TAliJA # 


= 8 = 


v 

Čitalnica pri Branjevki. 

Burka v enem dejanju. — 

»Goriška Tiskarna« A. Gabršček. = = = = 


„Goriška Tiskarna" A. Gabršček 

v Gorici 

= = priporoča sledeče zvezke = 

TALIJE: 


I. zvezek : Pri pusčavniku. Veseloigra v enem dejanju. 
— (4 možke, 3 ženske osebe.) 
II. « : Bratranec. Burka v enem dejanju. — 
(2 možki, 3 ženske osebe.) 
III. « : Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. 
— (3 možke, 4 ženske osebe.) 
IV. « : Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. 
— (3 možke, 1 ženska oseba.) 
V. « : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. 
— (5 možkih, 3 ženske osebe.) 
VI. « : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra 
v enem dejanju. — (2 možki, 
2 ženski osebi.) 
VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. — 
(3 možke, 2 ženski osebi.) 
VIII. « : Čitalnrca pri branjevki. Burka v enem 
dejanju. — (2 možki, 5 ženskih 
oseb.) 
(Nadaljevanje na tretji strani platnic.) 


Št. 8. 

^ e, 

TAUJA 

^ *% Zbirka gledaliških iger, 

Ureja 
Fran Govékar o o o o o 


V GORICI 1903. 
Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. 



Jihlloica ppi brarjje^i« 

Predpustna burka v enem dejanju. 
Spisal ALEKSANDER BERGEN. 


Osebe: 

KORFULA*), branjevka in hišnica, 
CENKA, hči Korfuié, 
Gospa KOSMAČICA*), trgovka in hišna posestnica, 
Gospica CHARLOTTA*), 
OSTROVRHAR, fotograf. 
Gospod 1 J „ 


g0StaCa

Gospa í


<B> 
*) Ulogo more igrati tudi gospod, komik! Igranje 
mora biti drastično. 


Stanovanje hišne oskrbnice. Zadaj vrata in okno 
na dvorišče. Postelja. Na desni vrata. Pec. omara, 
stoli, lesena ura. Na desni spredaj miza in štirje stoli. 
Blizu okna miza, na njej so svečniki raznih oblik 
in velikosti, s svečami razne dolgosti. Mala svetilnica 
na mizi. Visoko poleg vi at \isi na zidu ogromen 
ključ. — Večer. 

PRVI PRIZOR. 

C en k a (sama). 

Cenk a. Mati pometa po dvorišču, med 
tem lahko hitro preberem svoje pismo. (Izvleče 
pismice.) Gotovo je od njega, — ker mi 
srce tako bije. Saj pa tudi še nikdar nisem 
videla človeka, da bi mi bil tako ugajal. 
(Odpre pismo in bere.) »Blagorodna gospodična !« 

— Saj vendar vé, da sem le branjevska hči. 
To človeku tako dobro dé, če se ga počasti 
s priimkom, ki mu prav za prav ne tiče. 
(Bere dalje.) »Čas je, da me spoznate. Vendar 
Vam za sedaj zatajim še svoje ime, to pa ne 
radi svoje rodbine, ki gotovo mojemu nagnenju 
ne bo delala nikakor snih ovir, kajti vsi 
so ie pomrli. Le ena teta mi še živi, katere 

-6 — 
pa še nisem videl nikdar. Zdaj, ko vem, kje 
stanujete, me nič ne zadrži, da se Vam ne 
približam. Ostrovrhar.« — To je dobro; v 
začetku pravi, da mi hoče zamolčati svoje 
ime, na koncu se pa podpiše. Prav ljubezniv 
in zal, interesanten mladenič je. Zadnjič, ko 
sem bila v gledališču, se je smrtno zaljubil 
vame. — Pa tiho, — mati gré. (Skrije pismo v 
nedrije.) 

DRUGI PRIZOR. 

K o r f u 1 a (debela.) C e n k a. 

K o r f u 1 a (nastopi z metlo v roki in govori 
proti chorisču nazaj.) Prah iz brisač na dvorišče 
iztresati, tega ne trpim, in še enkrat pravim, 
da tega ne trpim ter se tudi ne sme zgoditi 
nikdar več ! 

Cenk a. Na koga se pa jezite, mamica? 
Korfu la. Na hišno iz drugega nadstropja. 
Koliko ima ta ženska ves ljubi dan 
opraviti z izprašenjem, to že nikomur ni podobno. 
Koliko se mora venomer človek jeziti 
zavoljo teh neumnih gostačev ! Pojdi sem, 
Cenka, ti si še moja edina tolažba. (Jo poljubi.) 
C e n k a. Draga mamica, nikar se tako ne 

jezite, saj ni vredno. 


_ 7 — 

Korfu i a. Ali ni bilo gospice Charlotte 
doli, ko sem pometala po dvorišču ? 
Cenka . Nisem je videla. 
K orf ula. Rada bi bila govorila ž njo. 
Malo pomeniti se, to je še moja edina tolažba. 
Cenka. Saj nam je obljubila, da prinese 
danes novo knjigo. 
Ko r f ula. To bomo danes zvečer brali. 
Moj Bog, branje je še moja edina tolažba. 

Cenka. Gospa Kosmačica in gospica 
Charlotta sta kar nori na knjige, mamica pa 
tudi izvrstno berete. 

Korfu la. Moj Bog, Kosmačica dobro 
ne vidi, Charlota pa, kakor se mi zdi, celo 
brati ne zna. To je že grozno, kako nekateri 
stariši svoje otroke zanemarjajo. Zdaj pa 
moram malo sesti; kar kosti me že bole. 

Cenk a. Mamica se preveč trudite ves 

dan. 
K o r f u 1 a. Kaj se hoče pri takih časih ! 
Človek naše vrste pač nima sreče. Pojdi in 
prinesi mi četrtinko vina, to je še moja edina 
tolažba. 
Cenka. Samo steklenico izmijem, potem 
grem pa takoj. (Odide skozi stranska vrata.) 


— 8 — 

TRETJI PRIZOR. 

Ko r f ula (sama). 

Ko r f ula. Dobra deklica je! In kako 
brhka postaja! Kar veselje jo je pogledati! 
Da bi se le dobro omožila, to ji privoščim. 
Zdaj jih bo devetnajst o sv. Jerneju; dobro 
vem, kako je bilo meni v teh letih; možitev 
je bila še moja edina tolažba. Škoda je, da 
je moj mož kmalu umrl. 

ČETRTI PRIZOR. 

