^c ,n na novo učilnico. Ko t))°vanjo, novo urejeni pr°storl _	^
bo lahko bolj skrb lvaj-vzgojo in razvedrilo Pr oev Loškega potoka.
Na Mirn! gor! so si opomogli
Socialna služba občine Črnomelj je omogočila 9 bo-lilmirn otrokom iz socialno ogroženih družin letovanje na Mirni gori. Predvideno je bilo, da bodo otroci uživali gorski zrak, dobro hrano in primemo razvedrilo le 14 dni, vendar so jih obdržali na letovanju kar tri tedne, ker so bili tega nujno potrebni. Ko so šli domov, so ugotovili, da si je vseh 9 otrok izboljšalo zdravstveno stanje. Zal pa med njimi ni bilo nikogar iz Marindola, čeprav so nekaterim otrokom, nujno potrebni gorskega zraika, tako možnost ponudili.
V	Semiču gradijo
Podjetje PIONIR iz Novega mesta je že začelo kopati temelje za nov stanovanjski blofc v Semiču, v katerem bo k*di otroški vrtec. V kratim bo isto podjetje začelo nadzidavati tudi semiško šoto- Sredstva za povečanje Šolske stavbe so zbrali otožni s samoprispevkom, naj-^ pa je darovala tovarna ISKRA v Semiču. H koncu gredo tudi prenovitvena dela sa nov brivsko-frizerski salon.
L. MARINČEK
Nov, prijeten vrt
Pred svojo stavbo, v kateri je tudi mlečna restavracija, je Kmetijska zadruga Omo-*nelj ob začetku poletne sezone odprla tildi prijeten senčnat vrt. S strežbo na Prostem v tem lokalu je mesto pridobilo nov kotiček, s katerim so gostje zelo zadovoljni.
Končno razobešen vozni red
Pred dnevi so v zadovoljstvo potnikov v Črnomlju le razobeseli avtobusni vozni red. Lično omarico z oznako P°djetja Gorjanci so namestili na stavbo gostišča Grad, Poleg nje pa je tudi opoao-filna tabla, da je v bližini javni telefon. Prizadevanja ^ajevne skupnosti Črnomelj 0rej niso bila zaman!
na srečo so letos
dobro GNOJILI!
►i^08 so v lunetijaki zadru-S* Črnomelj močno povečali Promet z umetnimi gnojili kmetijskimi stroji. V pro-J* umetnih gnojil so v pr-rj*® Polletju letos presegli dosedanje rekorde, saj so več kot 2000 ton gnojil, kar pomeni ten več kot lani vse leto. ^uetovalci šele zdaj, ob su-> /‘Poznavajo, kako koristna ^ oua ta naložba, sicer bi bi-^^Po^sevki še mnogo bolj pri-
Taborniki so bili na Vinici
<Jo°*raf1*n5?Hski Uiboiudki so od 17. tors Ji Julija postavili svoje So-
S
fe*vrstah ni bilo dovolj a take počitnice, so •Mnn P^'faužUl tudi nekateri soli* bilo	otroci.	V	taboru
Število <^n od 16 do 25 otrok. *0 m..?® J« menjavalo zato, ker PrtSU taborit le n ne-
tulita	nrirp-
'Siri?; JuUla 3ve6er 90 ptre-
ji 77, «»vseenost ko ooki-lo' „w^a- 100 il*n Je neurje
so poeledloe viharja odpmviH.
Novice
črnomaljske komune
Udeležite se prireditev za občinski praznik!
Za občinski praznik Črnomlja, ki ga praznujejo 12. avgusta, vabijo občane, naj se v čim večjem številu udeleže naslednjih prireditev:
Sobota, 12. avgusta:
Ob 8. uri bo slavnostna in delovna seja občinske skupščine.
Ob 16. uri bo na nogometnem igrišču v Loki proslava v počastitev 35-letnice delovanja nogometnega kluba Bela krajina in proglasitev kluba za prvaka Ljubljanske nogometne podzveze. Zatem bo nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali nogometaši iz Duge Rese, Novega mesta, Tacna in Črnomlja.
Ob 19.30 bo v Prosvetnem domu svečana akademija.
Nedelja, 13. avgusta:
Ob 8.30 nadaljevanje nogometnega turnirja ter podelitev pokala Nogometne zveze Slovenije zmagovalnemu moštvu.
Ob 16. uri — belokranjski sprejem igralcev nogometnega kluba Olimpija iz Ljubljane ter nogometašev iz Karlovca.
Ob 17. uri — nogometna tekma Olimpija 'mladi) NK Karlovac.	^
Kot je razvidno iz programa, bo letošnja proslava usmerjena v vrsto kvalitetnih nogometnih prireditev, medtem ko si bodo občani lahko ogledali nekaj pomembnih kulturnih prireditev v začetku septembra, ob srečanju s Cankarjevo brigado. V sklop praznovanj pa sodi tudi otvoritev nove šole 3. septembra.
NOV GASILSKI DOM V VRANOVIČIH — Vsi prebivalci Vranovič so lahko ponosni na novi gasilski dom, ki so ga zgradili po zaslugi domačih gasilcev v pičlih dveh letih. Stavbo so pred kratkim še ometali in tako je nared za otvoritev. Slavje so nameravali organizirati že 12. avgusta, vendar so ga za teden dni preložili. Ob praznovanju občinskega praznika je dograjen gasilski dom v Vranovičih lep prispevek prebivalcev vasi. (Foto: Ria Bačer)
3. septembra bo odprta nova šola
Že za občinski praznik bi novo šolo lahko odprli, vendar so zaradi dopustov slavnost preložili -Selitev v nove prostore pa se začne že 25. t. m.
črnomaljska osemletka, dograjena že pred nekaj meseci, je vendarle nared za vselitev. Vrsto pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob tehničnem prevzemu, so medtem že popravili, tako da bi lahko imeli otvoritev za občinski praznik, kakor je bilo predvideno. Ker pa je večina prosvetnih delavcev, Solarjev in občanov prav zdaj na dopustih, so sklenili prirediti otvoritveno slovesnost raje v začetku septembra. Tedaj se bo zbralo ob pomembnem dogodku več ljudi In tudi kulturni program bodo lahko naštudirali.
Vodstvo Sole bo med tem poskrbelo za selitev učil, knjižnice ter za potrebno kadrovsko zasedbo. V Črnomelj pride letos poučevat nekaj novih strokovnjakov sa predmetni pouk, najbolj pa »o potrebovali matematika in več slavistov.
V	novi osemletki z 11 učilnicami se bo že 4. septembra začel pouk za učence C., 7. in 8. razredov, ki bodo imeli v stavbi potrebne prostore za zahtevani kabinetni pouk, medtem ko bodo učenci nižjih razredov o sali v dosedanji šolski stavbi. Kako bo v prihodnjem šolskem letu organiziran pouk, ali bodo še potrebne Izmene in koliko, pa bo določil učiteljski zbor na prvi konferenci 24. avgusta.
Alkoholike bodo popisali
Pretežna večina socialnih problemov metliške občine izvira iz prekomernega uživanja alkohola enega ali več družinskih članov, zaradi česar so družine neurejene, otroci nevzgojeni, lačni in slabo oblečeni. Ker pa socialna služba doslej ni utegnila zbrati natančnih podatkov o alkoholikih, je bil na zadnji seji občinske skupščine -sprejet sklep, naj jih čimprej popišejo, prav tako pa tudi du-šuvno ali telesno prizadete otroke. Takoj, ko bodo podatki zbrani, bodo začeli z načrtnim delom za reševanje teh perečih vprašanj.
Zbiranje pomoči za arabske države
V	Metliki je zbiranje pomoči žrtvam imperialistične agresije v polnem teku. Več delovnih organizacij je že nakazalo denar; vsote še niso znane, ker krajevni odbori ne pošiljajo poročil. — Pred kratkim so začeli prodajati tudi bloke. Posebno aktivni so mladinci, ki so aa pomoč agitirali v podjetjih, zdaj pa prodajajo tudi bloke.
^ ^ '
■
• •   ......
Hi
y>Sx-S>:V:
v METLIKI ŠE PREKRIVAJO STRt
Se 10 dni po uničujoči toči, ki je v Metliki v neks minutah pobila na tisoče opek na strehah, so bili prizori na dnevnem redu. Domačinom se to ni zdelo nič posebnega, izletniki in tujci, ki so tedaj potovali skozi Metliko, pa so se radovedni ustavljali ter spraševali, kaj se je zgodilo. (Foto: Ria Bačer)
Vsi so za ostrejše kazni
Občinski sodnik za prekrške v Metliki je lani obravnaval 488 zadev — Največ opravka je imel z vozniki motornih vozil in z nedostojnimi občani, ki so kršili javni red in mir — Odborniki občinske skupščine so zahtevali, naj sodnik za prekrške posega po ostrejših kaznih, zlasti zapornih, kjer
jih le dopušča zakon!
Od leta 1963 dalje ima občinski sodnik za prekrške vse več dela, lani pa je obravnaval 488 zadev, kar je bilo doslej rekordno število. Lani so močno porasli zlasti prekrški s področja prometa, precej več pa je bilo tudi ka-lilcev javnega reda in miru.
Da je imel sodnik za prekrške toliko opravka z vozniki motornih vozil, je v nemajhni meri zasluga mopedistov, ker večina vozi brez vozniškega dovoljenja. Pri prometnih nesrečah pa je bila navadno kriva prehitra vožnja in v nekaterih primerih vinjenost voznika. Opitim šoferjem so bile izrečene ostre kazni, ker pa se tudi letos taki prekrški stopnjujejo, nameravajo kaznovalno politiko še zaostriti.
