LETO XIII
7
september
1987 glasilo SZDL občine logatec
OVICE
Ob prazniku občine smo bogatejši
Praznovanje letošnjega občinskega praznika bo še bolj slovesno, saj so krajani kljub gospodarskim in drugim težavam uspeli zaključiti nekatera pomembna dela in investicije.
V krajevni skupnosti Laze bodo namenu predali novo zgrajeno javno razsvetljavo. Žal, zaradi neugodnega vremena ne bo zaključena gradnja vodovodnega omrežja Rezervoar v Jakovici je skoraj končan, dela pa potekajo na izgradnji cevovoda od zajetja do rezervoarja.
V krajevni skupnosti Tabor bodo nove ceste veseli najbolj Žibršani. Toliko težav jim je povzročala predvsem pozimi, da so bili mnogokrat prisiljeni pešačiti po strmem klancu Mnogo manjši naklon cestišča bo omogočil varno pot tudi pozimi.
V Hotedršici so bili posebej pridni Izvajalec del pri razširitvi mostu je dela zaključil skoraj mesec dni pred dogovorjenim rokom. Tako je že 22. julija karavana kolesarskega maratona varno peljala po mostu. Ni kaj! Če organizator zna, potem tudi izva-
jalec lahko opravi delo solidno in pred dogovorjenim rokom.
V krajevni skupnosti Naklo bodo 12. septembra končali dela pri asfaltiranju nekaterih ulic za Narodnim domom. Tako se počasi rešujejo tudi problemi, ki jih je lastnikom hiš' povzročal avtomobilski promet. Dokončano pa je tudi asfaltiranje ulic na področju Jamnice, naselja, ki je kljub svoji častitljivi starosti na asfaltno prevleko čakalo zelo dolgo.
Nova asfaltna kača se že nekaj časa vije tudi od Židovnika do Rov-tarskih Žibrš in od Trat do Veharš. 2,5 km dolg odsek te ceste je izvajalec končal v dogovorjenem roku, vrednost investicije pa je nekaj več kot 100 milijonov dinarjev. Pri tem je treba povedati, da so z delom pomagali tudi krajani.
Letošnji prejemniki priznanja »12. september«
Priznanja »12. september« podeljuje skupščina občine ob občinskem prazniku. Na letošnji razpis je prispelo precej predlogov, komisija za odlikovanja in priznanja pri skupščini občine pa se je odločila, da letos podeli 3 priznanja. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji občinske skupščine, ki bo 12. septembra ob 11. uri v Narodnem domu.
KRAJEVNA SKUPNOST VRH NAD ROVTAMI je z veliko aktivnostjo krajanov, še posebej pa organov in organizacij (svet KS, krajevna konferenca SZDL, osnovna organizacija mladine, gasilsko društvo) v zadnjem desetletju dosegla velike uspehe pri razvoju kraja. S požrtvovalnostjo, s prostovoljnim delom in materialnimi sredstvi so krajani posodobili ceste, uredili okolico šole, gasilski dom, kupili novo gasilsko vozilo, ob tem pa predvsem mladi skrbijo za kulturno, športno in družabno življenje v krajevni skupnosti.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOGATEC je lansko leto proslavljalo štirideseto obletnico delovanja. Med največje uspehe društva sodi prav gotovo odkup in ureditev doma upokojencev. Društvo organizirano skrbi za rekreacijo svojih članov. Veliko skrbi namenjajo bolnim in starejšim, za katere organizirajo tudi srečanja in obiske na domu. Neprecenljivo pa je delo na področju pogrebne dejavnosti, predvsem v krajevnih skupnostih Naklo in Tabor. V društvo je vključenih več kot 700 članov iz cele občine.
Program prireditev v počastitev praznika občine Logatec »12. september«
PETEK, 4 9 1987
ob 17. uri - kolesarsko tekmovanje na progi Loga-tec-Rovte s startom ob Rovtarski cesti
SOBOTA, 5. 9. 1987
ob 18. uri - občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško v OŠ »8 talcev«
- turnir v malem nogometu v KS Tabor
ob 20. uri - gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica z igro »TA NORI DAN« Petra Turrinija v Narodnem domu
NEDELJA, 6. 9 1987
- turnir v malem nogometu v KS Tabor
ob 10. uri     - smučarski skoki na 15-metrski skakalnici na
Sekirici PONEDELJEK, 7. 9. 1987
ob 19. uri - Aktualni trenutek slovenske mladine v jugoslovanskem prostoru. Razgovor s Tonetom ANDERLIČEM, Željkom CIGLERJEM in Igorjem LAVŠEM v Narodnem domu
TOREK, 8. 9. 1987
ob 19. uri - otvoritev razstave logaških slikarjev in kiparjev v prostorih knjižnice v KS Naklo Razstava bo odprta do 18 9 1987
PETEK, 11. 9 1987
- otvoritev razstave likovnih del učencev OŠ »Edvard Kardelj« v prostorih osnovne šole
- nastop mažoretk pred trgovino »Mercator«
- Nočni tek po ulicah Logatca za vse kategorije 12. 9. 1987
- košarkaški turnir pred šolo Vrh nad Rovtami
- SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE OBČINE
LOGATEC v Narodnem domu otvoritev planinskega zavetišča v KS Vrh nad Rovtami s kulturno-zabavno prireditvijo Logaška noč - kulturno-zabavna prireditev v KS Naklo NEDELJA, 13. 9 1987
ob 9. uri - šahovski hitropotezni turnir v Narodnem domu
ob 10. uri - poletno republiško prvenstvo v skokih na 25 -metrski skakalnici na Sekirici
ob 10. uri - otvoritev ribnika pri Lokvi in ribiško tekmovanje
- srečanje starostnikov v domu upokojencev Logatec
ob 20. uri     - večer narodnih pesmi v KS Rovte PETEK, 18. 9. 1987
ob 19. uri - večer s slovenskim pesnikom Cirilom ZLOBCEM in domačo pesnico Anico PERPAR
SOBOTA, 19. 9. 1987
ob 9. uri - tekmovanje v namiznem tenisu za mlajše in starejše pionirje v domu TVD »PARTIZAN« na Griču
SOBOTA, 26. 9. 1987
ob 9. uri - občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču Vrhnika
ob 18 uri ob 19. uri SOBOTA, ob 9. uri ob 11. uri
ob 15. uri ob 18 uri
1
NOVICE
2
S seje izvršnega sveta
Bomo težave premagali?
Sredi avgusta se je kljub počitniškim dnem sestal občinski izvršni svet. Na seji so obravnavali poročilo o polletnih gospodarskih rezultatih v občini, ki ga je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj.
Že na začetku so ugotovitve o zmanjševanju akumulacije, velikih stroških proizvodnje in izgubah povzrdili zaskrbljenost, saj to pomeni tudi nazadovanje občinskega gospodarstva, kar je v razpravi dejal eden od članov izvršnega sveta.
Logaško gospodarstvo je v prvem polletju letošnjega leta ustvarilo 28 569 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali za 106,6 odstotka več kot v lanskem enakem obdobju. Ker so porabljena sredstva naraščala z indeksom 214,6, se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja. Dohodek se je namreč glede na enako lansko obdobje povečal le za 83,4 odstotke. Zaskrbljujoči pa so predvsem podatki o delitvi dohodka. Akumulacija še vedno pada, tako da celotno gospodarstvo v letošnjem prvem polletju ni doseglo niti lanske polletne ravni.
Znižuje se tudi delež akumulacije v doseženem dohodku. Ob poletju 1986 je delež akumulacije v dohodku predstavljal 36,2 odstotka, po zaključnem računu za leto 1986 le še 19,8 odstotka in ob polletju letos 12,5 %!!
Po prvem polletju sta izgubo izkazovali dve temeljni organizaciji. Število organizacij z izgubo se je sicer zmanjšalo, zato pa je višina izgube nekoliko večja kot v prvem četrtletju. Z izgubo sta poslovali dve temeljni organizaciji KLI-ja in sicer Stavbno pohištvo in ESO Izgube so večje za 233 % od lanskih ob polletju in znašajo 477 milijonov dinarjev.
O pokrivanju izgub in sanacijskih programih oseb izgubašev bomo več in obširneje spregovorili v naslednji številki časopisa, čeprav je o tem tekla beseda na seji izvršnega sveta. Ta je obravnaval namreč prošnjo DO KLI za kritje izgube obeh temeljnih organizacij, ki sta polletje zaključili z rdečimi številkami.
Letošnji prejemniki priznanja »12. september«
LOVSKA DRUŽINA ROVTE je lani proslavljala štirideseto obletnico svojega dela. Lovska družina šteje 39 članov, ki so veliko naredili na področju gojitve divjadi, redno skrbijo za krmljenje in pravilen gojitveni odstrel. S prostovoljnim delom so zgradili lovski dom, senik, shrambo za inventar in balinišče. Lovska družina šteje 39 članov, ki so veliko naredili na področju gojitve divjadi, redno skrbijo za krmljenje in pravilen gojitveni odstrel. Lovska družina zelo dobro sodeluje z ostalimi društvi in organi krajevne skupnosti.
Bruto masa za osebne dohodke je s svojo rastjo sledila bolj inflaciji kot dohodku, povprečni bruto mesečni osebni dohodek na zaposlenega pa je ob polletju 260.348 dinarjev, kar pomeni rahlo zaostajanje za slovenskim povprečjem. Ob polletju je večje tudi število delavcev, predvsem je povečanje števila zaposlenih opazno na KLI-ju.
Izvršni svet je informacijo sprejel, ni pa sprejel konkretnih sklepov in stališč za temeljne organizacije. Predlagal je, da zaradi slabšanja gospodarske moči in nestabilnih gospodarskih pogojev, temeljne organizacije pripravijo poslovna poročila, da bi na tej osnovi pripravili temeljito skupno opredelitev za občino.
■■■■■■ i Hp ■ \
Počasi se vedno daleč pride!
Naš Logatčan Tomaž Musec, ki s sestro Mici dela na svoji kmetiji, živi v nizki kmečki hiši na Brodu, nasproti Sekirice. Za njegovo hišo teče Logaš-čica. Oba sta delavna in pridna. Tomo opravi težka dela, kot so košnja, na-pravljanje drv in prevoz lesa. Sestra Mici pa skrbi za oddajo mleka, dela v hlevu, poleg tega pa mora skrbeti še za gospodinjstvo. Približno 18 ha zemlje imata in v hlevu 6 glav živine.
RADKO
Žirija izbrala najboljši predlog za simbol občine
Kar nekaj časa je že preteklo od takrat, ko je na skupščini delegat obrtnega združenja dal pobudo za pripravo simbola naše občine. Po-
Aktualni trenutek
slovenske
mladine
O mladinski organizaciji zadnje čase govorimo pogosto. Skoraj ne mine dan, da nas ne bi presenetili s kakšnim novim problemom.
Mladi nočejo stati več na robu, hočejo sodelovati, hočejo svoje mesto v našem prostoru.
Od slovenskega mladinskega kongresa v Krškem dobiva to gibanje svojo podobo - takšno, kot so jo mladinci napisali v kongresnih dokumentih.
Nova gibanja, mirovniki, boj proti gradnji jedrskih elektrarn, novo obeleževanje dneva mladosti, civilno služenje vojaškega roka, plakat, novi načini kadrovanja in še kaj je razburjalo javnost v tem času.
O vsem tem in še o čem, pravzaprav o vsem, kar vas v zvezi z delovanjem mladinske organizacije zanima boste lahko zvedeli na razgovoru, ki ga organizira OBČINSKA KONFERENCA ZSMS LOGATEC, 7 SEPTEMBRA 1987 OB 19. URI V NARODNEM DOMU.
Vse, kar vas zanima, boste lahko vprašali: predsednika slovenske mladine TONETA ANDRLIČA, drugega človeka v odboru za pripravo praznovanja dneva mladosti IGORJA LAVŠA in člana predsedstva RK ZSMS ŽELJKA CIGLERJA.
Razgovor bo vodil Marcel Štefančič jr.
Obveščamo vas, da vprašanja lahko sporočite že pred razgovorom na OK ZSMS Logatec, Notranjska 14, telefon 741-281 in 741-008
buda je bila sprejeta in začelo se je delo. Na prvi natečaj je prispelo precej predlogov, za katere pa je žirija menila, da ne ustrezajo dovolj pogojem razpisa. Odločila se je, da razpis ponovi. Na drugi natečaj je prispelo 5 predlogov, žirija pa se je odločila za predlog, ki ga je oblikoval Nino Kovačevič s sodelavci
Komisija je predlagala, da bi ob občinskem prazniku pripravili razstavo prispelih predlogov. Razstava bo v prostorih zavarovalnice na Tržaški cesti. Prispele predloge si lahko ogledate od 7. do 20. septembra, vaše pripombe pa lahko pošljete na naslov: Komisija za pripravo simbola občine Logatec, Tržaška 15, Logatec.
Končno besedo bodo rekli delegati na skupščini, ki bo v začetku oktobra. Če bodo predlagano rešitev sprejeli, bomo simbol podrobneje predstavili tudi v našem časopisu.
Enosobno lastniško stanovanje v Logatcu zamenjam za starejšo hišo, potrebno popravila.
Ponudbe pošljite na uredništvo Logaških novic, pod šifro Zamenjava.