Ostro vrh ar (pretirano eleganten.) Ko r fula. 
Ostrovrha r (vstopi.) Ne zamerite, ali 

se ne oddaja v tej hiši soba ? 
Ko r f ula. Da, in sicer takoj. 
Ostrovrhar. V katerem nastropju ? 
Korfula. V tretjem. 
Ostrovrhar (zase.) To je tista srečna 

hiša, katere zidovje jo skriva. (Oziraje se, za^e.) 
Kje le je ? 

Korfula . Ta človek se tako sumljivo 
ozira, kakor da bi kaj iskal — morda rad kaj 
najde — (pantomimi čno izrazi kraden je.) 


— 9 — 

O s t r o v r h a r. Ali morem pogledati stanovanje? 


Ko r f ula. Vidite, ljubi moj gospod, tu 
vas moram najprej vprašati, prvič: Ali ste 
oženj eni ? 

Ostrovrhar. Ne, samec sem. 

Ko r f ula. Ali imate kaj majhnih otrok? 

Ostrovrhar. Kaj pa mislite? Saj slišite, 
da sem samec! 

Ko r f ula. To so vprašanja, brez katerih 
se noben gostač ne sprejme. Tretjič: Ali 
igrate klavir ? 

Ostrovrhar. Nikdar se še nisem pečal 
z umetnostjo, ki trpinči mojega bližnjega. 

Ko r f ula. No, ominolem sv. Mihelu smo 
odpovedali enemu, ki je svoje prste vsak dan 
po osem ur na klavirju špacirat vodil. Imate 
morda kakega kanarčka ali pa psa ? 

Ostrovrhar. Nimam. 

Korfula. Pri nas kvečjemu kakega cajzelčka 
trpimo. Ali imate koga, ki bo porok 
za vas, da plačate ? 

Ostrovrhar. Jaz nimam drugega kakor 
teto, katera je sama hišna posestnica. 


- 10 — 
Kor f ula (zase.) To je zopet sumljivo; 
če je teta sama hišna posestnica, zakaj pa ne 
stanuje pri njej ! (Glasno.) S čim se pa pečate? 

Ostrovrhar . Akademičen umetnik sem. 

Ko r f u la. Umetnik ste? O je! 

Ostrovrhar. Nikar se ne ustrašite, 

natančno bom plačeval najemnino, — tudi 
zaradi cene nisem tako natančen, kajti moja 
teta me podpira. Da mi bo le stanovanje 
všeč. 

Korfu la. Še glavno vprašanje bi bila 
skoraj pozabila. — Vidite, ta hiša je tako 
rekoč ženska hiša, kajti gospodinja je vdova, 
jaz, ki imam poleg svoje branjarije še oskrbovanje 
hiše, sem tudi vdova, in tedaj človek 
ne more dovelj gledati, da so stranke solidne. 
Hvala Bogu, da se nam ne more ne toliko 
oporekati (tleskne s prsti), ne hišni gospodinji, 
ne meni, to je še moja edina tolažba. 

Ostrovrhar. Nadejam se, da boste 

zadovoljni z menoj. 

Korfui a. Bil je že danes tudi nekdo 

drugi tukaj zavoljo sobe, — pridite pozneje 

bom videla. 

Ostrovrhar. Pridem gotovo črez eno 

uro. 


— 11 -
Korfu la. Saj se ne mudi tako! (Zase.) 
Saj tako pride zastonj, ker ta mi prav nič 
ne ugaja. 

Ostrov r har. Žal vam bo, če mi ne 
daste stanovanja. Tedaj z Bogom ! 

Korfu la. Priporočam se vam. 

Ostrovrlia r (odide skozi srednja vrata). 

PETI PRIZOR. 

K o r f u 1 a (sama). 

Žal mi bo? Smešno! In kako sumljivo 
je gledal okoli ! — To ni nikakor človek, kakoršni 
meni ugajajo, ali prav za prav, kakoršni 
so mi ugajali. Zdaj, seveda, ljubi Bog, 
zdaj se za take stvari ne brigam več, to je 
še moja edina tolažba. Ali malo izbirčna sem 
bila ; ko sem bila mlada, komaj deseti mi je 
bil všeč, in še pri enajstem je bilo vprašanje. 

ŠESTI PRIZOR. 

K o s m a c i c a (grbasta.) Korfui a. 

Kosmačica (vstopi.) Voščim jim en 
prav lep dober večer; kaku se pa kaj počutjo, 
gespa Korfüla ? 


- 12 — 
K orf u la. Tudi jaz, ali mojega imena 
mi ne pačite, že stokrat sem vam povedala 
da se pišem Korfula, ne pa Karfiola. 

Kosmačica. Nu, nikar se naj taku 
ne razicajo, če jo malú po naše zavijem. 
Povej m jim, da že od polu šestih okoli tjekam. 
Bla sem v lotri, ker se mi vsaka nuč 
enaku sajna, potem sem bla pri dohtarji, ker 
moram iztožit gespuda, ki je beksel akceptirav 
pa ne plačav. 

Korfula. Tedaj se vendar nahajajo taki 
gospodje! 

Kosmačica. O povej m jim, neizmerno 
človek pretrpi, preden dobi borih par goldinarčkov 
procentnih. Inu kulku pa velja dohtar 
te jezični, grozno ! 

Korfula. No, pa se vendar še rine, če 
ima človek svojo hišo, kakor vi, to je že kaj. 

Kosmačica. O jemnasta! Da bi le 
veča bla koča, pa samo eno nadstropje je je, 
pretetu naj bode, da skorej nič ne nese. 

Korfula. Seveda, hiša, kakoršna je ta, 
pač res ni — pa vendar — 

Kosmačica. Da ne pozabim, ali vejo 
veliko novico od njih hišne gospodinje? Stričnika 
ima, prav brhkega, zalega mladga moža. 


- 13 -

Ko r f ula. To je že kaj starega! Ali 
on ne sme do nje, ker se je sprla pred 
dvajsetemi leti z njegovim očetom. Mi ga še 
ne poznamo. 

Kosmačica. Saj ga jaz tiidi ne poznam. 
Ali gespadinja ima zeupanje do mne, 
ker ji včaseh kakšno kupčijo preskrbim, in 
ona mi je povedala, da se je poravnala z zalim 
mládencem. 

Korfui á. Če bo le ta poravnava kaj 
dolgo trpela! Meni se je sinoči o mačkah sanjalo, 
to je zmeraj slabo znamenje. Meni bi 
bilo že prav. Kajti vidite, ljuba moja Kosmačica, 
kako dolgo pa more še živeti naša 
hišna gospodinja ? In potem mi je za to, da 
ostanem na svojem mestu v hiši; če tedaj 
kak sorodnik podeduje hišo, imam vendar 
več upanja, kakor če pride v čisto tuje roke. 