Če razčlenimo lanske prometne prekrške .ugotovimo, da je bilo pet ljudi kaznovanih, ker so z motornim vozilom vozili vinjeni, trije so bili z drugimi vozili na cestah pod vplivom alkohola, 85 jih je vozilo brez vozniškega dovoljenja, 26 pa jih je zagreši-
lo	prometno nesrečo, ker niso upoštevali prometnih pravil.
Za prometnimi so bili najštevilnejši prekrški zoper javni red in mir: 88 občanov je bi lo kaznovanih zato, ker so se pretepali ali surovo vedli v javnosti, 17 nepridipravov pa se je na javnih mestih nedostojno vedlo. Pretepali so se največ po gostilnah in vaških veselicah in to predvsem nezaposleni cigani. Ko občasno zaslužijo nekaj denarja, ga brž zapravijo v gostilni, navadno pa tedaj postanejo vsiljivi, izzivajo k pretepom in se nedostojno vedejo.
Razen tega je bilo lani 11 kaznovanih kršiteljev gospodarskih predpisov, sedem občanov je imelo orožje brez
dovoljenja, 14 pa je bilo kršilcev raznih drugih predpisov.
O teh podatkih je bilo na seji občinske skupščine precej razprave, v kateri so se odborniki zavzemali za ostrejšo kaznovalno politiko, zlasti
do kršiteljev javnega reda in miru. Predlagali so zanje zaporne kazni, če to le dopušča zakon, ker se pretepi in razgrajanje nevarno množijo. — Odborniki ugotavljajo, da denarna kazen pri marsikomu ne doseže vzgojnega namena.
Za večji red in snago v Metliki
V	četrtek, petek ki soboto bomo prodajali vse letno metrsko • blago z 10-odstotnim popustom!
OeleteUstil« ČRNOMELJ
Minuli mesec so z občine vsem gospodinjstvom v Metliki razposlali opozorila glede izpolnjevanja odloka o javnem redu in -miru ter odloka o zunanji podobi in ureditvi Metlike in okolice, ki sta bila sprejeta že leta 1963. V njih so podrobna določila o vzdrževanju zgradb, dvorišč, odtokov odpadnih voda, smetišč in gnojišč, kanalizacijskih naprav itd. Odlok govori, kdaj in kako je prepovedano prevažati gnoj in gnojnico po javnih cestah in ulicah, govori o gospodarskih objektih, ki kvarijo videz naselja, o parkih in pločnikih, prepoveduje gonjenje živine skozi središče mesta in rejo perutnine v nezaprtih prostorih, zabranjuje parkiranje avtomobilov na pločnikih itd. Dovoljeno tudi ni zlaganje drv pred hišami, če stoje tam včasih po mesece dolgo, smetenje trgov in ulic ter podobno.
Da bi v letošnjem letu turizma odpravili čim več teh nepravilnosti, je bil z julijem tov. Jože Mihelič nastavljen za nadzornika parkov, Id pa naj bi tudi skrbel kako prebivalci izpolnjujejo oba izdana odloka. Upamo, da bo pri ljudeh, ki v obilici vsakdanjih skrbi pozabljajo na zunanjo podobo hiš, parkov in celotne Metlike, zalegel dobrohotni opomin. V nasprotnem primeru bodo n manjše prestopke izrečene
Mladinsko prestopništvo pada
Medtem ko je bilo pri so-cdalni službi metliške občine lani evidentiranih 33 mladoletnih prestopnikov, so v prvi polovici letošnjega leta zabeležili le 6 prestopnikov mladoletnih občanov.
Mladoletni prestopniki, ki so največ kršili prometne predpise s tem, da so vozili mopede brez dovoljenj ter
segali po tuji lastnini, so bili v pretežni meri fantje. Med prestopniki so bila le 4 dekleta. Zanimiva je ugotovitev, da izhajajo mladoletniki, ki so prišli navzkriž s zakoni, samo iz popolnih družin, v katerih se roditelja poslužujeta različnih vzgojnih metod ali pa Iz družin, kjer vago ji otrok posvečajo ptremato pozornosti.
mandatne kazni večji prestopki pa bodo prijavljeni milici.
V	nedeljo pridite v Drašiče!
Prizadevni drašički gasilci vabijo občane od blizu in da* leč na veliko vrtno veselico, ki bo v vasi 13. avgusta popoldne. Organizatorji so poskrbeli za zabavo s srečolo-vom, plesom ter pokušino priznanih drašičkih vin. Seveda tudi jedače ne bo manjkalo!
24. avgusta izlet za upokojence
Podružnica Društva upokojencev v Metliki organizira za svoje člane 24. avgusta izlet v Doberdob, Gorico in Trst. Do 15. avgusta sprejema prijave tajnik Jože Matekovič. Vsak udeleženec izleta bo k stroškom prispeval 6.500 Sdin, medtem ko bo drugo dodala podružnica upokojencev iz svojih sredstev.
Letos več vinjenih voznikov t
Medtem ko je bik) lani vse leto pri občinskem sodniku za prekrške v Metliki kaznovanih to 5 vinjenih voznikov z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 S din in na odvzem vozniškega dovoljenja do dveh mesecev, je bilo letos do s®8-de junija kaznovanih že 6 šoferjev, ki so vozili vinjeni. Taki prekrški občutno razraščajo.
METLIŠKI T ED S1K
ZADNJI DOGOVOR V BRUSNICAH
Obnova hrusniško-gabrske ceste
Trasa bo pripravljena do 15. avgusta - V kratkem bodo v Brusnicah začeli
zidati kulturno dvorano
Svet brusniške krajevne skupnosti je v sredo, 2. avgusta odločil, da se bodo nadaljevala dela za izboljšavo ceste iz Velikih Brusnic v Gaberje in da mora biti kulturni dom, ki ga bodo prizidali gasilskemu domu v Brusnicah, pod streho še letos. Tej pomembni odločitvi so prisostvovali tudi predsednik občinske konference SZDL Slavko Dokl, inž. Danilo Kure iz Gozdnega gospodarstva in Mirko Lovko iz občinske uprave v Novem mestu.
Na seji sveta so sklenili, da mora biti trasa za preuredi tvena dela na cesti Velike Brusnice — Gabrje pripravljena do 15. avgusta. Dogovorili so se, da bo načrte nare-
Brusničica je umazan in zanemarjen potok,..
»Kako neki bi zapel Gregor-čič, ki bi bil videl, kaj vse je
v	Brusnici?« se sprašujejo tisti Brusničaiti, ki sta jim red m čistoća — tudi čistoča potoka, ki teče skoz Brusnice — Se pri srcu. V tem potoku je vsega več kot vode, ki se bo zdaj zdaj »utopila* v črepinjah, steklenicah, smeteh in drugi Šari. Javne delavce skrbi, kdj bo. če ne bodo preprečili zasipavanja potoka z odpadki, ne vedo pa, kako bi to storili.
Dol. Toplice: živahna gasilska veselica
V	nedeljo, 6. avgusta, je prostovoljno gasilsko društvo v Dolenjskih Toplicah priredilo pred gasilskim domom tradicionalno veselico. Deževje je sicer motilo občane, da sprva niso prišli v tako velikem Številu, vendar je proti večeru obisk močno narasel. Precej živahna in rajdprana zabava je dala nekaj dobička, kl je top uskim ga siloem potreben ssa obstoj društva.
D. G.
dil inž. Danilo Kure. Po 15. avgustu bodo enote JLA iz novomeSke garnizije opravile zemeljska dela.
Svet brusniške krajevne skupnosti se je zaradi te ceste že večkrat sestal. Prva dela so se pričela že spomladi in so na gaberski strani že posekali drevje ob cesti. Ker tega niso naredili na brusni-ški strani, se je zataknilo, dela pa so ustavili. Kaže, da so se naposled sporazumeli, saj bo izboljšam cesta pridobitev tako za Brusnice kot za Gabrje, po njej pa bo lažje priti na Gorjance, ki vabijo domače in tuje turiste.
V	Brusnicah bodo tudi zi-daii. Gasilskemu domu bodo prizidali dvorano tlorisne velikosti 14 krat 8 metrov. To bo kulturni dom, v katerem bodo imeli kulturne prireditve, filmske predstave, sestanke, zbore občanov in podobne shode, šola pa bo dvorano uporabljala za telovadnico. V kulturnem domu bodo našli tudi prostor za krajevno knjižnico. Načrte za kulturni dom dela inž. Albert Račečič iz novomeškega Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij.
Kulturni dom, ki ga nameravajo še letos spraviti pod streho, bo veljal okoli 5 mi-
lijonov Sdin. Opeko, kamen, pesek in apno so že pripravili, kmetje pa bodo prispevali les.
Novost: »Pygmy« z gramofonom
Prodajalna ELEKTROTEHNA v Novem mestu ima bogato izbiro transistorjev, mikser jev in drugih gospodinjskih električnih strojev. Po ugodni ceni lahko kupite transistorje »Pygmy« francoske izdelave z UKW in brez ter »Pygmy« transistor z gramofonom. Novost je tudi japonski transistorski televizor »Sony«, ki lahko dela na elektriko ali na baterije. Na zalogi je tudi več vrst mikser-jev domače in tuje proizvodnje kot »Galeb« (domač), »Girmi« (italijanski) in »Mou-linex« (francoski). Zelo ugodna cena Je tudi za mlinček za mletje mesa »Peugeot«.