RAZPIS
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOGATEC vabi k sodelovanju upokojence, pa tudi druge, ki bi želeli opravljati dela pogreb-cev. Vse potrebne informacije glede dolžnosti in denarnih nadomestil dobite na sedežu društva, Stara cesta 8, ob sredah in petkih od 8. do 10. ure, lahko pa tudi po telefonu 741-352.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
V soseski S-1 v Logatcu prodam trisobno stanovanje - 82 m', na sončni legi, s telefonom in dodatno opremo.
Pavšičeva 20, telefon 741-948.
Nove cene stavbnih zemljišč
Zbori skupščine občine so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami obravnavali in sprejeli odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Logatec. In kaj se skriva v dolgem naslovu tega odloka?
Osnova za izdajo tega odloka je zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in pravilnik o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin iz zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
Na podlagi podatkov za leto 1986, ki jih je posredoval Gradnik je izračunana nova povprečna gradbena cena za m' koristne stanovanjske površine za leto 1987, ki znaša 295.405 - din. V tej ceni ni stroškov komunalnega urejanja.
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 0,6 % od povprečne gradbene cene, to je 1.772 - din za m' zemljišča. Povprečni stroški komunalnega urejanja po novem znašajo za individualne komunalne naprave 16.070 - din, za kolektivne komunalne naprave pa 24.900 - din.
Koliko smo zbrali s samoprispevkom?
Na eni izmed sej skupnosti krajevnih skupnosti so sredstvom obveščanja naročili, da stalno in objektivno poročajo o aktivnostih na področju samoprispevka. Tako danes objavljamo natančne podatke o zbranih in razporejenih sredstvih samoprispevka po posameznih krajevnih skupnostih. Na žiro računih krajevnih skupnosti je stanje naslednje:
Krajevna skupnost
od 1. 1. zbrana sredstva
do 31. 7. 1987 razporejena sredstva
HOTEDRŠICA ROVTE
TABOR LOGATEC VRH NAD ROVTAMI TRATE LAZE
7988762 11.665.548 16.349.286 1.936.635 2.777.685 2.986.516
7.910.125 11.572.259 16.046.076 1.929.874 2.760.083 2956688
O poteku del iz programov samoprispevka bomo več napisali v septembrski številki. Krajane KS Naklo pa obveščamo, da so na domove dobili delovni osnutek programa za krajevni samoprispevek. Svet krajevne skupnosti Naklo in družbenopolitične organizacije vas vabijo k sodelovanju. Preglejte gradivo, svoje pripombe pa sporočite na naslov krajevne skupnosti, lahko pa jih boste povedali tudi na zborih krajanov, ki bodo potekali septembra.
bn
Sestanek na stopnicah
Stanovalci bloka na Poštnem vrtu 6 so že sredi poletja razmišljali o zimi. Predsednica HS, Ani Mlakar je sklicala sestanek kar na stopnišču bloka Blok namreč sploh nima prostora za sestanke. Čeprav udeležba ni bila velika, so bili sklepčni. Med vsemi točkami je bila najpomembnejša ogrevanje in nabava premoga. Že čez nekaj dni je velik tovornjak pripeljal premog, ki ga je Ivan Verbič v rekordnem času pospravil v kurilnico.
Zdi se mi, da problemov ne manjka, saj ima ta blok rojstno leto 1970 in bo zato treba misliti na obnovitvena dela. V tej stavbi je tudi vse več malčkov, ki skačejo in se igrajo tudi na cesti. Upajmo, da zaradi neprevidnosti voznikov ali otrok ne bo prišlo do najhujšega
RADKO
Nov predsednik zbora združenega dela
Zaradi odhoda na novo delovno dolžnost tovariš Marjan De-bevc ni mogel več opravljati funkcije predsednika zbora združenega dela. Tako je stekel postopek za novega kandidata.
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL je izmed evidentiranih možnih predlogov za novega kandidata predlagal tovariša Matijo CIMPERMANA. Tovariš Cimperman je po poklicu predmetni učitelj likovne vzgoje, zaposlen na osnovni šoli 8 talcev, kjer opravlja funkcijo vodje delegacije za zbor združenega dela. Od leta 1978 do 1982 je bil član skupine delegatov za zbor združenega dela skupščine SRS. Uspešno delo v delegatskih klopeh mu želimo!
Obvestilo staršem, ki imajo svoje otroke v centralnem vrtcu v Logatcu
30. 6. 1987 sta oba zbora skupščine skupnosti otroškega varstva sprejela sklep, da bo centralni vrtec v Logatcu od 1. 9. 1987 odprt le prvo in drugo soboto v mesecu.
Izvajalci že nekaj mesecev opažamo, da sta zasedeni le prvi dve soboti v mesecu. Obisk v drugih dveh sobotah je zelo majhen. Zaradi primanjkljaja sredstev skupnosti OV je bil na skupščini sprejet varčevalni program, ki bo vsaj delno zmanjšal porabo. Ena izmed točk tega programa je tudi ta
-
Krajevna skupnost Logatec Naklo vas vabi na kulturno-zabavno prireditev, ki bo 12. septembra pred Narodnim domom. Začela se bo ob 18. uri.
LOGAŠKA NOČ
bo pestra, zabavna prireditev. Tako obljublja organizator. Poskrbeli bodo za vse lačne in žejne, za ples pa bosta skrbela kar dva ansambla: METRONOMI in MARTIN KRPAN.
Lokalni avtobus tudi s Kale
Krajani Kale bodo imeli od septembra boljše avtobusne zveze z Ljubljano. Ob konicah so zdaj velikokrat ostali na avtobusni postaji, saj mnogi avtobusi na Kalcah niso ustavljali, lokalni avtobus pa je vozil le iz Gorenjega Logatca.
Želje, da bo problem rešen z uvedbo primestnega avtobusa, ki bo svojo pot končal na Kalcah, so bile neuresničljive, kajti zakonsko je določeno, da proga primestnega avtobusa ne more biti daljša od 30 km.
V razgovorih o možnosti rešitve tega problema je delovna organizacija, ki opravlja javne prevoze v pri-
mestnem prometu svetovala naši občinski skupščini, da sprejme odlok o ureditvi mestnega potniškega prometa. Tako bomo zdaj imeli v enem kraju dve vrsti javnega avtobusnega prometa. Vsaj v predpisih bo od Kale do Gorenjega Logatca vozil mestni avtobus, naprej do Ljubljane pa primestni. Dobro, da samo na papirju. Kajti potniki se bodo vendarle lahko peljali od Kale do Ljubljane z enim avtobusom in jim ne bo potrebno prestopati No ^a šalo na stran. Predpisi so pač predpisi in jih je potrebno spoštovati, kako nelogični so včasih pa ta primer prav nazorno kaže
Septembra bo torej lokalni avtobus začenjal dvakrat dnevno pot v Ljubljano na Kalcah, prav tako pa bo tudi popoldne dvakrat pripeljal na Kalce šolarje in delavce Kakšna bo cena prevoza v tem trenutku še ne vemo, vozni red pa bo objavljen pravočasno
Lo&a&ke
NOVICE
Mladi
pomagajo
Prekmurju
Tradicija mladinske delovne brigade Logaški bataljon je stara več kot desetletje. Mladi iz naše občine so vedno radi odhajali na mladinske delovne akcije Kljub krizi, v kateri se je našlo mladinsko prostovoljno delo, je naša občinska konferenca še vsako leto doslej poslala na akcije zadostno število mladih. V času, ko je marsikatera večja občina svojo udeležbo odpovedala, je 19 naših mladincev delalo na zvezni mladinski delovni akciji Goričko. Štiri tedne so urejali cestišče in bankine v Pe-čarovcih. Naša brigada je dosegala celo izmeno nadpovprečne delovne rezultate, prav tako pa so se odlično odrezali tudi na področju interesnih dejavnosti
Brigadirji so imeli letos izjemno dobre pogoje za življenje; bivali so v dijaškem domu v Murski Soboti. Malo jim je nagajalo vreme, tako da nekaj dni sploh niso mogli delati, vendar pa so naslednje dni zamujeno nadoknadili. Brigadirji so presegali delovno normo približno za 40 odstotkov, navezali pa so tudi mnoga prijateljstva z brigadirji iz drugih republik in pokrajin.
S sliko vam bomo življenje na akciji prikazali v naslednji številki, saj so brigadirji zdaj, ko oddajamo gradivo v tiskarno, še na Goričkem.
Uspela
krvodajalska
akcija
Občinski odbor rdečega križa se zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se udeležili akcije odvzema, ki je bila 11. avgusta v Logatcu.
294 se vas je udeležilo te humane akcije - darovali ste kri za tiste, ki jo potrebujejo. V Sloveniji potrebujemo vsako leto 42 000 litrov krvi. To pa pomeni, da mora vsako leto kri darovati 100.000 ljudi.
Vsi, ki ste darovali kri, ste pomagali bolnikom, ki jim vaša kri rešuje življenje
Kolesarji so na naših cestah kot po pravilu med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. A enkrat na leto se tudi ta reč obrne. Letošnji kolesarski maraton FRANJA je bil tudi praznik slovenskega kolesarstva. Avtomobile so zamenjala kolesa in pisane majice, več kot dvatisoč udeležencev pa je tako proslavilo tudi stoto obletnico kolesarstva na Slovenskem. Mnoge znane obraze smo videli med udeleženci, posebej zagreto pa smo seveda navijali za vse »naše«. Na koncu so bili zmagovalci vsi, kajti prevoziti tako naporno progo ni mačji kašelj.
Dober učinek čiščenja
Kot smo že poročali v eni od številk Logaških novic, je po izjemnih zapletih, težavah, kritikah in hudih besedah, čistilna naprava na Furlanovem le začela obratovati. Zaenkrat še vedno poskusno, saj rezultati čiščenja še niso dokončno ugotovljeni.
Po dogovoru so zdaj prve meritve opravili v laboratorijih centralne čistilne naprave v Domžalah.
Rezultati so pokazali, da čistilna naprava deluje brezhibno in dosega dobre rezultate, saj je bil pregledani vzorec po čiščenju izredno dober. Učinek prečlščevanja odpadne vode je nekaj več kot 96 odstotkov.
Kot nam je povedal vodja TOZD, tovariš Marko Vogrič bodo meritve opravljali še naprej. Če bodo rezultati podobni prvim ne bo ovir za izdajo uporabnega dovoljenja za čistilno napravo
Zaenkrat torej ni nobene bojazni, kvečjemu zadovoljstvo, da tudi naprava pomaga pri ohranjanju čistega in zdravega okolja. To pa smo od nje tudi pričakovali
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LOGATEC
Objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge
HIŠNIKA IN SNAŽILKE
V NARODNEM DOMU LOGATEC
POGOJI:
1 Kandidata morata imeti končano osnovno šolo in poznati krajevne razmere (zaželen zakonski par);
2. Snažilka mora izkazovati smisel za red in snago in primeren kulturni odnos do obiskovalcev doma in inventarja,
3. Hišnik mora izkazovati smisel za gospodarjenje, mora biti vešč enostavnih vzdrževalnih del in upravljanja s pečjo za centralno ogrevanje;
4. Delo hišnika in snažilke se medsebojno dopolnjuje Stanovanje zagotovljeno Poskusno delo traja tri mesece.
Pričetek prostih del in nalog takoj, oziroma po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela na zgornji naslov do 8. 9. 1987.
Varno pot v šolo
Zdi se, kot da je šolski zvonec komaj odzvonil, a počitnic ni nikjer več. Lepe so bile, zato so tudi hitro minile. Zadnjič mi je neki malček takole razlagal svojo znanost o tem: »Veš teta, poleti ne damo ure samo naprej, tudi navijemo jo. Potem gre hitreje. Ko hodimo v šolo pa grejo ure spet počasneje, zato da bi se čim dlje učili« Kar prav ima ta nadebudni znanstvenik.
Torej začelo se je. Šolski zvonec spet zvoni, spet je treba poslušati tovarišice, biti lepo priden, zgodaj vstajati in še marsikaj drugega gre k šoli.
Nekateri to že vedo. Za mnoge pa je letos to nekaj čisto novega. Zato SREČNO prvošolčki! Prva črka bo šla težko. Tudi prvi račun. Malo bodo pomagale mame, malo tovarišice in zagotovo bo šlo. Le brez skrbi in NIČ SOLZA. Vsak mora v šolo. Tam se zgodijo neverjetne reči.
Nekaj prvih šolskih dni bodo na vašo pot v šolo pazili starši, miličniki. Toda paziti morate tudi vi sami! Po teh počitniških, brezskrbnih dneh, ko ste do mile volje lahko dirkali naokoli, se podili in lovili, bodo vaše glave še vedno pripravljene za kakšno neumnost. TODA PREVIDNO! Ne počenjajte jih na cesti in pločnikih, ne prerivajte se in cesto prečkajte na prehodih SREČNO TOREJ IN VELIKO PETICI!
Kam s steklom?
Že nekaj časa lahko v večjih, pa tudi manjših krajih vidimo zelene zabojnike z napisom STEKLO. Niso samo lepi. Tudi uporabni so. Tako vsaj pravijo v krajih, kjer so jih postavili najprej.
V Logatcu teh zabojnikov še nimamo. Zato pa imamo probleme. Kam s steklenicami, kozarci? V vreče za smeti jih ne smemo odlagati, šolarji jih zbirajo enkrat na leto in morda še takrat ne najdejo naših vrat. Steklenina pa se nabira v naših kleteh. Res je, da mnoge uporabimo! Za dobre, doma pripravljene sokove, za vlaganje in še kaj.