Kosmačica. Taku je zepisanu v testamenti 
: stričnik dobi hišo. Pa še več vejm ; 
denes ali jutri pride s kiinštnem izgovorom, 
in bo vse ogledal na skrivej, de se prepriča, 
kaku se kej gleda na snažnost v njegov prihodnji 
šiš. 

K orf ula. Izgovor — ! ? semkaj pride — 
skrivaj ogleda ! — Božje me bo vrglo ! — 
kar vrti se mi ! (Pade na stol.) 


- 14 


Kos mačica. Kaj pa jih je prizedelu 
taku na enkrat, gospa Karfüla ? 
Korfu la. Prihodnji hišni gospodarje 
že bil tukaj. 
Kosmačica. Kaj hedürja ! 
K or ful a. In jaz sem ga skoraj odpravila 
skoz vrata ! 
Kosmačica. Pretetu naj bo, ob službo 
ste kot hišnica ! 
K orf ula. Imela sem ga za kaj sumljivega, 
a ne za prihodnjega hišnega gospodarja. 
Kosmačica . O, tudi hišnih gospodarjev 
ne manjka, ki so sumljivi. 
K o r f u 1 a. Ne, kako nesrečna ženska sem ! 
Če izgubim službo, si kaj storim ! 
Kosmačica. Kaj jim je vendar v glavi, 
da majo take misli ! 
Ko r fula. Tako v nesrečo rojena še ni 
bila nobena ženska stvar na svetu, kakor jaz. 

Kosmačica. Sej niso oni sama, ki je 
imela malér. Naj pogledajo mne, tu imajo 
nesrejčno ženo, ki ima že petindvejset let 
črva, ki ji gloda srce. 

Korfu i a. Nikdar še nisem slišala, da 
bi se vam bilo kaj pripetilo. 


- 15 


Kosmačica. Zdaj se mi nej pripetilu, 
ali pred petindvajstrni leti, ku sem imejla 
otroče, majhnu. 

Ko r f ula. Pa vam je umrlo? 
Kosmačica. Ne, še živi lepu, kakor 
njegov oče, ki je pobejgnu, preden je sin 
njegov dan zaglejdau. 
K orf ula. No, potem se že lahko reče, da 
ste že res kaj poskusili. Prav srčno vas pomilujem. 
O ti moški, ljuba Kosmačica, ti 
moški ! 
Kosmačica. Ali bi ne bilo boljše, da 
bi ne bló na s vej t teh moških, slabih, sitnih 
zapelji v ce v ! 
Ko r f ula. Hvala Bogu, da smo že to 
prestale ; to je še moja edina tolažba. Čujte, 
meni se zdi, da gre Charlotta. Ta prepeva, 
koder le hodi. 

SEDMI PRIZOR. 

Charlotta, Prejšnji. 

Charlotta (stara, smešna devica v neokusni 
obleki, z mozoli po obrazu, nese knjige v rokah, kateri 
manjka sprednja platnica in naslovna stran. Poje : 

»Dekle na vrtu zelenem sedi.. .« 


— 16 — 

Kosmačica (si briše oči.) Oni so pač 
srečni, ki so zmiraj vesel in prepevajo, ko 
mne črv po src gloda. 

C h a rl o 1t a. če je človek mlad in lep, se 
ne meni za žalost. 

Ko r f ula. In kako se vam nova obleka 
prilega! — Seveda je lahko za mojškro, 
če je dekle tako tenke rasti, kakor vi. 

Charlotta. Moj Bog, če je človek mlad 
in lep, se mu vsaka obleka prilega; jaz sem 
že v prav navadni obleki prekosila gospe, 
ki se je moir-antique kar za njimi vlekla. 

Ko r ful a. Debeli ženski se sploh nobena 
reč ne prilega. 

Kosmačic a (razžaljena.) Nu, tu bom pa 
že prosila; možje imajo velikú rajši životne, 
kakor suhe in tenke kakor fižolova preklja. 

K or f ula. Zastonj ne pravi pesnik : »Kakor 
jelka tanka — je lepa naša Anka«. 

Charlotta. To so drugi že tudi rekli, 
ali vsi moški niso pesniki, mnogo je prozajičnih 
vmes, ki se tudi ne smejo zaničevati. 
Životná, to je velika beseda, katera prozajike 
prav tako mika, kakor sanjače. 

Kosmačica. Jaz ne maram nič sanjarskega, 
razun v romamtičnih bükiah. 


- 17 — 
C h a r 1 o 11 a (da Korfuii knjigo.) Tu sem prinesla 
knjigo, ki je po vaši gusti; pa prosim, 
paziti nanjo, ker ni moja. 

Korfula. Saj platnic manjka, in potlej 
naj se še pazi ? 

K o srna či ca. Kakor vidim, manjka tudi 
tikel. 
C h a r 1 o 11 a. Titel ali naslov, hočete reči. 
Kosmačica, Res je, nóslov. 
Charlotta. Naš pudelj raztrga vse 
knjige; od romana je ves prvi kapitel požrl. 

Kosmačica. O pa so tüdi take bükle, 
katerih bi še pes ne podühal. 

Charlotta. Jaz sem bolj za francoske 
romane; Francozi znajo tako simpatično, razburljivo 
pisati. Človek kar vse vidi pred 
saboj, vse čuti, no seveda, če je človek mlad 
in lep, se mu tudi lahko vse prigodi. 

Korfula. Človek se kar v sitavacijon 
zamisli. 

Kosmačica. Jaz se ne zamislim v nič, 
poslušam pa rada. 

Charlotta . Največji vžitek sem imela 
ob »Večnem judu«. 
Taiija 8.

 2 


— 18 — 

K or f ul a. Ampak, ljuba moja Charlotta, 
ali je ta knjiga za mojo Cenko ? Saj veste, 
da sem natančna v tej zadevi. 

Charlotta. Celó malo preveč natančni ; 
moj Bog, kaj vse beró dandanes dekleta 
kakor je vaša Cenka! Človek mora imeti 
svoja načela, potem vse to nič ne škoduje. 
Mene gotovo niso pokvarile knjige, to se 
pravi pravzaprav, jaz sploh nisem pokvarjena. 

KosmaČica. Ranku iz üst so mi vzejli 
besedo. 