Kremer in Bezjak tudi na pripravah
Na atletskih pripravah v Novem mestu sto tudi dva izredno nadarjena hrvatska atleta — mladinca, državna reprezentanta Kremer in Bezjak. Mlada reprezentanta bosta zastopala Jugoslavijo na atletskem troboju mladih reprezentanc Italije—Romunije—Jugoslavije, ki bo
16.	avgusta v (Jdin*h Na peteroboju mladih republiških atletskiii reprezentanc v Subotici je klju'i slabim pogojem dosegel Kremer nekaj izvrstnih rezultatov. 400 m je pretekel v času 49,3 in porazil slo venskega reprezentanta Miloša Me-leto. V teku na 300 m je bil prvi. na 100 m drugi.
Bezjak je dosegel zapažeu uspeli v metu kopja, ki ga je zalučal 57,58 m in delil prvo mesto. Dve tretji mesti je osvojil s kroglo in diskom.	Sd.
Osrečje še ni osrečeno
Kra'Jem v škocjanski okolici precej pomaga krajevna skupnost
V Osrečju, v škocjanski okolici, imajo že dalj časa pripravljen cement, pesek in železo za dva propusta, kaže pa, da so se šele zdaj odločili, da bodo ta material porabili.
Material za propuste je Osrečju dala krajevna skupnost, primer pa označila kot rešen. Podobno je pomagala rešiti tudi drugim krajem, ki so Se odločili, da bodo kaj popravili ali napravili kaj novega. Med novimi objekti velja omeniti predvsem manjši betonski most v Mačkovcu, ki omogoča boljši in varnejši promet.
Med letošnja dela, pri katerih je pomagala škocjanska krajevna skupnost, štejejo tudi popravila poti v nekaterih vaseh Tri vasi so si znatno pomagale' z nagirado, ki jim jo je dala krajevna skupnost za uspehe na spomladanskih volitvah. Krajevna skupnost je podarila okoli 200 m5 gramoza in ga dala razpeljati na poti. Vaščani so se z ve-
O URESNIČENI DOLŽNOSTI borcev Gorjanskega bataljona do domovine je po 25 letih govorli 23. julija na slavju v Vrhpolju tudi nekdanji komandant bataljona Franc Pirkovič-čort, zdaj generalni konzul SFRJ v Celovcu (Foto: Tone Gošnik)
Zakaj Mirna peč nima avtobusa?
Mimopečani in prebivalci iz okoliških vasi, ki imajo daleč do železniške postaje, želijo, da bi skoz njihove kraje kot pred leti spet vozil avtobus. Z njimi bi se vozi-
li	delavci, uslužbenci, dijaki in drugi občani v Novo mesto. Zatrjujejo, da bi vožnje z avtobusom ne bile nerentabilne, saj bi bil avtobus vselej poln.
Brezplačna izraba »DEKLICE« je prekršek!
Brusniška krajevna skupnost ima pri Suhadolu peskokop, »Deklica« imenovan. Pe-se(k prodaja po zmerni ceni vsem, ki ga hočejo imeti. Ljudi je obvestila, da morajo pesek prej plačati, preden ga nakopljejo in odpeljejo. Tega nekateri niso upoštevali: pesek so odpeljali, plačah pa nič. Krajevna skupnost namerava vse nepoštenjake prijaviti sodniku za prekrške, saj ne more dovoliti, da bi kdo tako poceni izrabljal peskokop.
30 let gasilstva na Lakovnicah
V nedeljo je bila v vasi velika slovesnost ob razvitju prapora, kateremu je botrovala tovarna IMV iz Novega mesta
liko vnemo'lotili dela in gramoz v nekaj dneh razgrnil po kotanjastih poteh. /
Narejenega je bilo še več, za marsikaj pa je zmanjkalo denarja. Za uresničitev programa bi krajevna skupnost potrebovala neprimerno več denarja, kot ga je imela, tako pa so mnogi lepi načrti osta-
li	na papirju. Na območju krajevne skupnosti je uveden krajevni samoprispevek, ne morejo pa se pohvaliti, da ga dobro pobirajo, oziroma da ga ljudje dobro plačujejo.
V	nedeljo, 6. avgusta, je prostovoljno gasilsko društvo na Lakovnicah slavilo 30-let-nico delovanja. Na slovesnosti se je zbrala vsa vas in še mnogo ljudi iz okoliških krajev. Za uvod so člani domačega društva na prostem u-prizorili dvodejanko Poldeta Ciglerja »Zvesti gasilec«. V igri je bil prikazan tudi požar na vasi, gašenje in reševanje, pri čemer so sodelovali tudi novomeški gasilci.
Sledila je slovesnost pred gasilskim domom, kjer so razvili prapor, kateremu je botrovala tovarna avtomobilov IMV iz Novega mesta. Tajnik PGD Lakovnice, France Šuštaršič, je v govori’ povedal, da je bilo društvo u stanovljeno leta 1937 in da je prenehalo delovati le leta 1941, ko je večina članov odšla v partizane. Po osvobodit
vi	so preživeli gasilci z ve’iko vnemo začeli znova. S pomočjo vaščanov in njihovih prispevkov teT ob pomoči občinskega gasilskega sklada so začeli zidati lastno stavbo, ki je bila lani dograjena. Letos pa so ob obletnici ustanovitve razvili še svoj prapor. Inženir Pave ga je kot predstavnik IMV izročil predsedniku domačega društva ter zaželel lakoivniškim gasilcem še mnogo uspehov.
Lakovniški gasilski dom je pomemben za vso vas, saj se bo v njem lahko razvijala kulturno-prosvetna dejavnost,
gasilcem pa pomeni trdno osnovo za uspešno delo v bodoče.
POLDE CIGLER
Tri suhe s šentjernejskega polja
tam običajno dovolj
■	MOKRO POLJE BREZ
VODE — V več vaseh na šentjernejskem polju in krajih pod Gorjancih primanjkuje vode. Ljudje varčujejo z vodo kot z zlata vredno tekočino. Suša je znatno prizadela letino. Vode nima niti Moikro polje, čeprav so mu dali ime najbrž po tem,
Na Dolžu so gasilci dobro opremljeni
Gasilska enota v Dolžu je lani in letos z dohodki veselic in prispevki ljudi zbrala
680.000	Sdin. Za ta denar je kupila motorno brizgalno, sireno in cevi, 100 gasilskih ce-
vi	pa ji je podarila občinska gasilska zveza iz Novega mesta. Za gasilsko opremo je tudi krajevna skupnost iz Stopič prispevala 100.000 Sdin
Oglašujte v DL!
Obnova stopiške
Vr	Vji	«	.4	IV	osemletni	osnovni	šoli	v	Stoi
Novomeška kronika,
še ni končana
V osemletni osnovni šoli v Stopičah morajo popraviti še okna in vrata, v njeni podružnici v Podgradu pa streho - Denarja za zdaj ni
■ DELAVCI KOMUNALNEGA podjetja so v preteklem tednu spet »risali zebre« po mestu In a belo barvo na asfaltu trajneje označili prehode za pefce.
■ PARKIRNE VRE na Glavnem trgu so, kot kaže, za nekatero lastnike avtomobilov nepotrebne, saj puščajo na parkiriščih vozila po-gostejo dlje, kot je dovolj ono.
■ MANJ PROMETNE ULICE niso vselej najbolj čiste. V Šolski ulici Se niso pospravili peska, ki nedvomno ovira promet.
■ TLAK POD ARKADNIM vhodom na Rotovžu so v minulih dneh popravili. Tu in tam so popravljali tudi strehe starejših mestnih hiš.
■ V MESTU 2E NEKAJ DNI pojo carkulartce. Ljudje so si zgodaj začeli pripravljati drva za zimo.
■ KISLE VODE JE V ZADNJEM času večkrat zmanjkalo v trgovinah, pa tudi gostinski lokali je niso imeli vselej dovolj. Tudi pošiljke pomaranč in drugega južnega sadja niso več tako pogostne.
■ PONEDELJKOV ŽIVILSKI TRG je bil sicer dobro založen, vendar so gospodinje prepričane, da so cene le vedno previsoke ra ta letni čas. Paradižnik so proda-
jali po 200-250 Sdin kg, papriko po 300 Sdin, kumare po 100 Sdin, hruške po 350—380 Sdin, jabolka po 200 do 230 Sdin, jajca po 60 Sdinarjev in fižol po 250 Sdin kg.
■	GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Zinka Lavrin s Prisojne poti 14 — Saša, in Ana Košmrlj *' Trdinove 30 — dečka.
Poročali smo-že, da so v Stopičah nedavno dokončno uredili osnovno šolo in jo poimenovali po pisatelju Janezu Trdini. Dela so veljala
OSNOVNA SOLA »KATJA RUPENA«
V	NOVEM MESTU išče
4 opremljene sobe
v	Novem mestu za predmetne učitelje matematike, slovenščine in telesne
vzgoje.
Kdor bi sobo lahko oddal, naj se oglasi osebno v pisarni tajništva šole do 28. avgusta 1967, ali pa naj pošlje pismeno ponudbo.
Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in TrebnjemI
otooli 2,2 milijona Sdin. Veliko je prispevala šola soma, krajevna skupnost je dala
500.000	Sdin, s prostovoljnimi prispevki-pa so se izkazali tudi nekateri vaščani, zlasti Drago Badovinac.
Šola je bila med vojno požgana, po vojni pa so jo večkrat popravljali, ji dozida vali nove prostore in Jo preurejali. 842 m1 zunanjih sten je čakalo od 1. 1952, da so jih naposled ometali. Vgradili so tudi nove zidake, ker so stari, ki so bili izpostavljeni dežju in mrazu, razpadali.