Problem so v mnogih drugih krajih rešili z zabojniki za zbiranje steklenic. Ponavadi stojijo pred trgovinami, saj je na žalost tako, da nekaterih vrst steklenic trgovine ne odkupujejo.
Namesto v naravi, bi steklenice torej lahko končale v zabojniku in postale koristna surovina. Morda bi o predlogu veljalo razmisliti?!
Steklina nas še vedno ogroža
Kaj vse je potrebno storiti za uspešno preprečevanje stekline? Odredba, ki se je morajo držati prav vsi imetniki živali
Zadnje redno 15-dnevno poročilo o živalskih kužnih boleznih Republike veterinarske uprave iz julija tega leta priča, da je razširjenost stekline v slovenskem prostoru sicer zelo razpršena, je pa trenutno v pričakovanem sezonskem upadanju, saj neposredno ogroža izjemoma le 13 občin v petih kužnih žariščih Jugozahodno žarišče od le-teh v Sloveniji predstavlja občina Logatec v sklopu z obmejnim delom občine Idrije, občinama Postojno in Vrhniko.
Zanimivo je, da se po spomladanskem splošno pričakovanem porastu stekline, njena pojavnost v občini Logatec ni zmanjšala, ampak se je celo okrepila.
Lani je bil zabeležen zgolj en primer lisičje stekline na območju tj Gradišča, v gozdnem področju Mar-tinj hriba, ki je na samem dosegu mesta Logatec Z ugotovitvijo vulpi-ne stekline v vasi Smrečje, pa se je teritorialno stanje okuženosti občine Logatec s steklino še učvrstilo Letos je bilo zabeleženih že 19 primerov gozdne stekline pri lisicah, v enem primeru pa je bila okužena tudi kuna zlatica.
S steklino, kužno boleznijo, ki je skupna ljudem in živalim, je okužen osrednji del občine Logatec, s kužnim žariščem v Žibršah, Hotenjskih in Logaških S širjenjem v zahodni smeri od žarišča, je steklina zajela Hotedršico z okolico, bližnji G. D. Novi svet, v enem primeru Medvedje brdo in se aprila letos razširila tudi onstran meje Logatca z Idrijo na območje krajevne skupnosti (KS) Go-dovič in Idrijskega loga. S širjenjem v vzdhoni smeri od žarišča je steklina zajela pretežno okolico severnega dela G. in D. Logatca, vse do logaške Zaplane, s tem, da se je kot izjema pojavila tudi na področju Pet-kovca in celo onstran občinske meje Logatca z Vrhniko v Butanjevi z okolico.
Dolgo so zavratno bolezen bolje poznali le živinozdravniki, lovci in zdravniki Odkar pa je steklina vdrla tudi k nam, je marsikdo začutil strah pred njo in pokazal večje zanimanje zanjo, da bi se ji mogel pravočasno in tudi čimbolj zanesljivo izogniti Kdor zboli za steklino je zapisan smrti Brezpogojno Virus zaide v organizem skozi ranjeno kožo ali sluznico npr. skozi večjo ali manjšo vgriz-nin, prasko, odrgnino, včasih celo že tedaj, ko je stekla žival tako poškodbo le obliznila in prepojila s kužno slino. Ko povzročitelj bolezni prodre do hrtenjače in možganov, bolnik vidno zboli
Zaradi krča žrelnih mišic sta otež-kočena in boleča pitje in hranjenje, glas postane hripavo spremenjen, iz ust se izceja slina, posebej še pri dodatni ohromelosti spodnje čeljusti, zaradi česar tudi jezik visi iz ust. Or- ■ ganizem postane shujšan, razdražljiv, popadljiv, bloden
Od trenutka okužbe pa do pojava prvih bolezenskih znakov preteče različno dolgo časa, od nekaj dni do nekaj mesecev, odvisno od vrste organizma, njegove naravne ali pridobljene odpornosti, od mesta in obsežnosti rane, količine in virulence virusa, ki je v telesu Ugrizi v glavo so najnevarnejši in znano je, da stekla zver po instinktu najraje ugrizne v glavo Res pa je, da človek ni tako dovzeten za steklino kot so zveri in nekatere vrste domačih živali. Za steklino ne zboli prav vsak človek, ki ga je ugriznila stekla žival Vendar pa je potrebno poudariti, da v boju proti steklini prevladuje prav dejstvo, da pred njo obvarujemo človeka
Najpomembnejša naloga prav vseh občanov, posebej lovcev, veterinarjev, miličnikov, zdravnikov i.p. je zato preprečevati prehod povzročitelja stekline od divjadi, pretežno lisic, na domače živali - mačke, pse, govedo in od njih na ljudi.
Zanimivo je, da so v krogu kuž-nosti po zastopanosti mačke pred psi, prav tako pa je po dovzetnosti pred psi tudi govedo.
Mačke se namreč kar prerade izmuznejo človekovemu nadzorstvu, govedo pa je v velikem številu dan in noč na paši, kjer je v obgozdnih predelih vsak trenutek možen neposreden stik s steklimi lisicami, ki silijo celo na dvorišča, v hleve in pasje ute, kjer se spopadejo pretežno s psi Učitelj lovstva na visoki veterinarski šoli v Ljubljani, prof. dr S. Valentinčič pa je v svoji knjigi Bolezni divjadi, ki jo je izdala Lovska zveza Slovenije leta 1981, med drugim napisal, da stekle lisice napadajo ljudi, četudi gre za kolesarje ali mopedis-te Očividec iz D Novega sveta je izjavil, da se je stekla žival agresivno obnašala celo do avtomobila. Stekle živali so hudo nevarne, ker se njihovih reakcij ne da v naprej predvideti.
Na območjih, ki so okužena s steklino, moramo biti previdni Na izpostavljenih mestih moramo biti opremljeni za obrambo pred napadlo steklo zverjadjo. Sumljive živali, oz. njenega trupla, nikakor ne smemo prijemati z golo roko Ob ranjavanju mora poškodovanec takoj poiskati zdravniško pomoč
Skupni štab za zatiranje stekline v občinah Logatec in Vrhnika je obravnaval na eni od svojih sej ukrepe za preprečevanje stekline.
Predpise je treba upoštevati
Izvršna sveta skupščin občin Logatec in Vrhnika sta lansko leto sprejela predlagani odredbi o ukrepih za preprečevanje stekline. Logaška odredba je izšla v Uradnem listu SRS, št 21/86 z dne 30. 5 1986
Da bi zatrli steklino pri živalih morajo občani upoštevati veterinarsko-sanitarni red Imetniki psov morajo redno registrirati vse svoje pse, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti, Veterinarskemu zavodu »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika, ki vodi register psov V treh dneh pa morajo navedenemu pristojnemu zavodu prijaviti vsako spremembo v zvezi z rejo psov To pomeni, da je potrebno v treh dneh odjaviti psa, ki je pobegnil, poginil oz je bil prodan Pse so dolžni prijaviti v 3 dneh tudi vsi tisti, ki so jim bile živali izročene v oskrbo, šolanje ali v začasno varstvo za čas, daljši od 30 dni V takih primerih morajo oskrbniki, učitelji in varuhi prijaviti pse v občini, kjer trenutno so, navesti pa morajo njihovega imetnika in naslov Tudi primeri, ko se psi vrnejo imetnikom spadajo pod pojem »vsaka sprememba« in jih je treba odjaviti v treh dneh Navedeni ukrepi zaenkrat še niso v celoti usklajeni z odlokoma o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali v občini Logatec (Ur list SRS, št 37/81)
Pse je potrebno zaščitno cepiti proti steklini enkrat letno in to mlajše takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti, starejše živali pa v redno razpisanih rokih Psi, ki še niso dopolnili 4 mesece starosti morajo biti zaprti oz pod stalnim nadzorom
Na območju okuženem s steklino, je z odredbo odrejen tudi ti kontu-mac ali zdravstvena zapora psov in mačk in podana prepoved lova s psi Kontumac pomeni, da morajo biti psi privezani ali zaprti, čeprav so bili zaščitno cepljeni proti steklini Ko so zunaj bivališča, morajo biti na povodcu in opremljeni z nagobčnikom Mačke MORAJO biti med kon-tumacem zaprte Dokler traja kontumac, psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega območja Določilo o kontumacu prizadane tudi lovce, ki kljub dvakratnemu zaščitnemu cepljenju lovskih psov le-teh ne smejo uporabljati za lov, ker veterinarska služba v Sloveniji zaenkrat še ne razpolaga z metodo sistematskega nadzora oz ugotavljanja stopnje imunosti tj stopnje zaščitenosti ali odpornosti psov proti steklini. Ta ukrep prizadane tudi rejce rasnih psov, ki med zdravstveno zaporo zaradi stekline ne smejo svojih živali prodajati, niti dajati v dar v občine, ki niso okužene ali neposredno ogrožene
Predpis je strog in bo nekaterim ljubiteljem psov in mačk povzročil precej skrbi in dela, saj obstaja nevarnost, da bodo ob svoje živali, če zdravstvene zapore ne bodo strogo upoštevali Odredbi namreč določata, da je treba v okuženih občinah pokončati vse pse in mačke, katerih imetniki se ne držijo predpi-
sanega kontumaca. Prav tako velja določilo, da je treba pokončati neregistrirane in necepljene pse, pse brez veljavne pasje znamke na ovratnici ter potepuške pse in mačke. Ob tem naj povemo, da veljajo za »potepuške« vsi psi in mačke, ki so brez nadzorstva, pri čemer niso označeni z veljavnimi pasjimi znamkami in niso privezani oz vodeni Predpisano je, da morajo biti vodeni psi opremljeni tudi z nagobčnikom
Na okuženem območju je strogo prepovedano odiranje trupel lisic, pižmovk in drugih kožuharjev.
V kategorijo za steklino dovzetnih živali prištevamo tudi polhe, zato se pri lovu nanje prav tako zahtevajo določeni zaščitni ukrepi. Iz pasti lahko poberete le očitno pokončane živali Ulovljenega polha, ki je poškodoval človeka ali se je nenaravno obnašal, je potrebno nemudoma predati Veterinarskemu zavodu »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika, ki ga takoj preda v diagnostični postopek
Na steklino pomislimo tudi tedaj, če so lisice ali podgane krotke, brez strahu in se »sprehajajo« po cestah v neposredni bližini hiš Psi in mačke lahko postanejo nenadoma nasilni in popadljivi, ali pa nenavadno plašni.
Sumljivo žival moramo takoj strogo izolirati v poseben prostor, ločen od ljudi in drugih živali, posebej še, če je poškodovala človeka ah drugo žival, ali pa jo moramo pokončati in njeno truplo, brez stikov z njim predati v laboratorijski pregled s pomočjo pristojne veterinarske organizacije, ki mora biti o vsakem primeru suma na steklino obveščena Izolirati je potrebno tudi žival, ki je poškodovala človeka Seveda pa mora oseba, ki jo je ugriznila ali opraskala domača ali divja žival takoj k zdravniku, ki ji bo nudil ustrezno pomoč, po potrebi pa poskrbel tudi za cepljenje proti steklini.
Divjačino iz sumljivih področij je potrebno redno dobro prekuhati, da se uniči morebitno prisoten virus stekline Prav tako je prepovedano klati živino, če se ugotovi, da je stekla ali če obstaja sum, da je zbolela za steklino. Meso in mleko, takih živali nista uporabma za prehrano
VETERINARSKI INSPEKTOR Janez Dolžan, dipl vet
UPOŠTEVAJMO NAVODILA   ZA PREPREČEVANJE STEKLINE
Ustanovitev Logaškega bataljona
Po padcu fašizma v Italiji, 25. julija 1943, je naš narod pričakoval, da bo kmalu kapitulirala tudi italijanska vojska. Težko ranjena »zver« pa se Je trdovratno upirala še poldrugi mesec. Čeprav italijanska vojska ni kazala tiste ostrine kot pred padcem fašizma, je bila kljub temu še vedno pripravljena udariti s svojimi zadnjimi močmi.
Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja se je intenzivno pripravljalo na ta dan in je spričo hitro spreminjajočih se razmer naglo ukrepalo. Organizacije KPS, OF, SKOJ-a, mladine in AFŽ so v vsej Ljubljanski pokrajini razvile živo aktivnost, da bi čim bolj pripravljene pričakale zlom italijanske vojske
Toda Hitler s svojimi generali ni mogel mirno gledati, kako italijanski vojaški stroj razpada. Bal se je, da bi to imelo težke posledice v predelu Slovenije, ki je pod italijansko okupacijsko oblastjo in v katerem se je od pomladi 1943 naglo stopnjevalo narodnoosvobodilno gibanje. Zaradi bojazni, da bi prišlo do množične ljudske vstaje v Ljubljani, je ukazal, da okrepljena 71 pehotna divizija vkoraka v Ljubljansko pokrajino. V popoldanskih urah, 26. avgusta so začele tudi skozi Logatec korakati čete nemških vojakov in motorizirane enote proti Postojni To je pri vaščanih in pri italijanskih vojakih in oficirjih, ki so ob cesti opazovali premike nemških enot, povzročilo veliko presenečenje. To je bil znak, da Nemci nimajo več zaupanja v italijansko vojsko.