Kor f ula. Vsakih stvari pa vendar le 
ne pustim brati moji Cenki, posebno pa tistih 
polkuhanih — ali kako se že pravi — 

Charlotta. Paul Kockovih — 

K or f ula. Da, da, Polkükovih romanov. 
Slišite, to je narnevarnejša stvar za mladega 
dekleta, to zbuja v dekletih hude misli ! (Sede 
in plete.) 

KosmaČica. Jaz imam celega Puldetakuka 
v glavi, pa mi nič ne stori — 

Charlotta. Za izbraženje je kaj dober; 
človek se nauči, kako se ima vesti pri izletih 
na deželo, na plesih in razne druge reči, to 
se ne da tajiti. 


- 19 


K orf ula. O taîdh stvareh moji hčeri ni 
treba še nič , vedeti. 

Charlotta. Ne bojte se, ljuba Korfula, 
ta knjiga, je viteška storija iz starih časov. 

Korfula. Ah, potem je gotovo kaj solid-
poštenega. 

Kosmačica. Da, v starih časih so še 
vendar kaj dali za poštenost. 

Charlotta. Takrat so bile gospodične še 
zaprte v samotnih gradovih, tedaj tudi pridne. 

Korfula. Knopi viteški so bili pod 
častjo, mladi vitezi so pa šli gradove naskakovat 
ali pa duhove odreševat, in bolj priletni 
vitezi so zjutraj na lov jezdili, po obedu 
pa je vsak že svojo starovinsko opico ujel. 

Charlotta. Tu ni bilo nič s koketiranjem. 

Kosmačica. Saj so hoteli venkaj iti, 
frajla Charlotta? 

Charlotta. Da. Ne daleč odtod ; ali me 
hočete spremiti ? 

Kosmačica. Grem pa z njimi, samo po 
klobuk še stopim. 


- 20 


OSMI PRIZOR. 

Prejšnji brez Kosmacice. 

C h a r 1 o 11 a. Le urno, kot veter tak burno. 
(Se suče in pleše.) 
Korfula . Gospodična Charlotta je pac 
vedno živa kot oglje. 
Charlotta. Zakaj bi pač ne bila? Mlada 
sem in lepa ! — 

Korfula. Le premlada, in prelepa ste 
za takega starca kakor je vaš gospod, kajti 
da škili na vas, to je jasno. 

Charlotta. Samo od mene je odvisno, 
pa me vzame. 

Korfula. Bolj pametno bi bilo seveda, 
da bi umrl in vam vse zapustil, potem bi 
lahko vzeli mladega. 

Charlotta. Ne, ljuba moja, jaz sem se 
zarotila zoper vse mlade moške. Moj prvi 
ljubi je bil mlad umetnik, malar, pravzaprav 
fotograf, ki me je pustil obsedeti, pa ne 
pri fotografiranju. 

Korfula. No, ja, to je bila vaša prva 
ljubezen, dobro, ali vaša edina — ? (maje z 
glavo.) 


-n — 

Charlotta. Vi dvomite ? 
Ko r f ul a. Kaj pa je s cukerpoharjem 
vis-a-vis ? 
Charlotta. O prav nič, če vam pravim, 

— prav zares nič ! 
Ko r f ul a. In mladi komi, interesantní 
špecerijski mladenič tu zraven? 
Charlotta. O ta pa še manj, še tega bi 
se 
mi manjkalo, takega Ijubčka. 
Ko r f ula. Jaz sem le mislila. 

(Gospa Kosmaeica se vrne.) 

Charlotta. Tako se človeku godi, če je 
mlad in lep; vedno ga imajo na sumu. Tedaj 
pa z Bogom, da se zopet vidimo pri čitanju. 
(Se obesi gospej Kosmačici ob roko in pevaje odskaklja 
z njo. — Srednja vrata ostanejo odprta.) 

DEVETI PRIZOR. 

K o r f u 1 a, potem Ostrov r h a r. 
Ko r f ula (sama.) Ali je to veselo dekle, 
Charlotta, pa tudi Kosmačica, ta veselost, 
kakor mlado dekle. Zdaj ste mi pa še vrata 
odprta pustili ! 
O s t r o v r h a r (vstopivši.) No, ljuba gospa, 
kako je s stanovanjem? 


- 20 


OSMI PRIZOR. 

P r e j š n j i brez Kosmacice. 

Charlotta. Le urno, kot veter tak burno. 
(Se suče in pleše.) 
Korfula . Gospodična Charlotta je pač 
vedno živa kot oglje. 
Charlotta. Zakaj bi pač ne bila? Mlada 
sem in lepa ! — 

Korfula. Le premlada, in prelepa ste 
za takega starca kakor je vaš gospod, kajti 
da škili na vas, to je jasno. 

Charlotta. Samo od mene je odvisno, 
pa me vzame. 

Korfula. Bolj pametno bi bilo seveda, 
da bi umrl in vam vse zapustil, potem bi 
lahko vzeli mladega. 

Charlotta. Ne, ljuba moja, jaz sem se 
zarotila zoper vse mlade moške. Moj prvi 
ljubi je bil mlad umetnik, malar, pravzaprav 
fotograf, ki me je pustil obsedeti, pa ne 
pri fotografiranju. 

Korfula. No, ja, to je bila vaša prva 
ljubezen, dobro, ali vaša edina — ? (maje z 
glavo.) 


- 21 — 
Charlotta. Vi dvomite ? 
Korfu i a. Kaj pa je s cukerpoharjem 
vis-a-vis ? 
Charlotta. O prav nič, če vam pravim, 

— prav zares nič ! 
Korfu i a. In mladi komi, interesantni 
špecerijski mladenič tu zraven? 
Charlotta. O ta pa še manj, še tega bi 
se 
mi manjkalo, takega ljubčka. 
Korfula. Jaz sem le mislila. 

(Gospa Kosmačica se vrne.) 

Charlotta. Tako se človeku godi, če je 
mlad in lep; vedno ga imajo na sumu. Tedaj 
pa z Bogom, da se zopet vidimo pri čitanju. 
(Se obesi gospej Kos inačici ob roko in pevaje odskaklja 
z njo. — Srednja vrata ostanejo odprta.) 

DEVETI PRIZOR. 
Korfui a, potem 0 s t r o v r h a r. 
Korfula (sama.) Ali je to veselo dekle, 
Charlotta, pa tudi Kosmačica, ta veselost, 
kakor mlado dekle. Zdaj ste mi pa še vrata 
odprta pustili ! 
O s t r o v r h a r (\stopi\si.) No, ljuba gospa, 
kako je s stanovanjem? 