Čeprav kaže, da je šola brez vsake hibe, se bo morala obnova nadaljevati. Vodstvo šole si prizadeva, da bi zbralo denar za popravilo oken in vrat, saj je les že docela strohnel. Za popravilo tega bi potrebovali vsaj 1 milijon Sdin. V prihodnjem letu bi bili stroški vsaj še enkrat večji.
Podobna dela je treba opraviti tudi na podružnični šo-
li	v Podgradu. Slaba je zlasti streha, ki je od leta 1905 niso temeljiteje popravljali.
ker je
vode.
■ PLEVEL TREBIJO NA CESTAH - Na cesti Šentjernej — Brezovica in dn#~? krajevnih cestah v Šentjerneja čistijo ces*®^1. dni odtočne jarke, iatrebljen plevel se bo gotovo posušil, da zlepa ne bo mogel prerasti cest.
■ PRI MAJZLJU ZAPRTO
—	Majzljeva gostilna bo do 20. avgusta zaiprta, ker jo čistijo. Ljudje imajo v teh suhih in prašnih dneh prostor manj, kjer bi se lahko odžejali.
Avto zbil mopedista
2. avgusta zvečer se je Mihael Luzar iz Žabje vasi z osebnim avtom peljat iz Metlike v Novo mesto. Na ovinku pri Dolah je zapeljal na breg, se prevrnil na streho in obstal na kolesih. Škodo so ocenili na 3500 Ndni.
»Škodi« trčili na ovinku
2. avgusta popoldne se Je Stane Židanek iz Regerče vasi s »škodo« pripeljal v V avto vas, kjer mu je izza nepreglednega ovinka pripeljal naproti Ivan Jakše iz Dol. Straže, prav tako s »Škodo«. Vozili sta se trčili, pri čemer so ocenili škodo na 1800 Ndin.
Avto zbil mopedista
3. avgusta zjutraj se je Iz BrS-lina v Novo mesto peljal z osebnim avtom E most Tonkovlč Iz Dol. Kamene. Nameraval Je pre-h3teti kolesarja, pa Je naproti pripeljal tovornjak, ki ga Je pre-hitval mopedist Anton Gazvoda. Pri trčenju je avtomobilist zbil mopedista, ki si Je lažje ranil roke m noge. Škodo so ocenili na 800 Ndin.
AVTOMOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
bo 15. avgusta 1967 ob 15. uri odprodalo NA JAVNI LICITACIJI
naslednja motorna vozila:
1. osebni avtomobil Zastava 600 D
2. poltovorni avtomobil Zastava 615 B
3. motorno kolo Tomos Puch 250 ccm
Informacije dobite vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni AMD na Ragovski cesti, tel. 21-264.
ŠE ENKRAT: ZAKAJ ODHAJAJO NADARJENI ATLETI?
DOLENJSKO PRVENSTVO DVOJIC V BALINANJU Prvaka: Legiša in Hren
Ksec članka »Zakaj odhajajo Podarjeni atleti« se je dotaknil iz-reono pomembnega problema. Zal Sa ni obdelal z najbolj pereče strani. Kljub temu moram pri-™ati, da je vredno temu vprašanju kot celoti posvetiti potrebno skrb.
Pisec ugotavlja, da odhajajo ne-kateri nadarjeni atleti (šlajkovec, betica, Usenik). Verjetno ni imel namena, da bi s tem zavrl nujno Zacrtano pot, ki je speljana pred vsakim atletom, ko doseže boljše razultate. Ta selitev, če jo lahko "ko imenujemo, se bo nadaljeva-Nadaljevala se bo toliko časa,
dokler ne bomo imeli toliko sredstev, da bi nudili atletom vsaj minimalne pogoje (tekmovanja, delna oprema). S sedanjimi pogoji se navadno zadovoljijo atleti, ki so na začetku svoje rasti. Ko pa nekoliko dorastejo in dosežejo boljše rezultate, jim okvirji postanejo pretesni. Tedaj se prične preseljevanje, ki je po mojem mnenju nujno. Atleti gredo v bolj organizirane atletske kolektive in predvsem v »iste, id imajo dovolj sredstev, da nudijo atletom nekaj več kot je »naš minimum«. Zato pisec ugotavlja, da bodo dobili v drugih klubih popolno opremo in
Penko — Kržišnik: remi
Tudi na letošnjem članskem prvenstvu Slovenije v šahu, ki se Je pričelo prejšnji teden v Ljubljani in se ga udeležuje 16 igralcev, sodeluje novomeški mojster-ski kandidat Igor Penko. Zasedba tekmovanja je zelo močna, saj tekmuje en mednarodni mojster, wUje mojstri, sedem mojstrskih Kandidatov, ter pet prvokategornikov.
V	prvem kolu se je Penko pomeril s Šiško in igro izgubil. V drugem kolu je igral proti lanske-mu zmagovalcu in zabeležil že
drugo ničlo Nato se je srečal z Kržišnikom, ki je na tem prvenstvu začel zelo dobro in je premagal lanskega prvaka Stupico. Tokrat je Penko igral bolje in remiziral.
Rezultati tretjega kola: Penko
—	Kržišnik remi, Planinc — Stupica 1:0, Levičnilk — šiška 1:0, Bajec — Ivič 1:0, Ivačič — Cuderman remi, Saradjen — Longer remi in Bratko — Vošpemik remi. — Na prvem mestu se nahaja Planinc, Penko pa z Longerjem deli trinajsto mesto.	JAP
Odbojka v Kočevju
V	nedeljo so obiskali Kočevje Jjajnejski Slovenci iz Žganih pri *Jstu. V tem mestu dela športni jdub d Kr as«, v katerem imajo tudi odbojkarsko moštvo. Člani kluba zaprosili TVD Partizan Kočevje, bi, ko bodo prišli v Kočevje na obisk, odigrali tudi prijateljsko delano v odbojki. Ker je bilo vre-, e slabo, so igrali v domu te-™sne kulture, kjer se je zbralo tu-~ Precej gledalcev. Posebno bučni ® glasni so bili navijači gostov.
Za Kočevje so igrali: Murovič, v^snič, Poje, Pogorelc, Figar in pokorilo. Sodil je prof. Saša Bi-Zmagali so domačini s 3:1. gostje so igrali dobro, vendar so ““i domaćim boljši kljub temu, niso igrali tako dobro kot Po navadi.	A.	A.
Slak in K. Močnik nastopila v Subotici
to Katja Mc*nik zastopala barve*'Ž2^ ^ nsdeljo
tradicionalnem -.nfe. rgPubUk? “
mladiisjdh	srečanju
redno M>,tL,3D,rczerlta,nc- V te-13 ma^^!Lionkurencl sta bi-J uspešna kot običajno.
Zdravko Slak je pri skoku v višino dosegel 8. mesto in rezultat 1.65 m, čeprav je ob normalnih tekmovalnih pogc^jih sposoben vedno skočiti vsaj 1.80 metra.
Katja Močnik je nastopila v teku na 400 m in je bila nekoliko boljša. Osvojila je 7. mesto s skromnim rezultatom 63.2. Uspeh pa je bil opažen zlasti zato, ker je porazila stalno konkurentko Zupančevo Sz Celja.	—sd
V SREDO ATLETSKI MITING
V	NOVEM MESTU
Kljub temu, da bodo Stiglić, Gredelj in Suker, atleti hruške reprezentance, zastopali našo reprezentanco na meddržavnem atletskem dvoboju s švioo, ki bo v soboto in nedeljo v Celju, je z vodstvom hrvaških atletov dogovorjeno, da bo v sredo večji atletski miting v Novem mestu. Nastop gostov je že zagotovljen. Videli pa bomo tudi atlete iz Novega mesta, ki bodo prisotnost gostov izkoristili za pospešeno vadbo.
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli tede so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marjeta Potrč, Ludvik Murgelj, Jože Krese in Bojan Florjančič, člani kolektiva Krka— tovarna zdravil Novo mesto; Jože Zupančič, Milan Pelko, Vinko Križe, Ivan Picelj, Nevenka Avguštin, Pepca Zupančič, Olga Medic, Fani Bradač in Franc Krc h, člani kol. Bor Dol. Toplice; Martin Lužar in Janez Mislej, člana kol. IMV N. mesto; Terezija Cimski, Alojz Salehar, Vinko Grm, Anica Kozjan, Jožefa Vidic, Joža Pavlin, Lidija Celič, Jožica Jeršin, Tončka Lekše, Rezka Radenkovič in Ana Klobučar, člani kolektiva Industrije obutve Novo mesto; Vinko Božič, član kolektiva Iskra Novo mesto; Alojz Zupančič, Valerija Petan, Stanka špolar m Slavko Kavšek, činni kolektiva Novoteks Novo mesto; Janez Judež, član kolektiva Remont Straža; Stane Pelko, član kolektiva KO Podturn; Zvonko Vrtin, član kolektiva Iskra Semič; Ivan Hrovat, član kolektiva Postaje LM Dolenjske Toplice; Alojz Okleščen, član kolektiva Opremales Novo mesto; Jožica Barbič iz Studijske knjižnice Novo mesto; Anton Kebelj, član kolektiva ZPV Novo mesto.
da bo vsak nastopal na vseh tekmovanjih. Res je, nekateri bodo dobili to. Mi ne moremo nuditi takšnih pogojev, zato se je bolje pogovarjati o tistem, kar lahko nudimo kot pa o tem, kar je za nas še precej daleč.