Nemške enote so korakale skozi Logatec še nekaj dni, v večernih urah pa so skozi vas vozili nemški tanki tipa TIGER
Partijsko vodstvo in rajonski odbor OF, SKOJ-a in mladine, za Logatec, ki so že od spomladi 1943. snovali različne aktivnosti, so te v poletnih mesecih še bolj razgibali v vseh vaseh logaške občine. Vodstva, ki so se pred kapitulacijo zadrževala v Kališah, so dobro ocenila situacijo v vseh vaseh in ugotovila, da bo veliko število organiziranih in v ilegalnih akcijah prekaljenih skojevcev in mladincev ter simpatizerjev NOG-a, ob kapitu3iciji Italije vstopilo v partizanske enote. Ker v tistem obdobju, v širšem področju Logatca ni bilo nobene operativne partizanske enote, v katero se bi lahko vključili novi borci, je vodstvo samoiniciativno sklenilo, da po kapitulaciji Italije ustanovi, v predelu Žibrš in Ravnika samostojni bataljon O tem svojem sklepu je vodstvo obvestilo sekretarje OF, SKOJ-a in mladine v vseh vaseh. Kasnejši dogodki so pokazali da so bile priprave pravilne in da je akcija masovnega odhoda mladincev v partizanske enote potekala brez napak
Odločitev
8. septembra 1943 je bil lep, sončen, nedeljski dan. Sredi popoldneva je Logatec z veliko hitrostjo obšla
radostna novica, da je Italija kapitulirala. Kar verjeti nismo mogli, da je res, da je konec italijanske okupacije. Vsi smo bili prepričani, da bo do začetka zime klecnila tudi nacistična Nemčija in da bo po več kakor dveh letih in pol kupacije nastopila tako težko pričakovana svoboda.
Istega popoldneva je moj brat Jože, ki je bil sekretar ene od sko-jevskih organizacij v Dolenjem Logatcu, dobil nalogo, da takoj skliče sestanek vseh skojevcev na našem dvorišču. Okoli 6. ure popoldan smo se na dvorišču zbrali naslednji sko-jevci: Vido Bajec (Domžale), Zdenko Gregorič - Džoli (padel), Jože in Tone Hodnik (oba padla), Francelj Korenč-Ručka (padel), Marija Ko-renčan poročena Jeršin, Rado Ma-rušič (Logatec), Srečko Medvešček (padel), Olga Mrak poročena Mlakar, Lojze Pavlovič (umrl), Arturo Serini (umrl), Jože (padel), Bojan in Mitja Tolazzi (Logatec) ter Stanislav Zdo-vec (spomladi 1944 stopil v domobranske vrste in ostal v njih do konca vojne vihre, ko se je za njim izgubila sled). Na sestanek nista mogla priti Božo Marušič (vnetje slepega črevesa - Logatec) in Fernand Tršar -Nani (vnetje reberne mrene - padel).
Ko smo bili vsi zbrani, nam je Jože Tolazzi dejal, da moramo počakati na nekega tovariša, ki nam bo posredoval važno obvestilo. Kmalu natg sta na dvorišče prišla Karel Rozman in Karleto'Serini. Rozman nam je dejal približno tako: »Tovariši skojevci, nemškemu okupatorju je potrebno zadati še nekaj smrtnih udarcev skupaj z našimi zavezniki Zato je prišel čas za odhod v partizane. Tisti, ki se boste odločili za vstop v partizanske vrste, pridite 12 septembra ob mraku v Tičnioo. Primerno se oblečite in obujte za življenje v gozdu, s seboj,pa prinesite nahrbtnike, perilo in za dva dni suhe hrane. Tisti, ki boste lahko prišli do orožja, ga prinesite s seboj. Prav tako tudišotorska krila« Takoj po tem obvestilu sta Rozman in Serini odšla.
Sekretar Jože, ki je vodil sestanek nam je rekel: »Slišali ste, kaj nam je povedal Rozman. Prepričan sem, da se bo velika večina odločila za vstop v partizanske vrste. Doma naj ostanejo tisti, ki še niso napolnili 17 let Ti naj še naprej delajo v mladinski in SKOJ-evski organizaciji v Dolnjem Logatcu. O načinu odhoda posameznikov se bomo dogovorili naslednje tri dni«
V ponedeljek, 9. septembra, je že zgodaj zjutraj prispela v Logatec četa nemških vojakov, ki je brez odpora začela razoroževati italijanske enote.
Nemci so hoteli čim preje razorožiti Italijane, niso pa poskrbeli za italijanska vojaška skladišča hrane in vojaške opreme To njihovo nesmotrnost so hitro izkoristili Logatčani. Ko so Nemci razoroževali Italijane na enem koncu vasi, so domačini praznili skladišča hrane na drugem koncu. Hrano in vojaško opremo so vozili domov z vozički in jo poskrili, kakor je kdo vedel in znal.
Mladeniči smo se bolj zanimali za italijansko orožje in municijo, ki so jo Italijani pustili po hišah, kjer so bili nastanjeni in po bunkerjih okoli Logatca. Skrivoma smo orožje nosili domov. Največ pušk in pištol smo dobili pri karabinjerjih
Viktor Gostiša je iz italijanskega bunkerja pod Sekirico vzel protia-vionski mitraljez. Pomagal mu je Vinko Jerman. Nesla sta ga po suhi strani struge Logaščice in ga skrila v Riharjev kozolec. Čez nekaj dni so po mitraljez prišli partizani in ga odnesli v Žibrše.
Janez in Jože (padel) Gostiša sta ves dan pobirala municijo iz italijanskih bunkerjev na Sekirici in jo nosila v Tičnico.
Iz italijanskih barak na Brodu so Grega Tršar, Jože, Tone in Silvo Hodnik ter Mitja Primic odnesli okoli 20 pušk, 2 puškomitraljeza, municijo in ročne bombe. Orožje in municijo so zavili v šotorska krila, naložili na voz in ga pokrili z gnojem. Voz so odpeljali čez Martinj hrib v Ženček. Na vozu sta sedela Grega Tršar, ki je vodil konje in Jože Hodnik. Oba sta bila oborožena s pištolo. Zavarovanje s strani pa so vršili Tone in Silvo Hodnik, Mitja Primic in mogoče še kdo.
V teh dinamičnih dneh, polnih dogodkov in vznemirljivih vesti, je čas hitro tekel Naenkrat je bil tu četrtek, 12. sepbembra, dan ki je bil določen za odhod mladincev v partizane Tega dne so k mojemu bratu Jožetu ves dan hodili prijatelji, ki so se odločili, da grejo v partizane.
V mnogih hišah v Logatcu in v drugih vaseh, so tistega dne matere pomagale pripravljati potrebno perilo, suho hrano in drugo opremo svojim sinovom. Čeprav so bile ponosne, da njihovi sinovi odhajajo v boj za svobodo slovenskega naroda, so jim srca krvavela, saj so dobro vedele, da se mnogi med njimi ne bodo nikoli več vrnili domov.
Očetje, ki so skoraj vsi sodelovali v prvi svetovni vojni in se bojevali na raznih frontah, so v skrbeh gledali, kako se sinovi pripravljajo za odhod v partizane
Kljub vsemu pa nobeden od staršev svojemu sinu ni preprečeval odhoda v partizanske vrste.
Pozno popoldne 12 septembra, so začeli mladinci zapuščati svoje domove in odhajati na zborna mesta.
Vido Bajec je odnesel svoj nahrbtnik z vso potrebno opremo v Novo vas k Hodnikovim. Od tu je, oborožen s pištolo tipa »Bereta«, odšel peš čez Martinj hrib in pod Ženčkom v Tičnico. Ko je na Martinj hribu prišel do bloka, je videl, da na njemu stoji nemški vojak v polni bojni opremi Korajžno je stopal naprej in ko je prišel do stražarja, ga je strumno
pozdravil z dvignjeno roko in pozdravom »God mit uns« (Bog z nami). Vojak mu je odzdravil in ne da bi ga vprašal za propustnico, katere Vido ni imel, spustil skozi blok.
Bojan Ožbolt in Mitja Primic (oba umrla) sta najpreje svoja nahrbtnika odnesla k Tršarjevim, nato pa sta odšla v Novo vas k Hodnikovim Od tu sta nadaljevala pot čez Brod, za Sekirico, v Tičnico.
Jože in Tone sta posamič peš odšla čez Brod v Ženček. Tone je bil obut v italijanske platnene copate. V Ženčku sta vzela orožje - puške in mitraljez ter nadaljevala pot v Tičnico. Po njunem odhodu je Silvo Hodnik odpeljal z vozičkom nahrbtnike na Kalce k Brusovim
Manj strašna noč je v črne zemlje krili...
Na zbornem mestu v Tičnici, kjer je že čakal star partizan, so se ponoči 12. septembra zbrali naslednji mladinci iz Dol. Logatca: Vido Bajec, Jože in Tone Hodnik, Janez in Jože Gostiša, Radko Marušič, Srečko Medvešček, Bojan Ožbolt, Lojze Pavlovič, Mitja in Rado Primic, Jože Tollazzi, Grega Tršar in Milorad Vilar in verjetno še drugi. Tu so počakali do noči, nato pa so odšli na Kalce k Brusovim po nahrbtnike. Pri Bruso-vih so počakali na prihod borcev iz Gor. Logatca, Kale in Gorenje vasi Tu se jim je priključil tudi domači sin France Brus (padel).
Da bi se zavarovali, so proti Gor. Logatcu poslali patrolo z mitraljezom. V patrolo so se javili: Vido Bajec, Jože in Tone Hodnik, Radko Marušič in Jože Tollazzi. Ko se je pri Brusovih zbralo okoli 30 novih borcev, so peš odšli na Ravnik
Novi borci so odhajali tudi na druga zborna mesta. Brata Ludvik in Vinko Jerman (Ludvika je ubila črna roka, Vinko umrl) ter Viktor Gostiša so se 11. septembra z zapravljiv-čkom sredi belega dne odpeljali v Žibrše. Na voz so naložili puške, municijo in nahrbtnike Odpeljali so se čez Blekovo vas, mimo Krvavih jam in Skrotnika v Žibrše. Ludvik se je z zapravljivčkom vrnil domov.
Matevž Govekar je že od leta 1942 ilegalno delal za partizane. Povezan je bil s Frančiško Hodnik iz Nove vasi in Marijo Istenič z Martinj hriba ter Borisom Rajarjem (ubit od črne roke) Od Rajarja je dobival partizansko literaturo in jo širil med svojimi prijatelji in simpatizerji OF in NOG-a na Martinj hribu. Takoj po kapitulaciji Italije je Matevž dobil nalogo, da obvesti vse svoje prijatelje in simpatizerje OF, da je prišel čas odhoda v partizane. Svojo skupino naj zvečer 12 septembra odpelje v Žibrše Nalogo je Matevž vestno izvršil. Zvečer 12 septembra so se pri Urbančičevih na Martinj hribu zbrali Matevž Govekar, Peter Istenič, Francelj (padel) in Vinko (umrl) Kune, Andrej Musec (padel), Francelj Ur-bančič (umrl) in Stane Župančič (padel) Poslovili so se od domačih in odšli na pot. S seboj so nosili orožje
Pripomočki za ustno nego
Ustna nega je bistven pogoj za zdravje zob in ostalih delov ustne votline. Skrb za pravilno in redno izvajanje ustne nege je primarna naloga vsakega posameznika. Pripomočkov za izvajanje ustne nege je danes na tržišču veliko, zato si oglejmo njihove osnovne značilnosti.
Pot jih je vodila za Sekirico, v Gor Logatec, Pri Puppisovih so stopili na glavno cesto in po njej hodili do osnovne šole, nato pa so zavili desno in nadaljevali pot v Žibrše. Tu so okoli polnoči, pri kmetu Ivanu Kuncu - Poženelu, prišli v stik s partizani
Mirota Puppisa je hlapec Janez Kogoj z zapravljivčkom odpeljal naravnost v Žibrše, Miro je s seboj vzel lovsko puško z daljnogledom, municijo in vojaško opremo. Orožje in opremo je na vozu skril pod seno
Ivana in Dominika (padel) Lesko-vec, Vinka Jazbeca in Jerneja Rup-nika - Nejčeta je obvestil Ante Crnica (Portorož). V mraku so se dobili pri Mihotu na Kalcah. Od tu so odšli v Kališe, nato pa še isto noč na Ravnik.
Ante Crnica je o odhodu v partizane obvestil tudi Franceljna in Jožeta Jerino (umrla), Franca Nagodeta (padel), Jerneja Isteniča - Nejčeta (padel), Franca Turka (padel), Dari-neta Matjaco in druge Crnica je že od pomladi 1943 na svojem domu imel ilegalne sestanke Na teh sestankih so sodelovali tudi Janez, Jože in Viktor Gostiša, Ludvik in Vinko Jerman, Francelj Nagode, Zvone Petek in drugi Tudi ti fantje so odšli v partizane brez zapletov. Največ jih je odšlo v Žibrše.
Eno od zbirališč je bilo tudi v Ka-lišah Tu se je 12. ali 13. septembra zbralo 42 novih borcev, doma iz Unca Vsi so bili oboroženi. Iz Kališ so nadaljevali pot v Žibrše, kjer je bila večina razporejena v 1. četo Logaškega bataljona
Borbena pot...