— 22 — 

Kor f ula. (z velikim spoštovanjem.) O prosim, 
na službo vam je vsako uro, če se vam 
poljubi, saj mi je samo zato, da dobimo poštene 
gostače. 

Ostrovrhar. Ali nisem precej rekel, 
da me vzamete, čemu torej so bile ovire ? 
Tukaj je ara. (Ji da novce.) 

Korfui a. O prosim! Če vam je tedaj 
drago. — 

Ostrovrha r (zaupljivo.) Pozneje boste 
šele izvedeli, kaj je moj pravi namen. Sicer 
pa vam tudi lahko koj povem — tukaj v tej 
hiši je mlada deklica — 

Korfula. Tega blaga imamo v vsakem 
nadstropju nekoliko. To morate že povedati, 
kakó ji je ime. 

Ostrovrhar. Ime tega angel joka je 
Krescentija. 

Korfula. Krescentija je samo ena v hiši, 
in to je moja hči, Cenjčka. 

Ostrovrhar. Ah, vaša hčerka je krasna ! 

Korful a (samozavestno.) Seveda, saj ima 
veliko lepote po materi. Moj Bog, saj smo 
tudi mi enkrat možem glave mešali ! 


- 23 -

Ostrovrhar. Kaj ne, da mi dovolite, 
da vas večkrat obiščem in da spoznam vašo 
hčerko ? 

Ko r f ula. Prosim, čast mi bo. 
Ostrovrhar. Videl sem jo pred osmimi 
dnevi v gledališču, in od takrat čutim, da 
sem njen za vekomaj. 
Korfu i a (zase.) O Bog, ta sreča, moja 
hči bo hišna gospodinja ! (Kliče.) Cenka, 
Cenka! 
Ostrovrhar. Torej ali smem z vašim 
dovoljenjem — ? 
Korfu la. Neizmerna čast mi bo. (Klice.) 
Cenka,'-kje pa tiči Cenka? 

DESETI PRIZOR. 

Cenka. P r e j š nj a. 

Cenk a (še med stranskimi vrati.) Saj že 
grem. (Vstopivsi.) Kaj pa tako vpijete, mati? 
Korfula . Upijem od veselja. Daj se objeti, 
Cenka — o Bog, kako sem ginjena! (Si 

briše oci.) 

Cenka. Ostrovrhar! 

Korfula . Meni se sinoči ni zastonj sa


njalo o zlati opici ; to pomeni vselej srečo v 

rodbini. 


— 24 — 

Ostrovrha r (se približuje Centi.) Gospodična, 
vaša mati vé vse. 
C e n k a (sramežljivo.) Gospod Ostrovrhar ! 
Kor f ula. Da, da, vse vem, in to je še 
moja edina tolažba. 
Ostrovrhar. (Cenki.) Dovoli mi, prihajati 
v hišo. 
K o r f u 1 a. Dovolim ? Vesela sem, če 
smem jaz tu ostati. 
Ostrovrhar. Vi se šalite ! 

K o r f u 1 a. Danes, ko zaprem hišna vrata, 
prideta dve prijatljici ; brali bomo ene romanbukle, 
— če bi nam tudi hoteli skazati čast — ? 

Ostrovrhar. Z veseljem. 

Korfui a. Kaj sem že hotela vprašati, 
ali radi pijete mošt ? 

Ostrovrhar. O da. 

K o r f u 1 a. Prav kakor moj rajnki ; samo 
da je on zmiraj čakal, da je bil šest let star, 
potem mu je še veliko bolje dišal. Dobivali 
smo ga z Dolenjskega. Torej pridete gotovo ? 

Ostrovrhar. Gotovo, samo da vredim 
še nekoliko doma, da se morem jutri na vse 
zgodaj preseliti semkaj. Da se kmalu vi



— 25 dimo, 
gospa tašča, da se kmalu vidimo, ljubica 
! (Poljubi Centi roko.) 

Kor fula. Ti moj Bog, to je omikan in 
priljuden človek! (Gre za odhajajočim Ostrovrharjerti). 
Imam čast, spremiti vas venkaj, ker 
takoj zaprem vrata. (Oba odideta.) 

ENAJSTI PRIZOR. 
C e n k a (sama) potem Korfui a. 
C e n k a (sama.) Da se mati nad Ostrovrharjevo 
ljubeznijo do mene tako veselé, tega 
bi nikdar ne bila verjela. Saj se skoraj ne 
izpoznam. — Pa čemu bi premišljevala? Veseliti 
se hočem in drugega nič. 
Ko r f ula (vrnivši se). Cenčka, prihodnja 
hišna gospodinja, moje čestitanje ! 

C e n k a (začudeno). Hišna gospodinja ? 

K orf ula. Da, Cenčka, ti mi boš sladila 
stare dni, saj mi že tako preseda pometanje 
po dvorišču, (zunaj zapoje zvonček) odpiranje 
hišnih vrat, zavoljo teh bornih krajcarjev. 

(Vzame ključ, ki visi na žeblju visoko poleg vrat, 
in odide.) 

C e n k a (sama.) Kaj li vendar misli ma-
mica? Jaz hišna gospodinja? Ali je morda 
Ostrovrhar preoblečeni hišni lastnik, ali kaj ? 


— 26 — 

DVANAJSTI PRIZOR. 

K o r f u 1 a. C li a r 1 o 11 a. Prejšnja. 

Charlott a (katero pripelje Korfula.) Ah, 
kako ta kostanj peče ; skoraj prste bi si 
posmodila ! (Vrže velik škarnicelj pečenega kostanja 
na mizo.) Pa so kaj dobri zraven mošta. 

Korfula. Pa toliko; to je zapravljivost. 
Charlotta. Če je človek mlad in lep, ne 
misli na prihranjevanje. 
Korful a (šegavo žugaje.) Meni se zdi, da 
z laškim maroni-arostiti možem tudi ni kar 
si bodi. Prevečkrat hodite kostanj kupovat 
k njemu ! 
Charlotta. O ta bi mi bil prečrn : tudi 
preveč bode s svojo brado. 

Korfula. Od kod pa veste to? 

Charlotta. In kaj pa mislite, da bi me 
moj gospod pustil od sebe? Ali mu nisem 
neobhodno potrebna ? 

Korfula. To je pač res, pa je tudi 
dobra služba, ktero imate, vsak večer, kadar 
gre igrat, ste prosta. 

Charlotta. Vsaka stvar ima tudi svojo 
slabo stran. Če pride zvečer domu in ga ima 


— 27 — 

malo v glavi, tak star gospod, jaz vam po 
vem ! ! 
K or ful a. Kje pa ste pustili gospo Kosmačico 
? 