Mislim, da Je vsakomur jasno, da atletski klub s 400.000 Sdin letne dotacije lahko nudi nadarjenim atletom le delček tistega, kar premorejo »veliki«! Našim atletom smo lahko Dudili tekmovanja, ki jih preko leta ravno ne manjka in tudi kakšen del športne opreme. Vse drugo pa je odvisno od dobre volje nekaterih delovnih organizacij, Ki podprejo občasne akcije.	/
Ni pa se pasec dotaknil vprašanja prioritete športnih panog. Drugje so daleč pred nami. Jasno so si začrtali pot, skratka, postavili so nekakšen vrstni red perspektivnih panog. Morda bi se enako pogovorili tudi v Novem mestu. V kolikor bi v tem uspeli, bi športne zvrsti, v katerih dosegamo uspehe, prav gotovo dobile mesto, ki jim gre in s tem več sredstev kot zdaj! če bi izdelali določeno razvrstitev, bi bila atletika med vodilnimi in bi tako dobila več sredstev ter na ta način hitreje napredovala. V kolikor ne naredimo prioritetne lestvice, bomo priče dokaj razširjene športne dejavnosti, ne bomo pa mogli govoriti o kvaliteti, ker le-ta, kot pisec pravilno ugotavlja, precej stane.
Mislim, da nam je vsem jauno, da naši vrhunski športnilki kot npr. Spilar, Zaletel j, Penko in drugi ne tekmujejo za Kladiva rja in Olimpijo zato, ker smo se jun odpovedali. Se kako bi želeli, da tekmujejo za nas! Odšli so v druge klube, ker so videli, da bi stroški za njihovo nemoteno delo presegli možnosti, ki jih ima novomeški atletski klub. Izračunajte, koliko bi znašali stroški potovanj, opreme, zamude časa, hranarine za enega samega kvalitetnega tekmovalca kot je n pr. Spilar! Verjetno bi se približali letni dotaciji domačega kluba.
Zato so vsake razprave v tej zvezi odveč Atleti bodo odhajali toliko časa, dokler ne dobi atletika mesta, kot bi ga v celotnem novomeškem športu morala imeti. Pričakujemo, da se bomo o tem pogovorili! To je edina pot, da preprečimo selite« atletov v druge klube.
Ne bi posebej obravnaval vprašanj atletov, ki gredo na študij v Ljubljano, Zagreb itd. Prav je, da se prepišejo. V drugih klubih bodo imeli boljše možnosti za de-
lo	in tekmovanja. Po končanem študiju se bodo gotovo vrnili v svoj matični klub. Končno se vsakdo rad vrne tja, kjer je začel
s svojo JUvJJonJslto potjo.
SLAVKO DOKL
Po Kočevju ga je iskal z nožem v roki
5.	avgusta ob 10.50 je Jeremija Novakovič, delavec pri »Zidarju«, hodil z dolgim kuhinjskim nožem po Kočevju in nekoga iskal. Vse kaže, da je nameraval obračunati z uslužbencem »Zidarja«. D. 2., saj ga je iskal celo v stolpiču, kjer Z. stanuje.
Miličniki so Novakoviča prijeli in mu odvzeli nož. Novakovič je miličniku povedal, da je iskal D. 2. zato, ker mu »Zidar« ne da družinskega stanovanja. Čeprav je samec, ima nanfreč otroka. Z otrokovo materjo bi se rad poročil, vendar bi rad prej dobil stanova nje.
V Novem mestu je bilo dolenjsko prvenstvo dvojic v balinanju. Udeležilo se ga je 8 najboljših parov iz Novega mesta, Krškega in Doba. V predtekmovanju je bila najbolj zanimiva borba v prvi skupini, kjer so se zbrali trije močni pari. Domači par Legiša
—	Hren je odpravil. tekmovalni par iz Krškega Šuštarič — Gelb I s 13.li, drugi krški par pa je odpravil par Zigante — Pucelj s 13:2, nato pa še par Legiša — Hren s 13:11. V odločilnem srečanju za vstop v finalni grupi sta Legiša — Hren odpravila Sušteriča in Gel-ba s 13:4.
V drugi skupina sta zmagala
tekmovalca Pionirja Venta — Barbič, ki sta premagala par Mraz — Verbič s 14:11. Mraz in Verbič sta nato odpravila tekmovalca z Doba Turka in Jalovca s 13:2.
Tako sta se v finaie plasirala dva Pionirjeva para, en par iz Krškega in Železničar. Žreb je bil muhast: ponovno so se srečali isti nasprotniki. Tako sta Legiša — Hren premagala lanska prvaka — par Gelb II — Škafar s 13:10, par Barbič — Veneta pa Mraza in Verbiča s 13:10. Za prvo mesto so se pomerili tekmovalci Pionirja: Legiša — Hren sta premagala Ven-to — Barbiča s 13:6, Škafar m Gelb pa sta odpravila Mraza in
Verbiča s 13:0. V borbi za drogo mesto sta bila boljša tekmovalca Celulozarja škafar — Gelb, ki
bta premagala Vento — Barbiča s 13:12.
Vrstni red letošnjega prvenstva Dolenjske: 1. Legiša, Hren 2. Skalar, Gelb, 3. Venta, Barbič, 4. Mraz, Verbič.
ELAN v II. sloven-
ski ligr
V STANOVANJU VARNOSTNEGA TEHNIKA
EKSPLODIRAL BENCIN
Eksplozija je hudo poškodovala neprevidno gospodinjo in stanovanje — Žena ni upoštevala moževih navodil
5.	avgusta je prišlo v stanovanju Alojza Čampe v bloku Trgo-prometa v Kočevju do hude eksplozije. Medtem ko je mož, ki je varnostni tehnik v IT AS, v mestu nakupoval, je žena prala v bencinu in posebni posodi bluzo; hkrati pa je v pralnem stroju prala še drugo perilo.
Vse kaže, da je električna iskra vključenega pralnega stroja zažgala bencinske hlape. Eksplozija je bila silovita. Okno v kopalnici je odneslo na cesto, eksplozija je poškodovala vrata kopalnice, strgala iz zidu z okvirjem vred kuhinjska vrata, odnesla vrata dnev-
ne sobe, poškodovala vrata spalnice, razbila vse šipe na oknih in vrath razen na enem oknu), strgala zavese, razbila cvetlične lončke, poškodovala zid, pralni stroj, stragulo itd. Gospodinja je bila hudo opečena po vseh delih telesa, ki niso bili zaščiteni z obleko. Materialna škoda še ni ocenjena.
Alojz Čampa, ki je varnostni tehnik, je povedal, da je opozoril ženo, naj bo pri pranju z bencinom previdna. Se posebej jo je opozoril, naj ima med pranjem z bencinom izključene vse električne aparate, najbolje pa bi bilo, če bi prala na balkonu.
mmmm
V stanovanju Alojza Čampe iz Kočevja so eksplodirali bencinski hlapi. Eksplozija je stanovanje precej razdejala. Poškodovala je vsa vrata, razbila skoro vse šipe in napravila še več druge škode (Foto: Primc)
27. avgusta se bo pričela II. slo-'\ venska nogometna liga, v kateri sodelujejo tudi novomeški nogometaši. »Elanovci« bi se morali za vstop v to ligo pomeriti na kvalifikacijah z ekipo Naklega, ker pa ta klub nima pogojev, so Novomeščani prišli v II. ligo brez borbe. Treninge, ki so se pričeli v začetku tega meseca, je prevzel Prorič Igralci trenirajo trikratna teden po 2 do 3 ure. Ekipo ste zaradi študijev zapustila Kranjc ili Brankovič, prišel Pa je igral ep Kranjskega Triglava Benčina. N(V. gometaši bodo v svoje vrste prt, tegnili še nekaj igralcev, ki sQ igrali dobro na delavskih športnih igrah.
Novomeško ekipo bodo letos zastopali: Retelj, Ver tuš, Muren, Mustafa, Benčina, Stojanovič, Klemenčič, Stefanič, Božovič, Mrvaf. Macele, Maksimovič, Injac, Turk in drugi.	JAP
Nesreče v kočevski in ribniški občini
Avto na boku
30. julija ob 30.30 se je prevrnil z avtomobilom Dušan Grajš iz Dolge vasi. Peljal je po cesti od Moz-lja proti Livoldu, ko je začelo avto zaradi neprimerne hitrosti in peska na cesti zanašati. Končno se jo vozilo obrnilo na desni bok. Na avtu ie škode za okoli 5000 Ndin.
Nezavestni mopedist
Ismet Džoferović iz Dolge vasi
se je 25. julija ob 8.30 prevrnil na dvorišču stavbe Reška cesta 7 b v Kočevju. Pni padcu je udaril z glavo in ramo v kamen in obležal nezavesten. Poškodoval se je po glavi in si zlomil ključnico. Odpeljali so ga v nezgodni oddelek v Ljubljano.
Huda nesreča v Nemški vasi
30.	julija ob 3*10 je peljal s osebnim avtom skozi Nemško vas pri Ribnici proti domu Jean Radosavljevič iz Kočevja. Nenadoma je zagledal na cesti neki predmet (kasneje so ugotovili, da je bil to obroč nočne posode), se ustrašil in naglo zavrl, zaradi česar je zaneslo vozilo najprej v jarek, nato pa se je zaletel v bližnji kozolec. Sopotnik Franc Čebin je bil hudo poškodovan, na avtu pa je za okoli
12.000	Ndin škode
Z avtom v jarek
Vinko Pogorelec iz Prigorice Je 24. julija zapeljal z dostavnim avtom v Hrovači v Jarek. Voznik je bil lažje poškodovan, na avtu pa Je za okoli 8000 Ndin škode. Voznik je kazal znake vinjenosti, zato so mu odvzeli vzorec krvi za preiskavo.