Tako se je v noči od 12 na 13. september zbralo v Zibršah in na Ravniku okoli 100 novih borcev. 13. septembra dopoldan je komandant bataljona Leopold Škrabar - Vanja, sklical zbor bataljona Borce so razporedili v tri čete in jih zapisali v zvezek. Čete so dobile razporeditvena mesta 1 četa s štabom bataljona na Planini pri kmetu Župančiču. 2 četa v Žibršah, v Tumljetovi grapi in 3. četa na Ravniku pri kmetu Jožetu Petkovšku-Grižarju.
Za komandirje čet so bili postavljeni: 1 četa: Alfonz Dolhar iz Unca, 2. četa: Korel Rozman iz Logatca in 3 četa: Karel Leskovec iz Rovt
Prvi novi borci so začeli na Ravnik prihajati že 9 septembra V obdobju od 9 do 18 septembra je iz vasi Logatec, Laze, Jakovica, Unec, Plani na, Grčarevec, Hotederšica, Ravnik in Žibrše prišlo v Logaški bataljon okoli 200 novih borcev. Razporejeni so bili v tri čete po 60-65 borcev.
Tudi interniranci, ki so se po kapitulaciji Italije začeli vračati iz italijanskih taborišč, so se vključevali v Logaški bataljon
Čeprav je veliko ljudi vedelo za odhod mladine v partizane, do izdajstva ni prišlo
Tako je nastajal in se začel vojaš ko in politično oblikovati Logaški bataljon Za njegov nastanek in raz voj imata največ zaslug Leopold Škrabar-Vanja, sekretar logaškega
rajonskega odbora OF in partizan Anton Kramar-Zvone Velika zasluga pa gre tudi sekretarki SKOJ-a in mladine za logaški rajon Dori Pakiž, ki je od pomladi 1943, do kapitulacije Italije uspela močno razgibati SKOJ-evske in mladinske vrste v vaseh in ustanoviti nove organizacije SKOJ-a in mladine.
Bojna pot Logaškega bataljona ni bila dolga. Trajala je le od 12 do 30 septembra Skupaj devetnajst dni Kljub temu pa je bila ta pot bogata. Vse naloge so borci Logaškega ba-tajona izvrševali po svojih močeh, znanju, zavestno in z veliko morale in ljubezni do domovine
Pri izvrševanju bojnih nalog sta padla dva borca, več pa je bilo ranjenih V borbi z Nemci med Godo-vičem in Črnim vrhom, 23 septembra, sta bila smrtno ranjena Zdenko Gregorič-Džoli in Jože Tollazzi, težko pa so bili ranjeni Vido Bajec, Jože Gostiša, Ivan Pakiž, Rado Primic in Jakob Treven
Vse naloge, ki jih je izvrševal Logaški bataljon v obdobju svojega obstoja so imele za narodnoosvobodilno gibanje v Logatcu in širši okolici velik pomen Masovni odhod mladincev v partizanske vrste, ustanovitev operativne enote moči bataljona v neposredni bližini Logatca in prve drzne akcije, ki so jih začele izvajati manjše in večje skupine borcev v Logatcu in njegovi okolici, so povzročile, da je med Logatčani prišlo do hitre in odkrite politične diferencijacije.
Kot samostojna enota je Logaški bataljon deloval do 30. septembra 1943, ko je bil vključen v novo formirani Dolomitski odred druge sestave V sestavi Dolomitskega odreda je Logaški bataljon deloval do 19. oktobra, ko je bila večina borcev v vasi Ledine pri Žireh vključena v Prešernovo brigado, ostali pa v Vojkovo brigado in v novo formirano Idrijsko področje.
Od približno 200 borcev, ki so bili ob ustanovitvi bataljona v Žibršah, je v borbah z Nemci in domačimi izdajalci padlo 62 borcev Žrtvovali so svoja mlada življenja zato, da bi novi rodovi našega naroda lahko živeli v miru, sreči in svobodi ter da bi si samostojno ustvarjali lepše življenje.
Zaradi tega se bomo tudi letos 12 septembra, na dan občinskega praznika občine Logatec z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem spomnili vseh borcev Logaškega bataljona ter se globoko poklonili spominu njegovih padlih in umrlih borcev.
Naj nam bodo borci Logaškega batajona za zgled, da se da z voljo, iznajdljivostjo in z dovolj poguma premagati prav vse težave in ovire Tudi te, ki našo domovino pestijo zdaj.
Mitja Tollazzi Kapetan bojne ladje v pokoju
Pripomočke razdelimo lahko na sredstva za čiščenje zob in sredstva za masažo dlesni
Med sredstvi za čiščenje zob je najpomembnejša ZOBNA ŠČETKA:
Ni vseeno kakšno ščetko uporabljamo, ker je lahko škodljiva za zdravje zob Ščetk z najlonskimi ščetinami NE uporabljamo več, ker so zelo škodljive za dlesni in zobno sklenino. Pravilno oblikovana zobna ščetka ima kratek aktivni del, dolg naj bo 3 cm, širok okoli 1 cm Aktivni del ščetke je sestavljen iz več snopi-Čev, ki so narejeni iz umetnih vlaken Natančne raziskave strokovnjakov iz mnogih dežel so pokazale, da so ščetke, narejene iz umetnih vlaken boljše kot one, ki so izdelane iz živalskih ščetin Živalske ščetine se hitreje obrabijo, razcefrana konica pa je nevarna za dlesen. Natančno čiščenje in osušitev sta za zobno ščetko zelo važna. Umetna vlakna so mehkejša, imajo lepo zaobljene vršičke, zato ne poškodujejo ne trdih, ne mehkih tkiv ustne votline Zobna ščetka naj bo oblikovana po zobnem loku Čiščenje mlečnega zobovja zahteva primerno majhno ščetko, kajti velika krtačka lahko poškoduje nežno sluznico otroških ust! Po vsaki uporabi moramo ščet ko temeljito sprati pod tekočo vodo in jo nato postaviti v kozarec s šče-tinastim delom navzgor, ker se tako najlažje in najhitreje posuši Nikakor ne sme biti v enem kozarcu več zobnih ščetk, ker se s ščetinastim delom dotikajo in lahko druga drugo okužijo Vsak družinski član naj ima svojo ščetko in svoj kozarec! Zobno ščetko je potrebno večkrat zamenjati. Stare, izrabljene, z razcefranimi ščetinami moramo odvreči, ker so za čiščenje neprimerne
ZOBNE PASTE
Zobna pasta poveča čistilno delovanje ščetke, čeprav zadovoljivo
nego dosežemo že z zobno ščetko in vodo Čistilni učinek je pogojen s trdimi delci, ki so sestavni del vseh zobnih past in z mili, ki razmastijo površine zob in omogočijo nastanek pene, kar še dodatno pripomore h mehaničnemu čiščenju zobnih površin Zobna pasta izboljšuje tudi okus Zobne paste, ki vsebujejo fluor pomagajo istočasno preprečevati zobno gnilobo in so zato najprimernejše za otroke
ZOBOTREBEC
lahko naredi več škode kakor koristi, če ga nepravilno uporabljamo Pri nepravilni uporabi se poškoduje medzobna papila Zato mora biti pravilno oblikovan, trikotne oblike in izdelan iz mehkega lesa V medzobni prostor ga vnesemo s široko bazo in ga nato počasi vlečemo proti griz-nemu robu.
ZOBNE NITKE
uporabljamo za boljše in temeljitej-še čiščenje medzobnih prostorov Danes jih je v prodaji dovolj in so dostopne v lekarnah
Med sredstva za masažo dlesni sodijo:
USTNE PRHE.
Uporabimo jih po temeljitem čiščenju zob z zobno ščetko. Ti aparati so namenjeni masaži dlesni in čiščenju zob na težko dostopnih mestih Ustne prhe niso nadomestilo zobne ščetke, temveč le dragocen doda ten pripomoček za zobno in ustno higieno! Pulzirajoč vodni curek izpe-re izmed zob ostanke hrane in intenzivno masira dlesen, zobnih oblog pa v celoti ne odstrani
SREDSTVA ZA MASAŽO
Kadar so dlesni malo vnete oziroma krvavijo, priporočamo masažo, ki jo lahko imamo za del ustne nege Masiramo lahko s prsti, lahko pa s sredstvi ki jih predpiše zobozdravnik.
Polonca dr Keršič Zdravstveni dom Logatec
OPRAVIČILO
Društvo upokojencev Logatec se javno opravičuje družini Merlak, zaradi neljubih težav, ki so nastale ob pogrebu njihovega pok. Jerneja Merlaka
Ta neprijetni dogodek je nastal zaradi nesporazuma in spora med pogrebci in ne po krivdi društva.
Na seji upravnega odbora društva je bila podana kritika zaradi obnašanja nekaterih pogrebcev, sprejet pa je bil tudi uk rep, ki zagotavlja, da se taki neljubi dogodki ne bodo več ponovili
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Renatu v spomin
Tokrat se ni končalo tako, kot bi želeli.
Težko seje sprijazniti in sprejeti smrt ljudi, ki so bili naši dobri prijatelji, sodelavci; zato nas je globoko potresla vest, da se je v avtomobilski nesreči na Kozjanskem tragično končalo mlado življenje enega naših najbolj aktivnih mladincev, člana predsedstva OK ZSMS Logatec in dolgoletnega brigadirja RENATA VEBRA.
Le dvaindvajset let je bila dolga njegova življenjska pot. Začela se je v Logatcu in tu zapustila tudi globoko sled. Njegova prva in največja ljubezen je bila žoga in košarka. Že kot otrok je zahajal na košarkarska igrišča in razvoj v dobrega košarkarja je bil skoraj nujen. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje in postal kuhar. Samo ozek krog prijateljev je okusil dobrote izpod njegovih rok, čeprav nikoli ni odrekel prošnji za pomoč. Tudi takrat ne, ko je bilo potrebno skuhati za sto in več pohodnikov ali brigadirjev.
Leta 1979 se je aktivno vključil v delo mladinske organizacije. Nikoli ni ostajal na robu dogajanja. Hotel je biti tam, kjer se je nekaj delalo, kjer je lahko pomagal. Njegova druga velika ljubezen se je začela pri štirinajstih letih; GO-RIČKO je pomenilo začetek brigadirske poti, ki jo je tako kruto prekinila smrt.
Na Goričkem, v Brkinih, na Vlasini, v Ljutomeru, Slovenskih Goricah, Kozjanskem so ostale njegove potne kapljice in veselje nad opravljenim delom. Leto za letom je počitnice preživljal na akcijah, da bi pomagal ljudem ustvarjati lepšo prihodnost.
Tako je tudi letošnje brigadirsko poletje opravljal nalogo namestnika komandanta za interesne dejavnosti na zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko. Kako neverjetno se sliši, da se je njegovo življenje končalo tam, kjer je najraje bil - na akciji. Renato ni bil samo brigadir in športnik. Šolo za rezervne vojaške starešine je končal v Bileči, kot najmlajši v generaciji. V delovni organizaciji, kjer je bil zaposlen so ga komunisti zaradi njegove zrelosti in kritičnosti izbrali za sekretarja osnovne organizacije.
Mnogo, za tako mladega človeka, ki nikoli ni hotel biti v centru pozornosti, a vseeno je bil v akciji. Za njim bo ostala velika, nenadomestljiva praznina v mladinskih vrstah, med košarkarji, brigadirji, prijatelji. Za njim bo ostala njegova volja in življenjska radost, s katero se nam je tako priljubil. Ostale bodo njegove spodbude in volja. Za vzor vsem nam, ki bomo nadaljevali njegovo in naše skupno ne-
dokončano delo.
Filip
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE PAVŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom, stanovalcem bloka Tovarniška 12 j in vsem, ki ste se od nje poslovili, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrazili sožalje in pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala dr. Skvarči za dolgoletno zdravniško pomoč in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste mi pomagali še enkrat srčna hvala.
Hčerka Tilka v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in pradedka
ANTONA PETERNELA
se za lepe poslovilne besede zahvaljujemo KO ZZB Naklo Logatec, OPO občine Logatec in upravnim organom SO Logatec. Hvala za organizacijo prevoza za vse, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi za darovano cvetje in izraze sožalja.
Hvala vsem, ki se ga boste spominjali.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta in starega očeta
JERNEJA MERLAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nosili vence in sveče in nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred in po-grebcem, ki so ga nosili in položili k večnemu počitku.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta in brata
JOŽETA URBASA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in krajanom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gasilcem, govorniku za poslovilne besede, delovni organizaciji KLI za venec in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žena Sonja, sin Bojan in hčerki Joži in Sonja z družinami.
ZAHVALA
Ob smrti
LEOPOLDA ŠEMRLA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in krajanom, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred.
Za pomoč ob njegovi bolezni se zahvaljujemo tudi dr. Jožetu Skvarči in vsem sosedom. Žalujoči žena in svakinja
HVALA ZA POMOČ
Najlepše se zahvaljujem za pomoč pri preprečitvi požara v kuhinji vsem, ki so priskočili na pomoč: miličnikom Postaje milice Logatec, gasilcem iz Gorenjega in Dolenjega Logatca in stanovalcem Tovarniške 12 h.
Anica Kogoj, J Tovarniška 12h,
Logatec.
Kaj sem ti dala?
Življenje.
Kaj sem ti bila?
Mati.
Kaj si bil tlf
Radost in vesel/e.
In kaj }e ostalo?