Charlotta. Ušla sem ji, ker mi prepočasi 
hodi, in zraven še prav stoka, ker je 
tako debela — (nekdo pozvoni.) 

K or f ula. To je ona. (Hiti vrata odpirat.) 
C e n k a (stoji pri omari.) Ali pa on, gotovo 
bo on. 
Charlotta . Zakaj ste tako zamišljeni, 
ljuba Cenka ? 

C e n k a (zdihne.) O moj Bog ! 

Charlotta. Ne smete biti tako sama 
zase; dekleta si moramo vse zaupati. 

TRINAJSTI PRIZOR. 

Ko srna či ca. Korfui a. Prejšnje. 

K o s m a č i c a (spremlja jo Korfula.) Kar 
sapo mi je zapéiiu od strahu in omotice. 
Korfula. Kaj pa je bilo V (Obesi ključ 
na žebelj.) 

Kosmačica. Ti dedci so zarejs od sa-
mega vraga ; če že vidijo pošteno ženo, ki 
na nič ne misli, pa ji že ne dajo miru. 


— 28 — 

Charlotta. Vi hočete reči, da je kdo 
za vami hodil ? Pač se bo težko našla katera, 
da bi bili moški bolj za njo hodili kakor za 
menoj. Načela mora človek imeti, ljuba Kosmačica, 
to je edino, kar nas brani pred moškimi. 


Kosmačica. Načel nima človek zmiraj 
ranku pri rokah, in ti dedci so tako predrzni. 
Tu sem prinesla potice. (Položi začátek 
na mizo.) 

Ko r f ula. Oh, kako škoda, da je že prepozno 
za kofé! 
Charlotta. Bog me varuj, da bi zvečer 
pila kofé; strašno sem potem nervozna! 
Korfula. Tedaj pa pričnimo z branjem! 
Cenka, nalij lampo. 
C en k a. O joj, mamica, olja je zmanjkalo. 

Korfula. Tako? To je pač dobro, da 
sem vpeljala novo navado. (Ckaiiotti in Kos-
mačici.) Vsak gostač mora imeti svoj svečnik, 
da ne pade na temnih stopnicah, če 
pride pozno domu. Nažgi nekaj sveč tamle, 
Cenka! 

Cenk a (nažge dve sveči, vsi sedejo za mizo.) 
Kosmačica. Kaku se že veselim na 
nove bükle ! 


— 29 — 

Ko r f ula. Öe bi le začetek ne bil odtrgan. 
(Ogleduje knjigo.) Drugo poglavje ; — 
prvo manjka. 

K o s m a č i c a. Človek pa mora vendar 
vedeti, kako se stvar začenja. 

Cha r lot ta. O to mi je že povedala prijateljica, 
ki je to povest že brala. Imenuje 
se »Vrtomirjev prstan, ali boj z lintvrnom 
v bistriški dolini ali polnočna pojedina mrličev 
v mrtvaškem gradu«. Prvo poglavje 
ne obsega drugega, kakor da se Vrtomir 
vrne iz obljubljene dežele in da najde črez 
tri leta doma vse še tako kakor je bilo, celó 
svojo ljubico. 

K or f ula. Zdaj naj bi kdo kaj takega 
poskusil ! 
Kosmačica. O jehtes, o jehtes! 
Char lot t a. Začnite, ljuba Ko rf ula l 

Ko r f ula (bere.) Brez strahu stopi vitez 
Vrtomir na mostiček zapuščenega mrtvaškega 
gradu. Dvanajst daleč naokrog donečih 
udarcev v turnski uri je naznanilo polnočno 
uro. 

Chariot ta. Ah, kako lepo je to rečeno! 
Kako se pač precej spozna pesniški duh pisateljev 
! 


- 30 — 
Kosmačica. Navaden pisatelj bi bil 
samo pisal: dvanajst je odbila. 

Korfu la (bere.) Ko se je oziral, je videl, 
kako so črni krokarji nenavadne velikosti 
poljubljali se z velikanskimi netopirji. 

Kosmačica (grozeča se.) O Bog, če bi dobili 
krokarji in netopirji mlade, to bi bili 
vražji tiči! 

Ko r f ula (bere.) Sliši, kako žabe v grajskem 
jarku z zavistjo kvákaj o nad sovami, 
katere obletavajo visoke line v turnu, ko je 
njim dovoljeno, le skakati v strupapolnem 
blatu. 

Charlotta. Grozna podoba ! Prav čutim, 
kako je moralo biti mlademu vitezu srce. 

Korful a (bere.) Sedaj stopi skozi vrata. 
(Sliši se zvonjenje, \si se prestrašijo.) To je gotovo 
gostač iz drugega nadstropja. (Odide s ključem.) 

Charlotta . To motenje je neprijetno. 

Kosmačica. Človek izgubi celo nit. 

Charlotta. Ravno, ko je najbolj interesantno. 
Kosmačica. O, jaz sem tudi interesirana. 
Cenk a (zase.) Srce mi bije, morebiti 
je on. 


— 31 — 

ŠTIRNAJSTI PRIZOR. 

Korfula. Gospod. Prejšnji. 
K o r f u 1 a (se vrne, obesi ključ ; za njo gospod.) 
Gospod. Hišnica ! (Skrivnostno.) Ali ni


mate nič za me ? 
Korfula (glasno.) Mlado dekle je oddalo 
to pismo za vas. (Mu da pismo.) 
Gospod (kakor zgoraj.) Tiho, moja žena 
stoji zunaj ; ona ne sme ničesar o tem vedeti. 

— 
Prosim, moj svečnik. 
Cenka (vžge pripravljeno svečo in mu jo da.) 
Prosim, 
tukaj je. 
Gospod. Lahko noč. (Odide.) 

PETNAJSTI PRIZOR. 

Prejšnji brez gospoda. 

Cenka. To je bila sreča, da nismo ravno 
njegove sveče prižgali. 

Korfula. No, bi mu bila pa rekla, da 
sem jo že prižgala, da mu ni treba tako dolgo 
čakati — pa bi se še moral zahvaliti za pozornost. 
Človek si mora znati vedno pomagati. 
(Sede.) Cenka, prižgi še dve sveči; sveče postajajo 
dan na dan slabše. 


— 32 — 

Cenka. Takoj, ljuba mamica. (Prižge.) 

Char lot t a. Ali so to moški! Ta mož 
ima tako lepo ženo in sprejema pisma deklet 
pri hišnici! 