Motorist podrl pešca
2. avgusta ob 22.40 je motorist Karel Tratar iz Rudnika podrl na cesti v Dolgi vasi pe£oa Franca Ramljaka. Rami jak Je šel še s dvema tovarišema po cesti. HodiH so vštric. Motorist Jih je zaradi ovinka prekasno zagledal. Do nesreče je prišlo skoraj na sredini ceste. Nezavestnega pešca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
»Kaj praviš, v mesto?« Čudi se starka ter zmajuje sivo glavo. »V mesto, pa peš, Matija, peš?«
»Zakaj pa ne? Dobre noge imam Kaj pa vi tukaj tako zgodaj, strina?«	'
»Solnca čakam, solnca, starost ne more spati; naduha me tare, naduha. — Srečno pot torej, Matija, dobro oprvi in srečno se vrni.«
daj!« odgovori ji Matija ter zapet urno korači dalje.
»Dober človek je ta Sddndkov Matija,« govori starka sama pni sebi, ko je bil mladenič že daleč od nje* »dober človek, ne tak, kakor je njegov oče; Bog mu daj srečo!«
Bilo je lepo jesensko jutro; solnce je balo še za gorami, a na jasnem nebu je bledela luna, zvezde so bile že vse ugasnile. Debele rosne kaplje so visele po travi ine glej, zdaj se že lesketajo kakor biseri v prvih žarkih vzhajajočega solnca.
Jutro, zflasti lepo jesensko jutro, ima neko posebno blagodejno moč do človeške duše. Ko mine na večer dneva luč, ko tihi mrak zagrinja trudno zemljo, vlega se prerada neka otožnost ubogemu človeku na srce; ko je vse tiho, zbuja se skrbi črv, kii je spaval v dnevnem hrupu, ter gloda in razjeda osrčje; kesanje se oglaša, bridki spomini vstajajo, obup se pola-sča zbegane duše. In celo ponoči! Noč ima svojo moč, nesrečno moč! Kako samega, kako zapuščenega se čuti bolnik v temni, tihi noči? A ko zasije belega dneva svit, splašijo se nočnd strahovi, mora beži, ki je tlačila srce, up se povrača z blagodejno, čudotvorno svetlobo mladega dneva.
Težko noč je imel Sodnikov Matija, skrbi mu niso dale pokoja; če je za nekaj časa zatisnil trudne °Či, v čistem, krepkem, jutranjem zraku, ko je videl okoli sebe vse tako okrepčano, pomlajeno in prerojeno, oživljale so se mu telesne in dušne moči, širile so se mu prsi, prosto in krepko je dihal zdravo jutranjo sapo, tako nekako lahko mu je bilo srce, bistro oko mu je zaupno zrlo v prihodnost.
Znatna je stara, menda po vsem svetu razširjena
vera, da ni dobro človeku, ko -stopi zjutraj prvič iz hiše, zlasti ako gre po kakem imenitnem opravku, srečati, staro žensko. Ta vera, ki se pač ni rodila kakor druge, enako pametne, v ženski glavi, gotovo ne v stari, ni se uresničila našemu popotniku. Sreča ga je čakala, veselje mu je bilo namenjeno, katerega se morebiti m nadejal, Ko je stopil v klanec proti Prilesju, začne mu utripati srce.	9
Cesta drži mimo Korenove hiše, vrata bodo že odprta; ko bi ga kdo videl, a kaj drugi? Ko bi ga videla — ona! Ne, takega ga ne sme videti, kaj bi si mislila? In ko bd ga vprašala, zakaj gre v mesto, ah bi ji mogel, ali bd ji smeđ povedati resndoo? Ne, ona ga ne sme videti! A vendar bi jo sam tako rad še enkrat videl, poslovil se od nje, tako rad!
S6dmikov Matija je bil nekako čuden, poseben človek, malo podoben drugim mladim ljudem. Dasd tako veljavnega in vsaj na videz tako premožnega očeta sin, bil je skromen, resen in priden mladenič; delo mu je bilo največje veselje. V družbo svojih vrstnikov je redko zahajali, dasd bi bal lahko prvi med njimi. Bil je zdaj v letih, ko se začne mladi moški svet ozirati po dekletih. Saj mora mladega človeka, ko pride v leta, skoraj sram bdti, ako nima svojeV pipe in svoje izvoljene, kakor se ponaša vsak ž njo, M ima le kolikor toliko ravne ude. Sam si vendar ne bo pripenjal, cvetje za klobuk, ko gre v nedeljo k mašil Ko se zbirajo mladeniči zvečer pri vinu in
se pogovarjajo o dekletih, vsi sami zmagoviti junaki, on, tkh on sam tam v kotu tiči in molči, kakor da bd se zanj ne menila nobena? Kdo ima toliko poguma?
S6dnikov Matija je imel ta pogum nikoli se nd ravnal po drugih. Mislil je tudi on, da se mu bo treba kdaj ženiti na očetov dom. Izbrati je hotel, kadar pride čas, nevesto, ki bo dobra gospodinja, pridna in varčna, ne glede na bogastvo ali na kako posebno, nenavadno lepoto; če bo poleg tega še čedna in bo kaj imela, tem bolje, a potrebno se mu to ni zdelo, zlasti drugo ne. In tako se je zgodilo, sam ni prav vedel kdaj in kako, da mu pride na misel Seljanova Jerica. Ukrepali je in primerjal in zdelo se mu je, da bd ona utegnila biti prava. Ali kaj poreče oče? S to mislijo si nd bogve kako glave belil; saj še sam ni nič prav gotovega vedel. Rad jo je videl, to je bilo gotovo; in rad je mislil nanjo; ali do tega še ni prišlo, da bi bil dejan sam pri sebi: »Ta ali pa nobena!« In vprašanje je bilo tudi še, kaj pravd ona. Prijazna je bila res ž njim, zdelo se mu je, da ni z nobenim tako; ali posebnega znamenja mu ni dala še nikdar, da ga rada ima, da si je njega izvolila. Z eno besedo: ljubezen do lepe Jerice je na tihem kalila v njegovem srou, prave prilike ni bilo do sedaj, da bd bil sooznal in jasno se zavedal, kaj se godi v njem.
M ta prilika se mu je zdaj bližala.
PO nesrečnem prepiru s svojim očetom je imel glavo tako polno drugih misli in skrbi, da ni utegnil mdsliti na Jerico. Ali zdaij, ko se je bližal hiši, v kateri je prebivala, zdaj, ko je bilo lahko mogoče, da bd se videla, jelo se mu je nekaj čudnega gibati v srcu; rad bi jo btfl videl, saj je toliko časa ne bo; In bal se je zopet, da bi ga ona ne videla. Ta nasprotna čuta sta se borila nekoliko časa v njem; zadnjič sklene, da se hoče ogniti njenega pogleda; saj ji bo lahko pisal, ako bi je ne mogel pozabiti, in v pismu se lahko mnogokaj pove, kar se ne da tako z besedo, izoči v oči. Ta misel se mu je zdela jako pametna.
f
KR'
NE
*
tedensK6ledai?
Petek, 11. avgusta — Veseljko Sobota, 12. avgusta — Klara Nedelja, 13. avgusta — IJljana Ponedeljek, 14. avgusta — Demetrij Torek, 15. avgusta — Marija Sreda, 16. avgusta — Rok Četrtek, 17. avgusta — Radivoj
Šoferju Mirku želita srečno vož njo in še naprej mnogo zabave Štefka in Ivanka.
Dragi in dobri mami, stari mami Mariji Marc iz Mihovega pri Šentjerneju želijo za minuli god in 70-letnico obilo zdravja in sreče hčerke in sin z družinami.
Polde Berus s Kala št. 7, Novo mesto, prepovedujem Jožetu in Tončki Lužar s Kala št. 6 kopanje rac v luži, ker jo imam za napajanje živine. Če tega ne bosta upoštevala, bom race pobil.
Rado Kokar, Bršlin 45, Novo mesto, opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Gabrijela Hrastar-Kokar, Bršlin
Za sodoben okus ..
*******
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji
Destilacija »DANA« MIRNA na Dol.
17,	Novo mesto ter s hčerko Ta-tjanco Kokar ne odgovarjava za njena dela.
Marija Majer iz Gor. Straže 70, Straža, opozarjam vsakogar pred nakupom mojih premičnin, ki bi jih prodajal moj bivši mož Tone Majer iz Gor. Straže 70, Straža, ker niso njegova last.
Družino An Ilovar z Glavnega trga 8 v Novem mestu opozarjam, da ne dovolim nobenega obrekovanja moje žene Angelce, hčerke Marjance in sina Igorja. Oe tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. Johan štangelj, Glavni trg 8, Noto mesto.
Ob nepričakovani smrti našega ljubega
DRAGA HADLA
iz Novega mesta se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Hvala tudi zdravnikom in drugemu osebju bolnišnice v Novem mestu za ves trud in nego.
Žalujoči družini Hadl in Bezenšek
AVTOMOBIL. »Zastava 750« prodam. Inž. Kuhar, Kettejev drevored 33, tel. 21-292.
UGODNO PRODAM žensko kolo »Rog«, pralni stroj »Himo«, kombiniran otroški voziček in otroško košaro. Marija Kraus, Irča vas 2, Novo mesto.