Lep spomin in grozna bolečina. Solza iz oči malokrat priteče, le okrog srca tako peče, peče.
mama Violeta
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega
RENATA VEBRA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala njegovim prijateljem brigadirjem iz vseh krajev Slovenije. Hvala MDA Kozjansko, hvala MDB Logaški bataljon za častno stražo. Hvala vsem štirim govornikom: tov. Čan-derju, tov. Tomažu Dolencu, tov. Tonetu Anderliču in tov. Janku Filipiču za poslovilne besede. Zahvaljujemo se delegaciji RK ZSMS, pod vodstvom tov. Anderliča. Posebno zahvalo izrekamo OK ZSMS Logatec in sekretarju, tov. Filipiču. Zahvaljujemo se pevcem iz Logatca, prav tako pihalnemu orkestru iz Vrhnike; vsem, ki ste darovali cvetje in nam na kakršenkoli način nudili tolažbo, ustno ali pisno, in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo njegovim prijateljem: Janku, Janezu, Nenadu, Zdravku, Vesni in ostalim, ki ste ga imeli radi.
Najlepša hvala od srca, kolikor ga še imamo, kajti del srca je odnesel s seboj na pot, iz katere ni povratka.
Njegovi: mama Violeta, ata Tone, brat Miki z družino in ostalo sorodstvo
Človek človeku - človek
Občinska skupščina vsako leto ob prazniku občine raz-Iše natečaj za najboljše spise. Na letošnji razpis je prispelo precej spisov, tako da je imela komisija težko nalogo, ko je izbirala najboljše. Danes objavljamo spise petih učencev, ki bodo prejeli nagrade na slavnostni seji občinske skupščine, 12. septembra v Narodnem domu v Logatcu.
Kaj bi človek brez družbe, brez prijateljev, ali vsaj nekoga, ki mu v težkih in na pogled nerešljivih trenutkih vliva novega upanja in ga podpira s toplo in humano besedo.
Tudi sam sem se znašel v podobnih težavah in vedno me je kdo podprl in mi pomagal z dejanjem ali vsaj z besedo, s katero me je spodbudil in napotil na pravo pot ali pa z njo pregnal temne misli, ki so mi rojile po glavi in me spravljale v pogubo
Tako se je zgodilo tudi spomladanskega dne, ki na pogled ni bil nič drugačen o ostalih. Zame pa je bil izrednega pomena.
Moral bi nastopiti na tekmi, ki je odločala o mojem končnem rezultatu, nam je zmanjkalo bencina in ostali smo sredi poti. Zaman smo se trudili, da bi pripeljali do naslednje bencinske črpalke, ki je bila oddaljena kakih 10 kilometrov. Ura se je bližala mojemu startu in vsako minuto sem bil bolj obupan. Zame pa se ni menil nihče Razen prijatelja, ki me je toplo ogovoril Čutil je mojo stisko in za to sem mu bil hvaležen Včasih je tudi topla beseda kot kruh, kot požirek vode.
Jure Smole, 8. a OŠ Edvarda Kardelja
Vsak človek bi moral biti človeku prijatelj Na našem planetu živi veliko ljudi, nekateri v dobrih odnosih, drugi v sovraštvu Čedalje manj je
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE!
SO in DPO OBČINE LOGATEC
preprostih, dobrih, srečnih in prijaznih ljudi Včasih so nekateri ljudje živeli v velikem pomanjkanju, a so bili kljub temu veseli, zadovoljni, razpoloženi Mladina se je zbirala ob vaških koritih in iz njihovih grl se je razlegala pesem. Ljudje so se veliko bolj spoštovali in pomagali drug drugemu Tega ni več A kaj bi morali storiti, da bi se ljudje spremenili, da bi bil človek človeku spet človek?
Nekega zimskega dne sem hitela s prijateljico iz trgovine Prijatelji so naju srečevali Iz ust se je izvil »živio« in že sva hiteli naprej Snežilo je in cesta je bila poledenela V daljavi sem zagledala nekaj črnega Videla sem, kako so vsi hodili mimo črne pike, se za trenutek ustavili in odšli naprej. Vprašala sem prijateljico: »Kaj je tisto tam?« Od nje nisem dobila odgovora Ko sva se približali, sem na tleh zagledala staro ženico Prijateljica me je potegnila za rokav in me porinila s ceste Toda vseeno sem ženico pobrala in jo odpeljala domov Zelo mi je bila hvaležna Rekla, je da sem dobrega srca
Mislim, da sem bila takrat samo človek in vem, da bi bili z malo volje lahko vsi ljudem-ljudje Pa smo pogosto tako brezbrižni!
Darja MIHEVC. 6. b OŠ Edvarda Kardelja
Kaj je človek človeku? Človek je človeku opora v življenju. Človek, ki pomaga človeku tudi v težavah, ima plemenito srce, ki bije tudi za drugega Ljubezen je tudi del pomoči Pesnik v pesmi Šel je popotnik skozi atomski vek opisuje bojazen, da izgubimo še tisto malo ljubezni, ki jo še imamo. Že majhen otrok, star komaj nekaj dni, steguje ročice proti toplini, ki jo izžareva mati. Če je ne dobi, postane zaskrbljen in grob. Ko odraste, ne pozna ljubezni niti do matere Tudi gorčično zrno ima svojo moč. Čeprav je majhno, ima moč, da obrodi stoteren sad Zakaj torej ljudje ne bi združili ljubezni? Postavili bi vez prijateljstva, ki zatira hudobijo Postavili bi svet, v katerem ne bi bilo lačnih in revnih Tudi čebele imajo svoj ritem Nobena čebela delavka ne lenari Med seboj si pomagajo in tako naberejo veliko hrane. Ljubijo delo »Bodi priden kot čebela in doživel boš srečo«, pravi kitajski pregovor Sreča pa je le pogoj za lepo življenje Mnogo ljudi ne pozna sreče, ampak samo težaško garanje. Zakaj smo sploh na svetu? To je
vprašanje, ki nima odgovora Človek je kot roža, ki se razbohoti, tu in tam ji pri rasti kdo pomaga, na koncu pa ovene in o njeni lepoti ni več sledu Darko Slabe, 8. b OŠ Edvarda Kardelja
V svetu se godi mnogo grozot, za katere je največkrat kriv človek Še iz preteklosti se spomnimo mnogih imerialističnih vojn, kasneje prve in druge svetovne vojne, ki sta človeštvu, predvsem druga, prizadeli mnogo gorja Koliko družin je bilo pregnanih v taborišča, koliko mladih in starejših je bilo pobitih Ko so ZDA vrgle atomsko bombo na Japonsko, je bilo to nečloveško dejanje V hipu je bilo mrtvih na tisoče ljudi, ostale pa so tudi posledice Še danes se na območju sevanja rojevajo otroci z okvarami, ljudje še danes plačujejo davek vojn Toda človek je častihlepen in nič ga ne izuči Kmalu po drugi svetovni vojni se je začela strašna vietnamska vojna, ki je zahtevala mnogo žrtev Tudi danes je v svetu veliko vojn. Zaradi posameznikov trpijo mnoga ljudstva Oboroževalna tekma se nadaljuje, SZ in ZDA tekmujeta v jedrskem oboroževanju, ne ozirata se na posledice, ki bi nastale, če bi nekdo pritisnil na »pravi« gumb! Kaj ne bi bilo lepše, če bi si ljudje z vsem kontinentov podali roke, ljudje vseh ras, vseh barv kože Ko ne bi bilo zapostavljanja ljudi, ki niso bele kože in tovarne ne bi proizvajale orožja, ampak bi ta denar dali lačnim in pomoči potrebnim. Svet bi živel v prijateljstvu in res bi lahko rekli, da je človek človeku človek
Mateja Trček, OŠ 8 talcev Logatec
Ljudje so si različni Razlike so v barvi kože, veri, prepričanju in še v marsičem Zaradi teh nasprotij prihaja do vojn, ki človeku ne prinesejo nič dobrega. Vsi ljudje pa niso slabi Nekateri ljudje radi živijo v svojem prostoru, ne da bi se mešali v zadeve sosedov ali celo držav Ljudje si lahko med seboj pomagajo in živijo v prijateljstvu Pomoč v stiskah je zelo pomembna Če pa ljudje med seboj niso prijatelji, ne pomagajo drug drugemu Mnogi bi lahko postali prijatelji, a kaj, ko noben noče popustiti Vsak hoče, da bi veljala njegova beseda Če med sosedi prihaja do takih razprtij, je situacija mučna Ko stojiš pred svojim stanovanjem ali hišo, se bojiš srečati soseda Če pa se prepiri vrstijo v državnem krogu, ta situacija ni samo mučna, ampak tudi nevarna
Iz takih nasprotij prihaja do vojnih grozot, ki rušijo domove in srečo ljudi Kljub dvem svetovnim vojnam se ljudje še niso spametovali Še naprej gradijo tovarne orožja Kljub grozljivim podatkom o številu mrtvih, se ljudje širom po svetu še vedno vojskujejo in ubijajo soljudi Če ne bi bilo orožja, ne bi bilo vojn Dokler pa si bo človeštvo kopičilo vedno več smrtonosnega orožja se bodo vojne nadaljevale in pripeljale človeštvo v vedno nove katastrofe, ki bodo zahtevale vse več žrtev
Barbara Bočina OŠ 8 talcev Logatec
Novosti v logaški knjižnici
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE:
Švajncer: Vzpon in zmaga revolucije pri sv. Tomažu, Gradišnik: Mistifikacije, Vidic: Noč v hotelu Park, Kleč: Parada, Krantz: Manhattan bo moj, Kocbek: Dnevnik 1951-1952, Sla-vič: Iskal sem luč, Ende: Neskončna zgodba, Novak: Drugo življenje, Serbezovski: Za dežjem pride sonce, Remec: Lovec. Nečista hči, Dhammpada: Besede modrosti, Sužnjevo srce -kitajske novele, VValker: Nekaj vijoličastega, Jančar: Veliki, briljantni valček, Kundera: Knjiga smeha in pozabe, Woodiwiss: Plamen in cvet, Singer: Čarodej iz Lublina, Burk: In jutri ves svet, Miškot: Večerna žetev, Švabič: Črna Luknja, Kovačič: Sporočila iz sna in budnosti, Faulkner: Svetišče, Gluvič: Predgovor k ljubezenskim pesmim, Zupan: Človek letnih časov, Gluvič: Ulične revolucije, Petan: Dvojčka, Detela: Mah in srebro, Svetina: Lepotica in zver, Festa: Dekle iz Trsta, Zabel: Strategije. Taktike, Mozetič: Zakljinjanja, Debeljak: Slovar tišine, Remic: Nate pade patina, Seliškar: Slepa okna, Gačnik: Magdalena, Vuga: Krtov kralj, Macdonald: Popotovanje z vetrom, Padežnik: Pod plaščem naivnosti, Christi: Proti ničli, Eden: Brezdomka, La Brosse: Umor v angleškem dvorcu, Budau: Ljubezen v f-molu, Shite: Pastorala, Kirst: Vse ima svojo ceno, Gil-mour: vročica soborne noči, Goldman: Čarovnija, Lokatos: Ob vodi in kruhu, Šorli: Pod obokom čarobnim, Gorjan: Jeruzalemski grički, Goldman: Maratonec, Wohl: Kitajski sindrom, Predin: Praslovan, Steel: Njena družina, Grey: Divji plamen, VVerfel: Pesem o Bernardki, Janežič: Sončni prostori, Mrak: Biblični ciklus, Cravvforfd: Usmrtitev, Giroud: Kar dobra zabava, Rošlin in Verjanko (zbornik mlade proze), Dolenc: Strasti in odpuščanja, Shepard: Monte Carlo.
Knjige za otroke
Moder: Palčki gredo na izlet, Manček: Modri medvedek, Rai-ner: Zajček skakalček, Padoan: 366 ... in več pravljic TOWN-SEND: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, Bitenc: Tri muce in druge glasbene pravljice, Grimm: Sneguljčica, Bitanc: Telefon v mestu Tutukaj, Cimerman: Neugnanke, Sivec: Pozabljeni zaklad, Makarovič: Kaj lahko mleko postane, Zidar: Pikapolonica pika, Košuta: Zidamo dan, Dolenc: Velika ptičja zadeva, Slana: Igrajmo se gledališče.