Kosmačica. Kaj bo tu, saj je dejal, 
da hoče ženo iznenaditi ! 

C harlo t t a. O tako iznenadjanje že poznamo 
! 
Korfui a. Kje smo pa ostali? 

Kosmačica. Bili smo pri žabah, ki so 
regij ale tam po grabnu. 

Charlotta. O ne, bili smo že tam, ko 
stopi vitez skozi vrata. 

Ko r f ula. Res je. (Bere.) Tu zagleda v 
temni votlini od mesečine razsvetljen okostnjak 
grajskega vavpeta, kateri mu miga. Gre za 
njim in pride v čudovito zvito hodišče, v 
katerem so vodile stopnice navzdol, in zrak 
kakor iz groba je sapo bolj in bolj zapiral. 

Charlotta. Kosmačica, kako vam je pri 
srcu ? Mene kar trese ! 

Kosmačica. Men se pa kar mraz po 
hrbtišč sprehaja! 


— 33 — 

Korfui a (bere.) Pri vsakem ovinku 
stopnic je bila videti na zidu suha, mrtvaška 
roka, katera je kazala navzdol. 

Charlotta. Taka kakor jih imajo zdaj v 
Časnikih: »Naj se vse bere« ali »To naj se 
ne prezre.« 

Kosmačica. Ali je bila to resnična 
mrtva roka ? 

Korful a (bere.) »Zadnji ovinek sta obšla, 
in Vrtomir je stal pri širokoodprtih vratih 
okrogle turnske sobane, bila je mrtvaška 
dvorana, od bledega svita velike svetilnice 
razsvetljena. 

Kosmačica. Škoda, da tacaš še nej so 
imeli krinolingaza. 
Charlotta. Pinolingaz, se pravi. 
Kosmačica. Saj pravim krinolingas. 
(Nekdo mocno poz\oni, vsi se stresejo.) 
Korful a (nejevoljna.) Že zopet ! (Odide s 
ključem.) 

Kosmačica. Lepaje ta storija, pa grozna. 
(Vzame odejo s postelje in jo ogrne črez hrbet.) 
Mene že mrazi. 

Charlotta (Cenld.) Vam ne ugaja posebno, 
kakor je videti. 
Cenka. O Bog! 
Talija 8.

 3 


- 34 -

Charlotta. Mene taka povest strašno 
presune ; nihče ne verjame, kako sem nervozna! 


Kosmacica. O jaz imam nerve, kakor 
kakšna struna. 

ŠESTNAJSTI PRIZOR. 

Ko r f ula. Gospa. Prejšnji. 
Gospa (vstopi s Korfulo.) Prosim, moj 

svečnik. 
Cenka (vžge lue in jo da gospe.) 
Ko r f ula. (G-ospej — tiho.) Tukaj je za 

vas pismo. Neki mlad gospod ga je prinesel 
sem v mraku. (Obesi ključ.) 

Gospa . Prosim, da mi dajete pisma 
vselej, kadar sem sama. Moj mož je tako 
nezaupljiv ! — Ne bo vaša škoda, ljuba hišnica. 
(Vzame svečo in odide.) 

SEDEMNAJSTI PRIZOR. 

Prejšnji brez gospe. 

K orf u la. Ta ima starega moža; tu se 
že sme eno oko zatisniti. 
Kosmač i c a. Nej ravnu prijetnu imeti 
starega moža. 


— 35 — 

Charlotta. Oh, nikar ne govorite takih 
stvari ! 

Ko r f ula (sede.) Torej (cita dalje.) »Okoli 
mize, bogato obložene z bokali, je sedelo 
trinajst mrtvaških okostnjakov.« 

Charlotta. Trinajst! Za Boga, eden 
gotovo umrje. 

Kosmačica. Kaku umrje, če so že 
ko s tn j aki ? 

Korfui a. »Vrtomiru je kri silila proti 
srcu pri pogledu na te čudne zmesi trohljivosti 
in veselosti.« 

Charlotta. Kako lepo je zopet to povedano 
! (Nekdo pozvoni. — Vsi se prestrašijo.) 

Ko r ful a. To je že od sile! Cenka, glej, 
da me kmalu odrešiš tega sitnega odpiranja. 
(Obsedi.) 

Charlotta. Pa je tudi res, Cenka bi vas 
lahko nadomeščala. 

Ko r f ula. No, kaj pa mislite, da sem 
svojo hčer za tak posel vzredila ? (Zopet zvoni.) 
Saj že grem ! (Odide s ključem.) 

3* 


— 36 — 

OSEMNAJSTI PRIZOR. 

Prejšnji brez Korfu le. 
Charlotta. Zdaj bi bila kmalu razjezila 
gospo Korfulo. 
Kosmačica. No ja, sevejda, ker mislijo, 
da bo pustila svojo hči, da bi odpirala 
vrata, če pridejo gospodje domu prav fidel 
in iluminiran. 
C h ari otta. Pač res, kaj moramo mi dekleta 
vse pretrpeti ! Ne moremo se dosti braniti 
moškim. Oh ! 

DEVETNAJSTI PRIZOR. 

K o r f u 1 a (obesi ključ.) Prejšnje. 

Korfui a. Po babico so prišli! Svet še 
ne izmrje tako hitro. Cenka, prižgi še dve 
sveči. (Sede.) Kako danes sveče slabo brle! 
(Vita dalje.) »Na koncu sedeči kostnjak se 
dvigne, vzame velikanski kozarec v roke, 
pozdravi skupščino in se prime za golo čepinjo, 
kakor da bi hotel sneti nevidljiv baret 
z belim peresom. »Gospoda moja,« spregovori 
z votlim glasom groba, — tu se začuje 
vesel vrisk. Kostnjaki pa se dvignejo z divjim 
vriskajočim krohotom.* 


- 37 


C h a r 1 o 11 a. To je že naj grozo vitej še, kar 
se more najti v kakem romanu. 

K o r f u 1 a (cita dalje.) »Izpraznimo kozarce 
na čast noči v grobu in na dolgotrajno, srečno 
strohnenje.« Kostnjaki so storili, kakor je bilo 
rečeno, in videlo se je vino v rudečežarečili 
curkih teči v notranje praznote kostnjakov. 

Ko smačica. Škoda za dobru vinu, saj 
je moralu skozi teči. 

Korfui a (bere.) >Ali vidite, viteza tam 
pri vhodu mrtvaške dvorane?« šepeta hripavi 
kostnjak. Tu ogovori prvi kostnjak Vrtomirja: 
»Kdo moti pokoj mrtvih?« (Nekdo pozvoni. 
Vsi se prestrašijo.) 

Charlotta. Kako sem se prestrašila ! — 
Ravno zdaj mora zvoniti ! 
Kosmačica. Ravnu taku kožo imam, 
kakor frišno oskubljena gos. 

K orf ula. Jaz ne grem odpirat, zdaj 
je najbolj mikavno. (Čita.) »Vrtomir Zelenodvorski 
ne moti vašega pokoja,« odgovori 
mladi junak. »Vrtomir Zelenodvorski,« zakliče 
drug kosten jak in se bliža Vrtomir j u ter mu 
poda koščeno roko. (Močneje zvonjenje.) Ta 
lahko še dolgo zvoni. 

Kos m*a č i c a. Naj gre še malo v kavarno ! 


- 38 -

Korfula (bere.) »V tu rim je bila ura eno.« 
(Zopet močneje zvonjenje.) 

Charlotta. Ta še zvonec odtrga! 
Korfula (jezna.) Zdaj pa ravno ne, ker 
misli, da bo s silo pritrucal! Zdaj mu ravno 
ne odprem ! 
C e n k a. Če pa ni kak gostač, če bi morda 
on sam — 
Korfula (poskoči.) Cenka, morda je pa 
res ! (Skače kvišku po ključ, cla ji lete krila po 
zraku.) 

DVAJSETI PRIZOR. 
Prejšnji brez K o v f u 1 e. 


Cenka. To mora biti on. Jaz grem po 
mošt, in pripravim vse. (Odide skozi stranska 
vrata.) 

Kosmačica. Jaz vzamem kostanja iz 
kostna in ga bom lupila, da mi pridejo druge 
misli. 

EDENINDVAJSETI PRIZOR. 

Ohtrovrhar. Korfula. Prejšnje brez Cenke. 

Ostrovrhar (vstopi s Korfulo.) Ne zamerite, 
če ste morali čakati ! 


— 39 — 

K orf ula. O, prosim, blagovolite sesti. 
Drage prijateljice, to je gospod stricnik hišne 
gospodinje, moje Cenčke ženin. 

Kosmačica. Sluga ponižna! 

Charlott a (zagleda Ostrovrharja.) Sveta 
nebesa! 
Ko r f ula. Kaj pa je? 

(Obenem.) 

Kosmačica. Kaj se je zgodilu? 

Charlotta . Ostrovrhar, moj nezvesti 
fotograf. (Se zgrudi na stol.) 

Kosmačica (presunjena.) Ostrovrhar? To 
je ime, na ktero je vpisan on v krstnih 
bükiah. — Gospod, koliko ste stari? 

Ostrovrhar. Petindvajset let in dva 
meseca. 

Kosmačica. To je moj sin! (Se zgrudi 
v stol.) 

K o r f u 1 a. To je njen sin ? ! Torej ni 
stricnik in prihodnji hišni gospodar ? Meni 
je slabo! (Se tudi zgrudi v stol.) 

Ostrovrhar. Prijetna situacija — tri 
ženske v omedlevci, in še ne zmenijo se, da 
bi se zavedle. 


— 40 — 

Charlott a (skoči kvišku.) Da, zavedam se, 
ter vam povem, da ste nesramen človek ! 

K o r f u 1 a (skoči kvišku.) Pod tujim imenom 
se vtihotapiti, izdajati se za stričnika moje 
hišne gospodinje — o moja hči, moj nesrečni 
otrok! Vi ste nesramen goljuf! 

Kosmačic a (skoči kvišku.) Jaz ne pustim 
zmerjati svojega odraslega otroka! On nej 
vedel, da sem mati njegova, ker vse, kar sem 
pošiljala njemu, pošiljala sem mu le, kakor 
da bi bila teta njegova. 

Ko r f ula. Ali žalostno je za mojo Cenko! 

Kosmačica . Gospa Korfula, saj vejste, 
da imam nekaj denarjev, — tudi imam hišo, 
in če je moj sin zaljubljen v vašo hčer — 
jaz sem mehkočutna, rahlosrčna mati — jaz 
ne morem videt umirat svojega otroka od 
ljubezni! 

K o r f u 1 a (zase.) Kaj naj storim ? (Glasno.) 
Iz prijaznosti do vas naj ima mojo Cenko. 
(Zase.) Tako postane vendar še s časom hišna 
gospodinja. 

Charlotta. In za moje občutke se nikdo 
ne briga? 


— 41 — 

DVAINDVAJSETI PRIZOR. 

Ce n ka. Prejšnji. 

C e n ka (prinese na ploščku napolnjene kozarce.) 
Ljuba mamica, tukaj je mošt. 

Ko r f ula. In tukaj je tvoj ženin. 

Ostrovrhar. Prelj ubij ena Cenka ! 

K o s m a Č i c a. Pij mo na zdrav j e zaročenih! 
K orf ula (da Ctiarloti poln kozarec.) Gospodična 
Charlota, izvolite ! 
Charlotta (izlije mošt.) Jaz ne pijem s 
takimi ljudmi — jaz ne rečem drugega, nego: 
jaz sem mlada in lepa — jaz se bom maščevala 
! (Jezna odide.) 
Ko r f ula. Še jutri jim odpovemo stanovanje. 
Kosmačica . Pustite jo, prinesla je srečo, 
mošt je izlila, to pomeni krst! (Trčijo in 
pijó.) 

(Z asto r pade.) 


„Goriška Tiskarna" o <> <> 
o o A. Gabrsček v Gorici 

priporoča sledeče zvezke 

TA UJE: 

I. knjiga: 
Pri pusčavniku. 

Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb. 

II. knjiga: 
Bratranec. 

Burka v enem dejanju — 5 oseb. 


III. knjiga: 
Starinarica. 

Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb. 

IV/. knjiga: 

Medved snubač. 

Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe. 

V. knjiga: 
Doktor Hribar. 

Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb. 


VI. Knjiga : 
Dobrodošli! o o o o o 
Kdaj pojdete domu? 

Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe. 

VII. knjiga: 
Putiîarka. 

Burka v enem dejanju. — 5 oseb. 

VIII. knjiga: 
Čitalnica pri branjevki. 

Burka v enem dejanju. — 5 oseb. 


IX. knjiga : 
Idealna tašča. 

Veseloigra v enem dejanju. — 4- osebe. 

X. Knjiga ; 
Eno uro doktor. 

Burka v enem dejanju. — 9 oseb. 

Vsak posamezen zvezek stane 4-0 vin., 
po posti 5 vin. več.