MANJŠO DOMAČIJO z užitkom prodam. Ugodne zveze. Ponudbe: Raka 30.
PRODAM TRAKTOR »Fahr« 22 KS, obračalnik kombiniran (nemški), Sonce 6, univerzalni stroj »Agria« s priključki, koso in drugo Naslov v upravi lista (li29/67)
PRODAM NOV PLETILNI STROJ
»Singer«. Naslov v upravi lista 1128/67).
VSELJIVO HIŠO z vrtom in vo dovodom pri Ribnici ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1126/67).
PRODAM DOBRO OHRANJEN diesel motor. Naslov upravi lista (1124/67).
PRODAM KOMBINIRAN OBRAČALNIK s konjsko in traktorsko vprego ter kosilnico Fahr 14. Jožefa Kim, Dobravi ca 15, Šentjernej.
IŠČEM SOBO in kuhinjo v Novem mestu najdalje za leto dni. Plačam dobro, lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (1139/67).
MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo v Novem mestu ali okolici. Plača dobro. Paraš, — Brod 23, Novo mesto.'	>
ŠOFER kategorije B, C In E Išče zaposlitev v okolici Novega mosta Naslov v upravi lista — (11&/67)'	'
PROSIM NAJDITELJA črne aktovke, izgubljene 15. 7. na pati Trebnje—Tržišče, da Jo vrne z naslovom upravi lista (1066/67).
MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbena dela in kmečko dekle za gospodinjska dela ter dela na manjšem posestvu sprejmem v stalno zaposlitev. Oskrba v hiši, osebni dohodki po uredbi, Sivic, mizarstvo, Dobro polje S, p. Brezje na Gorenjskem.
UPOKOJENEC Z DOMAČIJO v le pem kraju, želi spoznati pošteno dekle do 35 let. Pismene ponudbe pod »Naš dom« na upravo lista (1125/67).
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00,
19.30	in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8 00.
PETEK, 11. AVGUSTA:	8.05
Operna matineja, 9.30 Melodije za klavir in godala. 10.35 Naš podlistek — Klara Bihari: Po tridesetih letih. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Iz za kladnico naše stare muzike. 12.30 Kmetijski nasveta — Inž. Nada Puppis: Uspehi pri povečevanju mlečnosti krav. 12. ,40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . .	14 05 Operni napevi. 14.35
Naši poslušalci čestitajo ln po-Bdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 17.05 Koncert po željah poslu šal cev. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Poje zbor KUD »Jože Hermanko« iz Maribora« 21.15 Oddala o morju in pomorščakih
SOBOTA. 12. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Revija zabavnih ansamblov. 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste.
12.10	Pesmi in plesi iz krajev od Istre do Modžimurju. 12.30 Kmetil-ski nasveti — Veterina.’ 13 30 Priporočajo vam . .	15.20 Glasbena
fatermezzo. 15.40 Prizor »Tičnica« iz Bravničariwo opere. 17.05 Gremo v kino. 71 35 Igramo bcat! 18.15 Z ffodci In pevci po naSt deželi. flO.OO LnJhko twč. otroci! 20.30 Zabavna radijska Igra — Claude A ve-
line: Redni potnik na liniji U — »Tercet v vili«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 13. AVGUSTA: 6.00 do 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Aleksander Ma-rodič:	»Tatinska kavka pionirja
Slavka«. 9 05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnile, tovariši ... a) Zadnja noč Alije Alijagiča, b) Gašparunov Manin o Slavku Šlandru; 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.50 Kar po domače . . . 16.00 Radijska igra — Matjaž Kmecl: »Avtomobili«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Lahko noč, otroci! 22 15 Seremndnl večer.
PONEDELJEK. 14. AVGUSTA:
8.05 Glasbena matineja. 9.15 »Dobra volja je najbolja«. 10.35 Naš podlistek — St. Gibbons: »V sobo to popoldne« 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
13.30	Kmetijski nasveti — Inž. Milena Lekšnn: Najprimernejše podloge za košftičasto - sadje. 12.40 Poie Koroški akademski oktet 13.30 Priooročajo vam . . 14.35 Naši po-shtšalci čestitajo in pozdravljajo,
15.20	Glasbeni intermesao. 17.05 Operni koncert.. IR.15 Izbiramo za-Im'”'’ melM-He 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci!
opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
MLADO DEKLE, začetnico s končano osemletko, ki ima veselje za priučitev v gostinstvu, dobi takoj službo v gostilni Marije Černe, Brežice, Zakot 35. Pismene ponudbe ali osebno se zglasite na gornji naslov.
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico na malem posestvu. Tončka Simončič, Železniki 156.
PRODAM PRALNI STROJ EKA (50.000) in otroško železno posteljico brez žimnice (8000). ša-ruga, Novo mesto, Majde Šilc • štev. 18/H.
MOPED (italijanski) ugodno prodam. Naslov v upravi lista — (1143/67).
PEKARIJA METLIKA proda me šalni stroj s tremi kotli v zelo dobrem stanju. Oglasite se pismeno ali osebno v podjetju Pekarija, Metlika.
PRODAM STROJ za izdelavo strešne opeke in 300 modelov ter drobilec za drobljenje kamna. Jože Vajdič, Brestanica 142.
PRIDNO DEKLE, staro nad 20 let, sprejmem za gospodinjsko pomočnico. Začetna plača 25.000 Sdinarj ev. Novak. Tugomer j eva štev. 42, Ljubljana.
| ČE ŽELITE
] odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
ODDAM SOBO samskemu moškemu. Koštialova 39, Novo mesto.
PRODAM DOBRO OHRANJEN kombiniran otroški voziček — italijanski Kristanova 17, Novo mesto
UGODNO PRODAM nov lahek guma voz 12 col, nosilnost 1500 kg. Toni Zupet, Škocjan 20.
DESETTISOCI VAŠIH SOTRPINOV, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNIKU in STANDARDU--MET?r!ATOPJT7
kxM
Brežicc: 11. In 12. 8. francoski barvni film »Druga resnica«. 13. in 14. 8. francoski barvni film »Mož iz Hongkonga«. 15. in 16. 6. italijanski film »Sanjave zvezde velikega voza«.
Črnomelj: 11 in 13. 8. italijanski barvni film »V senci inkvizicije«.
Kočevje »Jadran«: 11. do 13. 8. ameriški barvni film »Slamnata žena«. 11. in 15. 8. ruski film »Človek brez legitimacije«. 16. in 17. 8. švedski barvni film »Streljaj prvi!«
Kostanjevica:	12.	8. špansta
barvni film »Orjak z Rodosa«. 13. 8. ameriški barvni film »Streljanje popoldne«. 16. 8 ameriški barvni film »Kraljica Colorada«.
Metlika: 12. ln 13. 8. ameriški barvni film »Trije naredniki«. U. do 12. 8. španski barvni film »Moj poslednji tango«. 16. in 17. 8. francoski barvni film »Zgoraj nebo, spodaj blato«.
Mokronog: 12. in 13. 8. italijanski film »Obleganje Sirakuz«.
Ribnica: 12. in 13. 8. francoski film »Nežna koža«.
Sevnica: 12. in 13. 8. mehiški film »V službi Panče Vila«.
Sodražica: 12. in 13. 8. jugoslovanski barvni film »Amandus«.
Šentjernej: 12. in 13. 8. angleški barvni film »Zaklad v londonskem stolpu«.
Trebnje: 12. in 13. 8. francoski barvni avanturistični film »Cartou-che«
	m
	
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Alojzija Hočevar lz Mačkovca — Jožeta, Vida Udovč iz šmavra — Vida, Milena Kotar iz Slovenske vasi -— Marka, Vida Jakše iz Gor. Vrhpolja — Ljubomira, Vera špiler iz Anž — Ivana, Frančiška Šimic iz Stopič
—	Jožka, Dragica Benko iz 2a-kanjskega sela — Slavka, Jožefa špringer iz Dol. Straže — Branko, Terezija Kekič iz Gor. Prekope — Danico, Ana Brklje iz Jurovskega broda — štefico, Marija Kralj iz Delža — Vero, Marica Klemenič iz Brloga — Vesno, Marija Matko iz Malih Poljan — Francija, Gabrijela Gregorčič iz Vrtače — Mojco, Milka Malerič iz Tuševega dola — dečka, Danica Hrovat iz Žužemberka — dečka, Marija Rojc iz Žužemberka — dečka, Ana Vodeb iz Krškega — dečka m Kristina Bevc iz Gorenje vasi — dečka.
ESTILAI
Razpis za razrednega učitelja
Osnovna šola »Katja Rupena« v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto razrednega učitelja z diplomo aa podružnično šolo Mali Slatnik pri Novem mestu.
Gasilsko društvo Kot—Brezje pri Semiču vabi na veliko vrtno veselico v nedeljo, 13. avgusta, pod 607 let staro lipo pri železniški postaji Semič. Pridite, ne bo vam žal, dobro se boste počutili ob dobrem semičanu in ob pečenki na ražnju, pod košato senco stare korenine! Igrali bodo Hribovski fantje. Vabljeni!
ŠTUDENTI, DIJAKI — 1’OZOR!
Mladinska knjiga Novo mesto, Glavni trg 9, išče sodelavce — akvizitorje za prodajo knjig na področju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
Zglasite se , v Knjigami Novo mesto!
. C EM ETNO STREŠNO OPEKO dobite takoj ali najkasneje v 10 dneh po 85 Sdin, oziroma dostavljeno na dom po 100 Sdin. Ljubljana, Milana Majcna 47.