Strokovna literatura
Kmecl: Slovenska postna premišljevanja, ZBIRKA SPREHODI V NARAVO (Jadranske ribe, Gozdne živali, Kamnine, Oblaki in vreme, Ptice pevke, Zvezde)
Jerše: Srčni infarkt, Lenardič: Ekologija in industrijska družba, Mojsilovič: Fotografija od ideje do realizacije, Skušek-Močnik: Gledališče kot oblika spektakelske funkcije, Brenk: Kratka zgodovina filma na slovenskem, Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci, Asiški: Spisi, Konig: Vera je svoboda, Janežič: Ekumenski leksikon, Pascal: Misli, Klemene: Tenis. Igra za vsakogar, Plut: Slovenija, zelena dežela ali pustinja, ZEI: Obrazi morja, Sladkorna bolezen - priročnik, Gregorij Veliki: Pastoralno vodilo, Ašič: Pomoč iz domače lekarne, Vse naredim sam, Furniss: Vesolje, Mackie: Roboti, Mackie: Laserji, Janžekovič: Krščanstvo in marksizem, Robinson: Kuhajmo za zdravega otroka, Vodnik: Dialektika in metafizika slovenstva, Laver, Smith: Dietna kuhinja Artritis. Bevan: Prva pomoč in družinski zdravstveni vodnik, Greer: Alergija na hrano, Parker: Sanjanje, Ži-gon: Cerkveno stensko slikarstvo, Lippert Alpsko cvetje, Ramovš: Alkoholno omamljen, Grum, Pantič: Konzerviranje z mrazom, O ustavnih spremembah, Jaušovec: Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, Judež: Klasično in sodobno vinarstvo, Lissagarav: Zgodovina Pariške komune, Herbig: Verižna reakcija, Bras: Izbrana poglavja iz psihoterapije, Ekologija, energija, varčevanje, Juričevič: Ekonomija knjige, Strojin: Uvod v pravo okolja, Štrajn: Subjekt svobode, Servan-Schreiber: Ameriško izzivanje, Taube: Mit o mislecem stroju, Štrukelj: Romi na slovenskem, Rotar: Govoreče figure, Miščević: Jezik kot dejavnost, Vorlander: Zgodovina filozofije I, II, Hribar: Sodobna slovenska poezija, Pučnik: Članki in spomini 1957-1985, Vrečko: Slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem, Jenšterle: Skeptična levica, Puhar: Peticije, pisma in tihotapski časi, Poniž: Numerične estetike in slovenska literarna znanost, Poder Obvarujmo se strupenih gob, Likar: Mikrobiologija, Stoppard Biti ženska, Bajec: Plastične mase v kmetijstvu, Devvhirst Commodore 64, Kalinšek: Nujna medicinska pomoč, Kozak Od računala do urejanja besedil, Mužič, Božac: Gobarjeva kuhinja, Žitnik: Strukturirajmo programiranje v basicu, Kidrič
Zbrana dela I., II, Amalietti: Zgodbe o jazzu, Jerovšek: Delovne organizacije, veliki sistemi in gospodarski razvoj, Petkovič: Gospodje in tovariši, Kerševan: Religija v samoupravni družbi, Klopčič: Slovenstvo in drugo, Močnik: Raziskave za sociologijo književnosti, Adorno: Uvod v sociologijo glasbe, Memento umori: Teorija kriminalnega romana, Gradišnik: Za lepo domačo besedo, Žnideršič: Knjiga in založništvo, Prepeluh: Politični spisi, Jambrek: Sociologija, Mrmak: Planiranje izobraževanja v OZD, Rupel: Sociologija kulture in umetnosti, Thereborn: Ideologija moči in moč ideologije, Lenardič: Človek in ekologija, Saksida: Šola, učitelj, mati in otrok, Nagel: Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih otrok, Jurič, Merkač: O vaškem vsakdanu
Svet knjižnice - poživitev pretoka idej na področju kulture
V začetku julija se je prvič sestal novo ustanovljeni svet knjižnice Logatec. V njem smo želeli povezati tiste posameznike, od katerih upravičeno pričakujemo svežih zamisli pri oblikovanju logaške kulturne scene, zlasti v navezavi na nove možnosti logaške knjižnice. Strokovni kriteriji po katerih smo se ravnali so bili: strokovna podkovanost, osebnostna zrelost in dejavna udeleženost v javnem življenju našega kraja. Novost pri izbiri članov je, da jih ni navrgel uradni avtomatizem, pač pa so jih predlagali tisti, ki se DEJANSKO ukvarjajo s kulturo. Storjeno je bilo vse, kar je bilo moč storiti, da bi zasedba sveta pokrila čimveč življenjskih, delovnih in interesnih skupin (izobraževalne, delovne, politične organizaciie).
Okoliščine, ki dopuščajo nekoliko svobodnejše oblikovanje sveta knjižnice so obširneje razložene v Izhodiščih za program . . . (Logaške novice maj, junij). V teh okoliščinah ima svet le posvetovalno funkcijo, kar pomeni, da na način konstruktivnega kresanja različnih idej in pobud - v tradiciji in maniri čitalništva na slovenskem v 2. pol. 19. stoletja, proizvaja humus za rast bogatega in vznemirljivega kulturnega življenja. Svet potemtakem, gledano vsebinsko, v obliki družabnega razgovora odkriva, kaj je za posameznika in skupino kulturni dogodek v Logatcu konec 20 stoletja in poskuša prek knjižnice, kot profesionalne ustanove (ožje) in kulturne skupnosti v okviru katere knjižnica deluje (širše), takšne dogodke omogočiti; razvija družabnost kot princip svojega dela in tisto pomembno prvino, ki nezadržno tone v mlaki sformaliziranega in nikogar več zavezujočega sestan-karskega životarjenja. Tak način dela predpostavlja javnost zasedanj sveta za vse tiste občane, ki želijo na omenjenih načelih prispevati svoj delež k uspehu podjetja
Da zagotovimo vsaj minimalno preglednost formalne zasnove sveta navedimo nekaj postavk iz poslovnika:
- svet Matične knjižnice Logatec je posvetovalno telo in oblika dela knjižnice,
- člane sveta izbirajo delegati Kulturne skupnosti občine Logatec, v soglasju s svojim predsedstvom,
- mandat traja dve leti in se lahko ponovi v skladu z veseljem in pripravljenostjo do dela vsakega posameznega člana,
- v toku enega ali več mandatov se svet lahko v celoti pomladi, zamenja, lahko se dopolni ali organizira v različne funkcionalne enote,
- član se upošteva kot prisoten tudi, če ga po internem dogovoru nadomešča kak drug občan, ki je pripravljen dejavno sodelovati pri delu; le-ta ga tudi obvesti o rezultatih srečanja,
- svet MKL z idejami in predlogi sooblikuje politiko knjižnice (knjižna nabava, program prireditev-dogod-kov, načrtovanje srednje in dolgoročnega razvoja ustanove),
- svet posreduje prek delavcev knjižnice svoje delo organom Kulturne skupnosti in se tako vključuje v enoten sistem organizirane kulture v občini,
- člani lahko, če želijo, tudi sami sodelujejo pri udejanjanju svojih zamisli,
- člani sveta povečujejo vedenje o dogajanju v knjižnici in drugod, kjer se kaj kulturnega dogaja; zaznavajo odmevnost in aspiracije tam, kjer živijo in delajo
Svet je na prvem srečanju v celoti podprl koncept dela knjižnice, obenem pa odprl nekaj zanimivih problemskih sklopov iz katerih povzemajo naslednje namige:
- odkrivati je treba vso pestrost različnih interesnih skupin in v skladu s tem sproti dograjevati program prireditev,
- izposoja kaset s pravljicami skorajda ni več smiselna, (nemara še najbolj v krajevnih podružnicah) saj bi bilo treba estetsko vzgojne učinke dosegati predvsem z različnimi oblikami živega stika z otroci (pripovedovanje, lutkovne predstave, igrajmo se gledališče, otroci delajo pravljico, vpletanje likovnih, glasbenih in drugih (video) elementov, z aktivno otroško soudeležbo),
- preprečti je treba podvajanje s programi šol in vrtca,
- potrebno je izoblikovati okviren, a dovolj stabilen programski skelet, ki bo dovoljeval sprotno dograjevanje in prilagajanje, obenem pa omogočal tekoče ocenjevanje učinkovitosti in kvalitete,
- pretehtati je treba možnosti prehoda na računalniško poslovanje knjižnice.
To bi bili, v kratkem, najpomembnejši poudarki razprave na prvem zasedanju sveta knjižnice Naslednjega načrtujemo v prvih jesenskih dneh, o čemer bo javnost primerno obveščena. Marjan Geohelli
Večja skrb za naravno okolje
Priložnost za rekreacijski in športni ribolov tudi v Logatcu
Planinci iz Rovt slavijo pomembno zmago
Planinci iz Rovt bodo v soboto, 12. septembra slavili velik delovni uspeh. Po treh letih dela, bodo svojemu namenu izročili novo zgrajeno planinsko postojanko na Vrhu nad Rovtami.
Starejše generacije Logatčanov se še spominjajo čiste Logaščice. Primerna je bila za kopanje in ribolov. Verjetno je minilo že kakšnih dvajset let od takrat, ko smo se še lahko kopali v bazenu na Brodu, ki je bil napolnjen z vodo iz našega potoka ali pa na Marekah, kjer smo imeli za kopanje na razpolago kar stu-denčnico.
V strugi Logaščice je bilo več naravnih kopališč s tri in več metri globoko vodo: Furlanov jez, Jačka in Ovinek pod Sekirico. Ko danes človek pogleda v kanal poln odpadkov in plitke, s kanalizacijskimi odplakami onesnažene vode, ne more verjeti, da so včasih tu domovale ribe. Dosti rib in velike ribe
V Furlanovem jezu je ribič ujel krapa, ki je tehtal več kot 20 kg, nobena redkost pa niso bili tudi kleni, težki 5 kg in postrvi, ki so tehtale dva in več kilograma. Rak jelševec, ki se je skrival pod vsako korenino ali skalo, je popolnoma izumrl. Vse to smo v Logatcu izgubili. Generacije za nami tega ne bodo imele nikoli več.
Z regulacijami, ki niso upoštevale osnovnih norm za ohranitev naravnega čiščenja vode, obogatitve s kisikom in bivalnega okolja za vodne živali, smo vodni režim popolnoma spremenili in s tem onemogočili naravno življenje v Logaščici.
V Logaščico smo še z večjo vnemo začeli napeljevati kanalizacije, smeti...
Ni potrebno razlagati, kam nas naša brezbrižnost in neodgovornost do naravnega okolja pelje. Ribiči se sprašujemo kako naprej, kaj napraviti, da bomo imeli čistejšo vodo, v kateri bodo spet ribe.
Naša celotna družbenopolitična skupnost bi morala v skladu s procesom družbenega planiranja zagotoviti izvajanje nalog, s katerimi bo doseženo varovanje, vzdrževanje in urejanje vodnega režima ter racionalno gospodarjenje z vodami. Po
domače povedano: vse bodoče regulacije vod bi morale biti predhodno usklajene s splošnimi družbenimi interesi. Ukiniti je potrebno vse obstoječe dotoke kanalizacije v strugo Logaščice.
Pod Sekirico je bila izvršena hidromelioracija Brojskega polja. Pri tem velikem delu so interese uskladili kmetijsko zemljiška skupnost, ribiška družina, gasilci in izvajalci del. Na ta način smo pridobili nove kmetijske površine, obenem pa se je struga Logaščice uredila tako, da bo z nekaj dodatnimi deli, predvsem z izgradnjo pragov za ribiče, primerna za vodni živelj. Ob regulaciji struge Logaščice je izvajalec del uredil tudi Lokev, v katero je sedaj napeljan dotok vode iz struge
Tako je Lokev postala lepo majhno jezerce s pretočno vodo, ki bo poleti primerno za rekreacijski in športni ribolov, pozimi pa za naravno drsališče. Urejen je tudi dostop za zajemanje protipožarne vode. Z dokončno ureditvijo okolice pa bo Lokev zanimiva tudi za sprehajalce.
Ribiška družina bo po opravljeni analizi vode določila, kakšno vrsto rib vo vložila v jezero. Za začetek smo že avgusta vložili v Lokev precej postrvi - šarenk in krapov,
V občini smo se odločili, da dobi Lokev značaj turističnega ribnika. Z dnevnimi turističnimi dovolilnicami bo omogočen ribolov občanom in turistom. Ribiška družina bo ob otvoritvi preurejene Lokve, v okviru praznovanja občinskega praznika, 13. septembra ob 9. uri organizirala na Lokvi tekmovanje v ribolovu Tekmovanja se lahko udeležijo vsi občani, ki imajo ribiški pribor.
Ribiška družina želi na ta način popularizirati športni ribolov in v svoje vrste privabiti nove člane, ki bodo pripravljeni storiti nekaj več za ohranitev čistih voda.
Dober prijem!
Miro Pogačnik
Dolgoletna želja planincev je bila, da bi na primernem višinskem in razglednem kraju postavili planinsko postojanko.
Ta želja se je začela uresničevati leta 1985, koje KLI-jeva TOZD Žaga, podarila leseno zgradbo. Člani planinske sekcije iz Rovt so to »darilo« z veseljem sprejeli, krepko zavihali rokave in poprijeli za delo. Še istega leta so hišo odpeljali in postavili na kraj, kjer je danes. Med tem časom so planinci in krajani z Vrha dosegli soglasje, da sme dom stati tam, kot so želeli. To je najvišja točka občine, 884 m visoko, z lepim razgledom. Tam se srečuje tudi več planinskih poti. Mimo vodita Notranjska in Logaška planinska pot, Loška pot Mladinskimi Evropska peš pot
Številčno majhna skupina planincev je opravila veliko prostovoljnih delovnih ur - okrog tritisoč. Poleg tega so pridno zbirali denar in material, nekaj so prispevali tudi sami. Prošnjam za pomoč so se nekateri
hitro odzvali in veliko prispevali, posebno še pokrovitelj KLI TOZD Žaga Gotovo je, da brez te pomoči nebi zmogli tako velikih stroškov Tega se planinci dobro zavedajo in so hvaležni vsem, ki so na kakršenkoli način priskočili na pomoč Zato je to uspeh vseh tistih, ki so sodelovali.