PERILO OPERE, oblačila oCAstl — Pralnica ln kemična čistilnica
Novo mesto, Germova 5.
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE INFORMACIJE DOBITE
NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: št telefona 06K.21—659 SEVNICA: rOTER,
Heroja Maroka 4
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESCO 41. TRST
20.10	Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij.
TOREK, 15. AVGUSTA:	8.05
Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Naši ansambli in orkestn zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Bojan Nendel: Napredek živinoreje na kmetijah v Savinjski dolini. 13.30 Priporočajo vam ...
15.20	Glasbeni intermezzo. 15.46 V torek na svidenje! 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana z deli naših skladateljev ... 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji.
20.00	Lahko noč, etrool! 20.10 Iz studia 13. 20.30 Radijska igra — Večer z Antonom Pavlovičem Čehovom.
SREDA, 16. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 10.45 Človek ln zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
11	20 Popevke in plesni zvoki. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Žarko Žigon: Vrednost in cena osnovnega semena 12.40 Polke in valčki.
13.30 Priporočajo vam . ..	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intar-mezzo. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.15	Z operetnih odrov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Oeor"es Bizet: »Car-trum«.
ČETRTEK, 17. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 10.15 Minut« s solisti ljubljansko Opere. 11.00 Poročila — Turistični nar>otki zn tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — dr.
Danimir Kerin: Povzetek nokaterih ugotovitev s 3. kongresa pedologov v Zadru. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam...	14.05	Za	prijetno	popol-
dne. 15.40 »Budimpešta in Donava«. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja.
20.00	Lahko noč, otroci! 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
RADIO BREŽICE
PETEK, 11. AVGUSTA: 20.00—
21.15	— Obvestila — Nove plošče RTB — glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 13. AVGUSTA: 11.00
—	Poročila — Dr. Herman Teppojr: Razvoj transfuzijske službe in krvodajalske akcije — Ta teden v Delavski enotnosti — Janko Kna-pič: Med Gradiščanskimi Hrvati n. — Maks Toplišek: Ocena turističnega dela v I. polletju — Za naše kmetovalce: Vzgoja gomolja stih begonij — Dve melodiji v različnih izvedbah — Reportažni zapis lz republiške gozdne šole v Bohinju — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame ln spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 15. AVGUSTA: 18.00—
19.30	— Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Vzgojno predavanje: Koko otroka navajamo na posodico — Obvestila in filmski pregled — Glojibena oddaja: Pozabljene melodije.
Z avtomobilom čez ' nasip v kamen in drevo
6.	avgusta popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesta
H.	reda Bistrica ob Sotlii—Bizeljsko. Proti Bizeljskem se je peljal z osebnim avtomobilom Maks Smeh iz Maribora. Pred naseljem Bizeljsko ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste, kjer je zavozil preko 3 me-, tre visokega nasipa in trčil ob kamen in nato v drevo, kjer je obstal. Voznik in sopotnika Zlatko Bedeničar iz Ravorja in Božo Šparovec iz Kumrovca so se lažje poškodovli. Na avtomobilu je škode za okrog 17.000 Ndin. Voznik je kazal znake vinjenosti, zato mu je bila odvzeta kri zaradi preiskve
Tovornjak se je prevrnil
4.	8. zgodaj zjutraj se je pripetila prometna nesreča v Krškem na križišču Hočevarjevega trga in Ceste krških žrtev. V kolona štirih tovornih avtomobilov je vozil iz smeri Sevnice proti Kostanjevici Boris Kasmovski. Na začetku dvojnega ovinka pri Omenjenem križišču pred Valvasorjevo hišo je tovornjak verjetno zaradi prehitre vožnje zaneslo na levo, da je voznik zapeljal na pločnik, kjer se je prevrnil na desni bok: Na tovornjaku je za okrog 150 Ndin škode.
Zaradi zloma spone se je prevrnil
Venčeslav Kovači č-Stefančič iz Brestanice se je 4. 8. zjutraj peljal s poitovornim avtomobilom iz Kostanjevice proti Krškem. Na slabi cesti pri Sajevcih mu je počila spona na kretalnem mehanizmu, vsled česar je vozilo zaneslo s ceste, da se je prevrnilo. Škode na vozilu in tovoru je za okrog 500 Ndin
Motorista je zaneslo
Motorist Vinko Vovk iz Leskovca pri Krškem se je 4. 8. popoldne peljal s sopotnikom Gregorjem Pircem iz V^her te Bizeljskega proti Brežicam. Pri železniškem prelazu v Zakotu ga je na ostrem levem ovinku zarada prehitre vožnje zaneslo s oeste na progo, kjer sta padla med tračnice in se poškodovala. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico. Na motornem kolesu je za ofcnog 200 Ndin škode.
Voznik vprege Jože Kuzma Ostrog je vozil seno proti domu. Na vozu je sedela tudi njegova hčti Ivanka Zagorc. Ker Je cesta kori tasta in Ima neurejen nagib, se je voz na ostrem ovinku prevrnil. Pri tem se Je hčerka tako poškodovala, da so jo odpeljali v novomeško bolnišnico.
Kolesarjeva nesreča
5.	8. zvečer Je na cesti IH. reda v Šmarju pri Sevnici Iz neznanega vzroka padel po cestišču in se težje poškodoval kolesar Rudi Prosendk iz Šmarja. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Neprevidnost na cesti
5. 8. dopoldne Je voznik osebnega avtomobila Franc Polovič » Gaberja vozil iz Globokega prot' Bojsnem. Nasproti je pripeljal voznik osebnega avtomobila Josip Smrekar iz Brdovca, ki je svoje vozilo zaustavil. Ker pa Polovič ni bil dovolj pozoren, je zadel v sprednji del Smrekarjevega avtomobila. Pri trčenju je nastalo za okrog 800 Ndin škode.
8-letni deček je padel pod kolo voza
1.	8. popoldne je Franc Urek iz Globokega vodil vprego iz G1°" bokega proti Dobovi. Na vozu se je z njim peljal tudi 8-letni Hanzi Welwba iz Gradca, ki jfl večkrat skočil na voz ln z voza. Ko je tako skočil se mu Je vaga, v katero so vpreženi konji nagnila, da Je padel pod prednje desno kolo voza, ki je peljalo preko desne noge ln mu jo dvakrat zlomilo. Odpeljali so ga v zagrebško bolnišnico.
Neprimerna hitrost
6. 8. popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti IV. reda Kostanjevica—Krška vas. Pr^l Kostanjevici se je peljal s precejšnjo hitrostjo z osebnim avtomobilom Jože Potokar z Jesenic. V Podbočju je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Nikola Ka-kič iz Zagreba kd Je pred srečanjem sekal ovinek. Med obema j® prišlo do trčtnja. Na avtomobili" je škode za okrog 2300 Ndin.
Motorist se je zaf®te
v samokolnic®
2. 8. proti večeru J« .^e*tijala ljak iz Loga pri Sevnici »-• •>. samotaoindoo po dkrajni m
■	51."	■	■	strani ceste 1»! Krškega proti IjO-
Izsiljeval je prednost	i?u. z» njo j« pnvozn motorist
Franc Mlakar iz Radne. Z*ra«H neprimerne hitrosti to vinjenosti se jc zaletel v samokolnico. Motorist in Seljakova sta padla po sti in se laže poškodovala
Tovornjak pod cesto
2 8. popoldne je iz Sevnioe PJJ* ti Tržišču vOzil tovorni avto®1^ bil Ivan Matjašič iz Brega Jelovcu je nasproti pripeljal v,w, nlk tovornega avtomobila Viidmar az škrjanč pri Nov»*i mestu. Na nepreglednem ovinK“ je Matjs&ič pri sreča vanju zli preveč v desno na mehld rop ob oosti, id se Je utiri, da se Je tovornjak prevrnil na desna bok 4 metre pod cesto. Na tovornjaku je za okrog 4000 Ndin škode.
31.	julija se je iz Krškega proti Sevnici peljal z osebnim avto mobilom Ivan Redar iz Francije. Pri mostu v Brestanici je pripeljal iz -stranske ceste motorist z »L« tablico Milan Omejec iz Senovega, ki je v križišču izsiljeval prednost in trčil v osebni avto Pri tem se je težje poškodoval ln so ga odpeljali v novomeško bolni6nioo. Na vozilih je aa okrog 4000 Ndin škode .
Voz s senom se je na ovinku prevrnil
4.	8. zvečer se Je pripetila prometna nesreča na gozdni cesti v Opatovi gori nad Kostanjevico.
Ob prerani smrti naše dobre, drage mame in stare mame
MARIJE BREZOVAR
iz Gor. Gradišča
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Prav tako iskrena hvala političnim organizacijam: KO ZB Dol. Toplice, obč. konferenci SZDL, ob. komiteju ZK in ZMS Novo mesto ter delovnim kolektivom: BOR Dol. Toplice, KROJAČ, Novo mesto in NOVOTEHNA Novo mesto za darovane vence, žalujoči: sin Vid, hčerke Marta, Cilka, Elka in Polda z družinami
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferenc* SZDL Brežice Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nik (glavni odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Jože Primc. Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični ureemi*-Marjan Mo&kon
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 50 par (5« starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 »“J rih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); ljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev starih din) oz 3 amoriške dolarje — Tekoči račun pri P? družnicl SDK v Novom mestu R21-8-9 - NASI/JV URED«* STVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni dal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vm čarno — Tiska: Časopisno podjetje »Delo# v Ljubljani