Vrednost vseh opravljenih del ocenjujejo na 15 milijonov dinarjev, od tega v materialu 10 milijonov din, v prostovoljnem delu 5 .milijonov din Kljub temu, da postojanka ni popolnoma končana, vas vabimo, da se ob priložnosti vsaj za kratek čas ustavite in si jo ogledate. V koči bodo tudi žigi omenjenih planinskih poti in knjiga z imeni tistih, ki so delali in prispevali sredstva.
Zato vas planinci iz Rovt vabijo na otvoritev doma, ki bo 12. septembra 1987, ob 15. uri na Vrhu nad Rovtami. Pridite!
Logaška telesna kultura drsi na obrobje družbenega dogajanja
Telesna kultura vse bolj postaja pastorek v našem okolju, težave se obetajo ob sprejemu intervencijskega zakona, ki je močno zožil manevrski prostor tej dejavnosti. Vse to - ob velikem inflacijskem gibanju -pa ne pomeni prav nič dobrega še ob grožnji, da bo po sprejemu novega obračunskega sistema (financiranje iz preostanka dohodka OZD-ov) še slabše.
Vsi aktivni telesnokulturni delavci so zaskrbljeni, saj bo posledica takega stanja krčenje programov. Zanesljivo je, da bo prišlo do upadanja kvalitete pri tekmovalnih dejavnostih, upočasnil pa se bo tudi razvoj športnorekreativnih dejavnosti.
Krizne razmere zmanjšujejo tudi možnosti organizacij združenega dela za pomoč v obliki pokroviteljstva in sponzorstva, vsa pridobljena sredstva je potrebno obogatiti tudi z ogromno prostovoljnega dela. Ob vsem tem pa je vseeno potrebno zagotoviti telesni kulturi tak družbeno ekonomski položaj, ki ga po svoji
dejavnosti tudi zasluži Poskus zagotoviti tak položaj je bila tudi nedavna okrogla miza o telesni kulturi, žal pa je več ali manj izzvenela v smislu znanega pregovora: Psi lajajo, karavana gre dalje! Dejstvo pa je, da psi postanejo hripavi od večnega lajanja, kamel, ki so pripravljene vleči to telesnokulturno karavano naprej, pa je vse manj Vse prevečkrat so obljube le papirnate, konkretne pomoči pa največkrat ni (ob raznovrstnih izgovorih) Ljudje, ki na področju telesne kulture delajo, ostanejo največkrat sami s svojo iznajdljivostjo, kako zagotoviti sredstva za osnovno dejavnost.
OBVESTILO O ODVOZU SMETI
DO Gradnik, TOZD Komunala naproša vse uporabnike, ki stanujejo v ozkih, slepih ulicah na območju, kjer opravljamo odvoz smeti, da vreče z odpadki dostavijo na odcep v to ulico. S tem bomo omogočali odvoz vseh odpadkov, kajti vozilo za odvoz v takih ulicah, še zlasti v zimskem času, ne more peljati oz. obrniti Istočasno naprošamo vse uporabnike, da vreč ne polnijo z gradbenim materialom, ostrimi predmeti ter nevarnimi tekočinami in trdimi odpadki. Za razumevanje se zahvaljujemo.
Vodja TOZD Komunala: inž. Marko Vogrič
l.o&aAke
NOVICE
vabimo vas
Filmski spored za september
1,   ameriška kriminalka ULICA STRAHU, režija M. Fis-ter, glavne vloge G. Segal, I. Cara
»Trda« kriminalka o nekdanjem voditelju zabavnih programov, ki pride na beraško palico, imenitna Irene Cara v tem filmu poje in igra. George Segal pa je odigral eno svojih najboljših vlog. 4.-6.   ameriška komedija KRONIČNI SAMOMORILEC, r. S S. Holland, gl. vi. J. Cusack, O. Steirs, K. Darby
Zabaven film o prav nič zabavni temi. Mladi maturant sklene napraviti samomor, ker ga je zapustilo ljubljeno dekle. Pa je preneroden. In iz tega nastane vrsta zabavnih domislic in, kajpak, srečen konec.
6.-6.   ameriška kriminalka KALIFORNIJSKE LUTKE, r R Aldrich, gl. vi. P. Falk, B. Lang, L. Landon
Lutke so pravzaprav lepa dekleta, s katerimi je veliko težav Nekdanji Colombo (Peter Falk) uspešno prebrodi vse zagate
8.   francoska komedija POKVARJENI POLICAJI, r. C Zidi, gl. vi. P. Noiret, T. Lhermitte, Regine
Vesela komedija o korumpiranih policajih. Stari Philippe Noiret je vajen podkupovanja, izsiljevanja in sodelovanja s prostitutkami. Potem pa pride mladi policaj in vse »pokvari«. Film je bil nagrajen s petimi Cezarji, to je s francoskimi Oskarji. Res imenitna komedija!
11. -13.   avstralski pustolovski DAKOTA HARRIS, r. J. La-
mond, gl. vi. J. Hargreaves, M. Philips
Film v maniri Indiana Jonesa. Gre za skrivnosten tovor, za pustolovščine na Velikonočnih otokih in veliko ropotanja. Vsekakor dobra zabava z veliko tehničnimi učinki.
12. -13.   ameriška drama MOŽ Z ZVEZDE, r. J. Carpenter, gl.
vi. J. Bridges, K. Allen
Carpenfer je vedno zanimiv, čeprav morda ne več tako izviren kot v svojih začetkih. Tokrat gre za obisk bitja s tujega planeta, ki prevzema podobo že umrlega moškega. Zmede dovolj.
15.  francoski pustolovski KONVOJ ŽENA, r. P. Cheva-lier, gl. vi. A. Gerek, M. Remont, P. Muller
Francoski policaj prodaja 1740. leta mlade žene v Ameriko za zabavo kolonistom. No, nekoč sta med njimi tudi dve bolj uporno razpoloženi deklici. . .
18. -20.   italijanski pustolovski LJUDOŽRCl AMAZONKE, r. U.
Lenzi, gl. vi. J. Morgen, B. Redford, Z. Kerowa
Gloria Daviš se poda v porečje Amazonke, da bi potrdila svoj doktorat »Ljudožrtva ni več« Kaj doživi, si lahko samo mislite.
19. -20.   ameriška grozljivka PETEK, 13., 5. DEL, r. D. Stain-
man, gl. vi. J. Shepard, M. Kinneman
Grozljivosti v kampu se nadaljujejo. Zdaj celo mrtvi vstanejo iz groba, oprostite, iz 4. dela filma.
22.  francoska kriminalka OPERACIJA HARPUNA, r. S. Gobbi, gl. vi. D. Auteil, M. Berenson
spretno zamišljena past, da ulovijo tri bande pariškega podzemlja.
25. -27.   ameriški pravljični spektakel ŽENSKA SOKOL, r. R.
Donner, gl vi. M. Brodeick, R. Hauer
Zlobneži se ponoči spreminjajo v volkove, lepa ženska je sokol -skratka, v srednjeveški zgodbi obilo dobre romantike starih filmov in moderne tehnike današnjega Časa. Seveda je tu še ljubezenska zgodba s srečnim koncem.
26. -27.   ameriška komedija FANTOVŠČINA, r. N. Israel, gl. vi.
T. Hanks, T. Kitaen
Fant se ieni kljub nasprotovanju staršev. Na fantovščini se dogaja marsikaj zabavnega. V filmu igra lepa Tawny Kitaen, odkritje iz filma Gvvendolinine ljubezni, ki smo ga v Logatcu že videli.
29.   ameriška kriminalka 8 MILIJONOV SMRTI, r. H. Ash-by, gl. vi. J. Bridges, R. Arguette, A. Garcia
Nekoliko »boljša« kriminalka s psihološkim razčlenjevanjem Mladi policaj stori pri pri delu hudo napako, zato izgubi službo in se pozneje zaplete v razkrivanje zločina, ki ga je raziskoval še kot policaj. Propad v karieri in zakonu - to sta psihološka okvira, kjer se je režiser Hal Ashby dobro znašel.
trn
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
KULTURNA KRONIKA
Z OKTETOM NA VIPAVSKEM. - Ob koncu šolskega leta, 25 junija, je Logaški oktet gostoval v Dobravljah pri Ajdovščini, kamor ga je bila povabila tamkajšnja osnovna šola. Koncert logaških pevcev je bil namenjen zaključni šolski slovesnosti, ki so se je udeležili učenci, njihovi učitelji in starši Oktet seje, v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani - telovadnici, predstavil z izborom skladb od renesanse prek romantike in sodobne slovenske zborovske ustvarjalnosti do slovenske narodne pesmi Poslušalci so bili najbolj na-vudšeni ob poslušanju priredb domačih, zlasti notranjskih narodnih pesmi.
XIII. SREČANJE S ŠENTJERNEJSKIM PETELINOM. - Letošnjemu Šen-tjernejskemu srečanju slovenskih oktetov vreme resda ni bilo naklonjeno, vendar tudi dež ni preprečil izvedbe tradicionalne pevske prireditve, morda tudi zaradi uvodnega jako spodbudnega nagovora dr Matjaža Kmecla, ki je naglasil, da je za dober oktet potrebnih 8 dobrih pevcev in samo želi si človek lahko dobrega okteta, kakor bi si želel tudi dobrega okteta jugoslovanskih republik in pokrajin, je dejal slovenski pisatelj in kulturni politik dr. Matjaž Kmecl Tu se je aplavz začel, končal pa se je z odobravanjem skupnega nastopa 38 oktetov, ki so pod vodstvom Igorja Švare (dirigent ljubljanske Opere in umetniški vodja Ljubljanskega okteta), zapeli Hajdrihovo Adrijan-sko morje, Prelovčevo Le enkrat še, Tomčevo Vsi so prihajali in Pahorjevo Pa se sliš', - potem namreč, ko je bil že vsak oktet posamič odpel po eno pesem.
Logaški oktet se je predstavil (zaradi enoletnega zamika šentjernejske prireditve) kot 15-letni jubilant in bil tako deležen posebnih čestitk. Programska komisija pa je izmed treh prijavljenih skladb odbrala za logaški nastop na trinajstem srečanju slovenskih oktetov narodno pesem v priredbi Marcela Štefančiča Sem fantič prišel
maš
OTROŠKO POLETJE V LOGAŠKI KNJIŽNICI. - Letos je imela logaška knjižnica prvič možnost popestritve svojega poletnega programa Ob redni izposoji knjig in že utečeni Uri pravljic (vsak četrtek ob 17 uri, udeležba: 12 do 15 otrok) smo pripravili tudi eno video projekcijo in dve lutkovni predstavi za otroke od 4 do 10 leta Ob pomoči gojencev Vzgojnega zavoda Gorenji Logatec (posodili so nam video opremo) smo predvajali posnetek lutkovne predstave Zvezdica Zaspanka Odličen obisk (60 otrok) nas je prepričal da gre tovrstno dejavnost razvijati in kultivirati tudi v prihodnje Kot smo predvidevali je bilo še več zanimanja za obe lutkovni predstavi, Rdečo kapico v izvedbi lutkovne skupine FRU-FRU iz Ljubljane in Kapljica potuje skozi letne čase, samostojne, že uveljavljene lutkarice Jane Stržinar iz Škofje Loke. Vsako predstavo si je ogledalo 100 mladih obiskovalcev, kar naravnost kliče po rednem lutkovnem programu in spodbuja k ustanovitvi lutkovnega gledališča v Logatcu Logična posledica dobre obiskanosti navedenih predstav je tudi opazno povečanje vpisa v knjižnico, tako med otroci, kot med njihovimi starši. Zato nameravamo v knjižnici nadaljevati začeto delo in ga širiti v smeri glasbene in drugih kulturnih dejavnosti, storili pa bomo tudi vse kar lahko, da bi v Logatcu stekla širša in kvalitetnejša kulturna ponudba za otroke in mladino Če bo le mogoče z lastno produkcijo
Mag
IZ PROGRAMA MATIČNE KNJIŽNICE LOGATEC JESEN/ZIMA 87/88.
-Ogrodje programa spremljevalnih dejavnosti nameravamo sestaviti iz nekaterih rednih oblik kot so:
- lutkovne predstave,
- video projekcije kvalitetne sodobne in starejše filmske proizvodnje,
- komorni koncerti klasične glasbe,
- srečanja s pisatelji in likovnimi oblikovalci literarnih del (tudi promocije novitet),
- likovne in druge razstave,
- predavanja in debatni večeri
Prve tri programske postavke bomo poskušali realizirati s po eno predstavo mesečno V otroškem delu programa načrtujemo lutkovne predstave in nekaj glasbenih gostovanj, medtem ko bi video projekcije namenili predvsem odraslim. V lutkovnem delu dogajanja načrtujemo gostovanja uveljavljenih lutkarjev-posameznikov (Igor Somrak, Cveto Sever idr.) in manjših skupin (lutkovno gledališče PAPILU).
Pri organizaciji glasbenega programa bomo sodelovali predvsem z Glasbeno mladino Slovenije, ki ponuja kvalitetne glasbene prireditve za otroke in odrasle. V videoprogramu predvidevamo kvalitetne žanrske in avtorske retrospektive, ki jih bomo po možnosti dopolnili s teoretskim okvirjem (predavanja in tematski večeri).
Osrednji del programa bo seveda namenjen knjigi in njenim ustvarjalcem. Tako bomo že septembra v knjižnici gostili pisatelja in politika Cirila Zlobca, ki bo, med drugim, predstavil tudi pesnico Anico Perpar iz Logatca ob izidu njenih pesmi v Sodobnosti.
MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC