r GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 52 - CENA 10 DIN SOBOTA, 30. APRILA 1960 1* maju Letošnji mednarodni praznik dela proslavljajo delovni ljudje Gorenjske s posebnim zadovoljstvom. — Zadovoljni smo predvsem zaradi tega, ker smo prav v letošnjem letu dosegli v podjetjih in komunah tak napredek, da smo res lahko na to Ponosni. Odločno smo začeli zboljsevati življenjske pogoje delavcev, več kot prejšnja leta je bilo zgrajenih novih stanovanj lri drugih komunalnih objektov, ki zbolj-suJejo življenjski standard ljudi. Veliko Sredstev je bilo vloženih za modernizacijo podjetij, za napredek kmetijstva, trgovine ln obrti. Posledica vloženih sredstev, bolje 0rganiziranih podjetij in nagrajevanja po učinku pa je tudi znatno povišanje osebnih dohodkov v lanskem letu. Interes zaposlenih za reševanje vseh najdenih problemov je bil zelo velik, vzpodbujal je njihovo iniciativo in aktivnost v 0rganih delavskega in družbenega upravljanja. To pa je hkrati eden najpomembnejših činiteljev, da smo dosegli takšne re-zultate v gospodarstvu in razvijanju našega družbenega sistema. Ob tem je prihajalo včasih tudi do različnih mnenj in stališč, d° ostrih razprav, kako reševati posamezna vPrašanja. Vse to pa je samo pripomoglo * večji sproščenosti in aktivnosti ljudi. — ^odno manj je primerov, da bi organi delavskega in družbenega upravljanja spregali nepremišljene sklepe in odločitve brez predhodnih posvetovanj z ljudmi, kjer Okrajni sindikalni svet Meli vsem delovnim kolektivom, sindikalnim aktivom v občinah in t o var na/i, in članom ostalih političnih organizacij veselo prvomajsko praznovanje in obilo uspehov pri nadal/nem delu pa se je to še dogajalo, so taki sklepi nujno naleteli na ostro kritiko. Letošnji prvi maj pa je za nas pomemben tudi zaradi desetletnice delavskega upravljanja. Proslave in poročila, ki so jih imeli ob tej priložnosti po podjetjih, kažejo kako velika je bila razgibanost v zadnjih desetih letih, kako veliko število delavcev je aktivno sodelovalo v teh organih, o kako pomembnih stvareh so razpravljali in kakšen napredek dosegajo ti organi iz leta v leto. Sele ob takih priložnostih se zavemo, da razmeroma malo govorimo o uspehih, ki pa so ogromni za tako kratko obdobje. V vsakdanjem življenju smo navajeni, da v družbenih organih, političnih organizacijah in na delovnih mestih razpravljamo predvsem o napakah in slabostih, prav pa je, da danes ob 1. maju govorimo tudi o uspehih. Ko danes pregledujemo svoje dosedanje delo*, se spominjamo tudi preteklosti in kakšna so bila praznovanja 1. maja v zadnjih 25 letih, česar se starejši tovariši najbrže še dobro spominjajo, prav pa je, da to tudi mlajšim povemo. Pred vojno so se delavci ob 1. maju zbirali, prirejali zborovanja pod kontrolo žandarjev, kjer so kljub temu dajali duška vsej svoji nevolji proti obstoječemu režimu in izkoriščevalcem. — Med vojno so ga proslavljali borci v partizanskih enotah, interniranci v taboriščih, izgnanci daleč od svojih domov, polni upanja in vere v svobodnejše in lepše življenje. V prvih povojnih letih smo ga proslavljali v pomanjkanju in naporih, da odstranimo posledice vojne; leta 1948 in 1949 ob informbirojevski kampaniji in blokadi Jugoslavije. Ce vse to pogledamo, se vprašujemo, kje so vzroki, da smo kljub vsemu temu dosegli uspehe, da smo zdržali takšne napore. Naša moč je v tem, da smo enotni, da se zanašamo na lastne sile, da je Zveza komunistov Jugoslavije znala zbrati okoli sebe vse delovne ljudi, ki jim s svojim programom daje svetlo perspektivo za prihodnost. Andrej Verbič 4 udeleženci z Gorenjske na prvi konferenci socialne službe v Beogradu Socialno-kadrovska služba v tovarni Iskra pripravlja poseben koreferat o dosedanjih izkušnjah in uspehih te službe v podjetju, ki ga nameravajo prebrati na prvi nacionalni konferenci o socialni službi. — Konferenca bo v Beogradu dne 6. in 7. maja letos. Skupno se iz okraja pripravljajo na konferenco štirje udeleženci. Razen izkušenj v tovarni Iskra mislijo na konferenci prikazati tudi nekatere probleme dn uspehe v povezovanju podjetij in komune pri reševanju socialnih problemov. Udeležnci upajo, da bo konferenca dala še jasnejšo perspektivo v razvoju te službe, ki se vzporedno z napori za dviganje življenjske ravni in dviganje delovne storilnosti, uveljavlja v naših kolektivih. -1. c. P raz mena A vit an ica Morda bo nekoč neki pesnik pel svitanico o prazničnem jutru. Morda bo nekoč neka zvezda z rožnatim jutranjim svitom vsa jutra na svetu prižgala. Morda bo nekoč neki pesnik stopal v praznično jutro v srcu brez teze strahu, v srcu brez slutnje smrti. O da tedaj bi v nas čutil svitanico tistega jutra. Jaz pa priklenjen na čas, poet, razklan kakor svet ne morem sproščeno zapeti. S strani časopisov vsak dan grozijo konice raket, tolkala atomske smrti, da na samozvančev ukaz udarijo na boben-svet in zaigrajo živim stvarem . pogrebni marš na razbiti radioaktivni zvezdi Zemlji.. . O Zemlja, zvezda, ki te ljubim, naj bo res moje srce pesnik tvojega konca? Da sem Prometej, iztrgal bogovom bi ogenj strahu in ga podaril Človeku kot ogenj miru. Potlej bi Zemlji zapel Zemlji in Človeku na njej praznično svitanico v prazničnem jutru. Miha Klinar V. J Ob I. maju iskrene čestitke naročnikom, bralcem in vsem delovnim ljudem delovni kolektiv Časopisnega podjetja Gorenjski tisk Bliže delavcem V petek, 29. aprila, je na vrsti v Tržiču zadnji občni zbor občinskih sindikalnih svetov našega okraja, ki so se zvrstili v drugi polovici aprila. O teh zborih smo, oziroma bomo še poročali. Toda vsebina je tako bogata, da je ni moč prikazati v enem poročilu. Zato nismo mogli s teh zborov niti našteti vseh problemov, ki so o njih delegati razpravljali bodisi s področja njihovega dela v proizvodnji o gospodarjenju v tovarnah, o življenju delavcev itd. Številna so vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati naš delovni človek, ki ni samo delavec, marveč so-upravljavec. Toda iz vse kopice teh vprašanj pa se je povsod izrazito kazala težnja, da bi bili z vstm delom, s vsemi sklepi neposredni proizvajalci čimbolj seznanjeni. Povsod so pokazali velik posluh za potrebe in stremljenja samega članstva. To je bilo razvidno že iz oblike diskusije. Ze na prvem zboru na Jesenicah se j« pokazalo, da delegati niso go- vorili z nekdanjim: »Jaz mislim in podobno.-«, marveč so poudarjali, da govorijo v imenu članstva tega in tega oddelka, v imenu izvršnega odbora itd. V Zireh, ki je naša industrijsko šibkejša občina, je bila prav tako živahna razprava, v kateri so udeleženci govorili zelo konkretno o težavah in problemih tovarne Alpina, »-Mizarstva-« in drugih kolektivov. Da bi sindikalne organizacije prišle do pravilnih, objektivnih teženj članstva, so v mnogih krajih izvedli celo anketo o posameznih vprašanjih. Tako so dali delavcem že večjo možnost, da so lahko svobodno in premišljeno odgovorili na določene probleme. Te ankete so služile sindikalnim organizacijam na njihovih zborih kakor tudi na občinskih konferencah za pravilno oceno stanja in za pravilno usmerjanje dela v prihodnje. V Kranju so organizirali v vseh večjih podjetjih tudi anketo o investicijski dejavnosti ter tako dali možnost delavcem, da so sodelovali pri važnem odločanju, kako se bodo trosila sredstva. S takimi in podobnimi oblikami ugotavljanja mnenja in želja delavcev so sindikalne organizacije dokaj približale svoje delo stvarnim potrebam. Oprijele so se tistih nalog, v katerih imajo za seboj veliko večino članstva. To pa je vedno jamstvo za uspeh. Hkrati so sindikalne organizacije začele uveljavljati svoje zahteve tudi preko samoupravnih organov in ljudskih odborov. Vendar tu še ni občutiti zaželenih uspehov. O tem so govorili zlasti na zboru v Skofji Loki ter poudarjali, da se v posameznih' delavskih svetih še ne čuti vpliv sindikalnih organizacij in podobno. Še z večjo ostrino so o nekaterih takih pojavih govorili v Kranju. Delegati so zlasti poudarjali, da je potreben večji vpliv sindikalnih organizacij oziroma volivcev do Občinskega zbora proizvajalcev. Se zmeraj se dogaja, kot so povedali, da Zbor proizvajalcev, oziroma oba zbora, na skupnih sejah sprejemata take sklepe, ki so zelo važni za kolektive, ne da bi se poprej posvetovali z volivci. Zato so sklenili, da bodo izvoljene člane Zbora proizval-cev večkrat povabili v kolektive na zbore volivcev. Tako se uveljavlja neposredna beseda delavcev v samoupravnih organih in pomaga usmerjati posamezne važne probleme v interesu delavstva oziroma kolektivov in komunalne skupnosti. Vzporedno s sindikalnimi organizacijami pa tudi delavski sveti in drugi organi v kolektivu in občini skušajo pri vseh važnih vprašanjih najti stik z delavci. 2e ta stremljenja, čeprav še niso povsod našla prave oblike, so velik uspeh. K. M. Pester program dela 0L0 in njegovih svetov Pretekli torek so se sestali predsedniki svetov in načelniki oddelkov Okrajnega ljudskega odbora Kranj z namenom, da pripravijo program dela OLO iz svetov do bližnjih letnih počitnic. V tem času bo imel OLO še 4 seje. zadnja bo 21. junija. Na prvi seji, 10. muja, bosta zbora LEPO VREME - IN PRVOMAJSKI IZLITI RODO V NAJVEČJE RAZVEDRILO Uspešna prizadevanja V petek. 19. aprila, je bila na Bledu konferenca Občinskega sindikalnega sveta. V poročilu pripravljenem za to konferenco je predsednik obravnaval nekatere splošne gospodarske in politične probleme v občini. Blejski občinski sindikalni svet združuje v svojem delovnem območju 19 sindikalnih podružnic. Nekatere, zlasti večje, so pri svojem delu dokaj uspešno uveljavljale nova načela naše gospodarske politike, predvsem v dvigu storilnosti in razdeljevanju dohodka na osnovi skupnoga dela. Slabše pa je stanje v manjših podružnicah, ki povezujejo obrtna in trgovska podjetja. razpravljala o turizmu in gostinstvu na Gorenjskem, o programu perspektivnega razvoja turizma v Radovljici in o nekaterih drugih vprašanjih. Na naslednji seji bo zlasti zanimivo poročilo o delu upravnih organov OLO, hkrati pa bodo obravnavali tudi delo javnega pravobranilca, okrajnega sodišča m podobno. Sejo 7. junija pa bodo posvetili predvsem obravnavi in sklepanju o perspektivnem razvoju tekstilne, usnjarske in lesne industrije. Ta vprašanja so posebno aktualna, ker imajo že mnoga podjetja pripravljene elaborate za rekonstrukcije, ki pa jih še ne morejo uveljaviti, ker ni pripravljen celoten program razvoja teh panog na Gorenjskem. Zadnji seji pred počitnicami pa so namenili šolskim, oziroma vzgojnim vprašanjem, zlasti izobraževanju kadrov v podjetjih, koristenju sklada za kadre in podobnim vprašanjem. V zvezi s tem bodo imeli tudi sveti več sej in dosti dela, ker bodo morali pripraviti gradivo in stališča do posameznih problemov, ki jih bosta obravnavala zbora na omenjenih sejah. -k Z NAŠIH KRAJEV Vodniški kader r NAŠ RAZGOVOR Pomanjkanje usposobljenih turističnih vodnikov, ki bi domače in tuje goste seznanjali s kulturnimi, etnografskimi in zgodovinskimi posebnostmi Gorenjske, hkrati Zgledno delo radovljiških tabornikov V nedeljo je bila v Ljubljani redna spomladanska seja republiškega starešinstva Zveze tabornikov Slovenije, ki so se je razen zastopnikov slovenskih enot udeležili tudi gostje, med katerimi je bil tudi član CK ZKS dr. Jože Potrč in namestnik starešine Zveze tabornikov Slovenije — tov. Nenad Stankovič. Na seji so razglasili rezultate tekmovanja taborniških enot za naslov »partizanska enota«. Ta naslov je šel tudi letos na Go-rejsko, sa je odred »Sotočja Save« iz Radovljice zasedel v skupni oceni tretje mesto, pet enot pa je dobilo te naslove. Ko so razdeljevali pohvale in odlikovanja seveda niso pozabili na gorenjske tabornike in sta med drugim dobila zlati znak priznanja tudi tov. Božo Cerne iz Radovljice in tov. Ivanka Šorli iz Kranja. Govorili so tudi o 5. jubilejnem zletu slovenskih tabornikov, ki bo poleti v Lescah pod pokroviteljstvom predsed. Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka. V nedeljo popoldne je bila v Ljubljani tudi prva partizansko-tabcrniška igra »Ilegalec«, ki bo odslej tradicionalna. Izmed 25 »ilegalcev« je bile tudi 11 tabornikov iz Kranja, ki so se posebno dobro odrezali in so vsi izvršili sabotažno nalogo ter se srečno »prebili« do svojega bunkerja. Posebno se je izkazal mladi Darko Bežek iz Kranja. Ž-r pa bi jim pomagali odkrivati lepote in zanimivosti naših krajev, je že nekaj let zelo pereče. To je bilo Še posebej občutiti v večjih turističnih krajih in središčih, kamor vsako leto prihaja precej turistov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se zlasti tujci zelo zanimajo za različne podrobne zanimivosti tako narodopisne, zgodovinske in za različne kluturnc spomenike; prav tako pa jih zanima tudi naša stvarnost, družbena ureditev in podobno. Toda doslej čestokrat iz preprostih razlogov, ker je primanjkovalo usposobljenih in razgledanih ljudi, ki bi vodili skupine gostov v zgodovinsko in turistično pomembne kraje in jih seznanjali s posebnostmi, ki bi jih privlačevale in zanimale, ni bilo moč ustreči željam in zahtevam obiskovalcev. Delavska univerza na Bledu je skupaj s Turističnim društvom Bled prav zategadelj organizirala poseben seminar za turistične vodnike. Le-ta se je že začel na Bledu v hotelu Toplice 12. aprila in bo trajal do 10. maja. Obiskuje ga trideset kandidatov za bodoče vodnike. Tečajniki se na rednih predavanjih seznanjajo z zgodovino Bleda, z arheološkimi, etnografskimi in zgodovinskimi posebnostmi Bleda in okolice, z umetnostno zgodovino in kulturnimi spomeniki s turističnimi zanimivostmi Gorenjske, z gospodarskim razvojem in podobno. Ob koncu bodo tečajniki opravljali nekakšno preizkušnjo za kvalifikacijo turističnega vodnika. isi so nepozapni Iz V. kongresa SZDL Jugoslavije V. »Peti Kongres SZDL Jugoslavije, ki je pred tednom končal z delom v Beogradu, je pustil zelo globoke vtise,« tako je že na začetku razgovora o kongresu povedal predsednik Občinskega odbora SZDL v Kranju tov. Stane Božič, ko smo ga zaprosili, naj pove kaj »obrobnega« o tej veliki manifestaciji. »Najgloblji vtis je na vse naredil prihod maršala prvi dan. Vsa dvorana ga je burno pozdravljala in mu ploskala in marsikdo si je brisal solze od sreče in radosti, da je znova ali pa še celo prvič videl Tita. Ko pa je začel brati njegovo dolgo poročilo, smo bili vsi v dvorani iznenađeni. Bral je tako gladko stran za stranjo, ne da bi se najmanj utrudil. Ko je prebral do 30. strani, potem do 40. strani, smo bili vsi prepričani, da bo odmor. To smo pričakovali ob vsakem odstavku. In vsaki-krat, ko je on nemoteno začel naslednji odstavek, je po dva-rani zašumelo od začudenja. Ob odmoru pozneje so vsi komentirali njegovo izredno vzdržljivost. Stane Božič Najbolj prisrčna manifestacija pa je bila ob prihodu pionirjev v dvorano. Prinesli so toliko cvetja, da so dobesedno zasuli vso dvorano. Ob vseh straneh so šli pionirji in metali nageljne med dele- gate. Polno rdečih nageljev! Tudi jaz sem jih nabral kar pet. Vsi smo bili v cvetju. O ostalem razpoloženju na kongresu pa je tovariš Božič povedal tudi tole: Izreden vtis je na delegate naredila pestrost udeležencev. Tam so bili delegati iz vseh kontinentov. V večini so zelo odobravali naša stališča in nam čestitali k uspehom. Prav posebno pozornost so vzbudili posamezni delegati iz Afrike, Azije in drugod. Ko je pozdravljal kongres alžirski delegat, je že sam aplavz in razpoloženje v dvorani dokazovalo naše simpatije do tistih dežel, ki si s krvjo in žrtvami iščejo pot k svobodi. Zelo pester je bil tudi sestav naših delegatov in gostov. V dvorani je poleg drugih političnih delavcev sedel katoliški duhovnik, hodža, neki protestantski pop se je tudi javil k razpravi. Pri vsem tem se je videla širina. Zastopani so bili vsi sloji prebivalstva, kar pomeni tudi moč SZDL. In končno o organizaciji kongresa. Kot pravi tov. Božič, je bilo vse izredno dobro pripravljeno. Ob prihodu na železniško postajo so jih čakali avtomobili in jih prepeljali v hotel oziroma do prenočišča. Vsak je dobil poseben program kulturnih prireditev, vodič po Beogradu, označene glavne lokale in celo razglednice, da se je lahko javil družini, ne da bi iskal trafiko. Naši delegati iz Kranja so se en večer sestali tudi z delegati iz Zemuna. Z njimi imajo že več let stike, izmenjavajo izkušnje itd. Iz Zemuna so že prišli v Kranj in naši so jih obiskali v Zenrj-nu. To pot pa so izkoristili priložnost in se pogovorili 0 nekaterih stvareh. Na splošno, kot je povedal tovariš Božič, je bilo delo tega kongresa in še posebno njegovi zaključki, zelo važni za delo v prihodnosti. Treba pa jih bo, seveda tudi uresničiti. K. M. J Koristno sodelovanje V nedeljo, 24. aprila, je ravnateljstvo Industrijske tekstilne šole v Kranju sklicalo sestanek, ki so se ga udeležili starši učencev vpisanih na tej šoli, Glasilo mladin v Škof ji Loki Pred dnevi je na osnovni šoli v Škof j i Loki izšla prva številka glasila škofjeloških pionirjev pod naslovom »Podlubniške iskrice«. Tak naslov so dali te- Kranjski taborniki na Hrvaškem Savez izvidjača Hrvatske je lani organiziral v počastitev 1. maja in 15-letnice napada na Drvar veliko akcijo »Drvar 1959«, ki se je je udeležilo okrog 4000 tabornikov iz vse države. Slovensko Zvezo so zastopali taborniki iz Kranja in Tržiča. Za letošnje prvomajske praznike bodo hrvaški taborniki organizirali akcijo »Petrova gora 1960«, ki se je bodo spet udeležili kranjski taborniki, štirje iz Tržiča in 10 Ljubljančanov. Le-ti bodo v soboto, 30. aprila z vlakom odšli v Zagreb, kjer se bodo priključili enemu izmed za-grabških odredov. — Petrova gora je bila v času NOB žarišče vstaje v srednji Hrvaški. V počastitev teh borb bodo udeleženci pohoda izvedli napad, ki bo potekal takole: enote bodo prišle na svoja mesta že v noči prvega maja. (Prespali bodo pri domačinih.) Na praznik dela bodo taborniki nekaj ur delali v prostovoljni delovni akciji, zvečer pa bodo prižgali taborne ognje in izvajali svoje programe. Ponoči bo preko radijskih postaj dan znak za »uzbunu«, nakar bodo udeleženci krenili na Petrovo goro, kjer bodo v sodelovanju z mladinci karlovškega okraja, pripadniki predvojaške vzgoje, članov Zveze borcev in ostalih organizacij prebili sovražnikov obroč. Popoldne naslednjega dne bo veliko zborovanje, na katerem bodo govorili znani borci iz NOB. Pokrovitelj te velike prvomajske akcije, v kateri bo sodelovalo nad 3500 tabornikov, bo predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. Z-r Ha Kozjeku ze Pisali smo že, da se je ele-k-trifikacijski odbor pri KO v Puštalu pri Škof j i Loki odločil, da letos spomladi napelje še do štirih najoddaljenejših kiS, ki so edine ostale brez elektrike, električno napeljavo. V minulih neh dso tudi do teh hiš napeljali električne drogove, ki čakajo samo še na žico. Dela so bila več kot naporna, saj je zadnja hiša na Kozjeku pri Francu Berniku oddaljena od mu listu zato, ker šola stoji v neposredni bližini visokega hriba Lubnika, ki g svojim špi-častim vrhom in kočo krasi okolico. Na desetih straneh so mladi literati priobčili nekaj krajših sestavkov in pesmic med katerimi se posebno odlikujeta sestavki! Boruta Branislja »Planica« in »Izlet v neznano« in pesmica »Dedek« mlade Jane Primožičeve. Zadnjo stran Pod-lubniških iskric polni vrsta ugank in rebusov. Začeetk je bil dober, a upajo, da bo vsaka nova številka njihovega glasila boljša in da bo imela vedno več sodelavcev. Veliko razumevanje in pomoči pa jim je posvetil njihov vodja in učitelj Peter Finžgar, ki je z nasveti in delom pomagal pionirskemu uredniškemu odboru, da je prva številka njihovega glasila lepo urejena. transformatorske postaje v Hrastnici kar 1800 metrov, višinska razlika pa znaša preko 1000 metrov. -an NOVA GARAŽA V tovarni usnja v Kamniku gradijo ob južni strani luz.il niče nova skladišča in garaže. Z delom so tako napredovali, da jih bodo že prihodnji mesec lahko izročili svojemu namenu. mojstri, pri katerih se uče in zastopniki nekaterih pletilskih in tekstilnih tovarn. Sestanek so sklicali z namenom, da ugotovijo stične točke šole, doma in delavnice in poiščejo čimbolj ustrezne oblike sodelovanja navedenih treh faktorjev. Potem, ko je ravnateljica šole seznanila prisotne s šolskim delom, je inšpektor strokovnih šol okraja Kranj tov. Kus govoril o vzgojnih problemih vajencev glede na šolsko reformo, ki jo pripravljajo tudi za strokovne šole. Zastopnik tovarne Tiskanine je govoril o problemih vzgoje tekstilnih kadrov. To vprašanje rešuje vsaka republika po svoje in še vedno nista zadovoljivo rešeni vprašanji: kakšni delovni mesti naj dobita absolvent industrijske tekstilne šole in absolvent srednje tehniške tekstilne šole. Po izjavi tovariša inšpektorja bo z novim zakonom tudi to vprašanje rešeno. Zastopnik tovarne Motvoz in platno iz Grosuplja je govoril o higiensko-tehnični zaščiti delavcev in izrazil mnenje, da bi se uvedlo to kot obvezen predmet v šole. O tem so bila mnenja deljena in je seveda ostalo to vprašanje odprto. Po zaključenem sestanku so si prisotni ogledali majhno razstavo, ki naj bi pokazala vsestransko dejavnost učencev na tej šoli. Prav posebno zanimanje so vzbudili vzorno izdelani delavniški dnevniki učenk iz tovarne Toper v Celju. ko roljša razsvetljava Ta teden so v Kamniku položili električni kabel mimo gimnazije in s tem izboljšali razsvetljavo po vsej Kidričevi ulici. Tudi v središču masta so obloč-nice zamenjasli z močnejšimi, tako da je Kamnik povsod dovolj razsvetljen. S sodišča morda ga bo kazen spametovala S. P. stanuje skupaj z A. Š. V februarju lani je A. Š. sostanovalca po nesreči malo polil. To je S. P. tako ujezilo, da je brez besede zgrabil za odprti žepni noč, ga vrgel tako močno v A. Š., da se je nož zasadil v stegno leve noge ter mu prizadejal precejšnjo rano. Na sodišču so v postopku ugotovili, da je S. P. nagnjen k takim dejanjem, to je, da rad meče nože za ljudmi in da bi malo pred tem kmalu že nekoga poškodoval, a se je ta pravočasno izognil nožu. S. P. je dobil mesec dni zapora. To bo ver- jetno dovolj, da bo prenehal s to nečloveško razvado. prekupčevanje S tujo valuto Zaradi prekupčevanja s tujo valuto se je moral pred sodiščem zagovarjati A. K. V letu 1959 je nakupil od neugotovlje-nih oseb približno 400 DM in 2 dolarja. Vse to je potem seveda skušal pretihotapiti v ino-zemsttvo. Obtoženi je dejanje priznal. Ker Je bil omenjeni že večkrat kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 2 meseca zapora. To ga bo gotovo izučilo, da ne bo več delal v nasprotju z zakonitimi predpisi. r Kam za 1. maj KRANJ: V soboto, 30. aprila, bo v tovarni gumijevih izdelkov Sava na dvorišču obrata I, razglasitev rezultatov športnega tekmovanja v počastitev 1. maja in 10. obletnice delavskega upravljanja. Istega dne bo ob 19. uri pred Sindikalnim domom pro-menadni koncert godbe na pihala DPD Svobode Kranj. Ob 20. uri pa bo na Titovem trgvi predvajan jugoslovanski film »Štiri desetletja« s predfilmi. Od 1. do 3. maja bodo iz Kranja kolektivni izleti, in sicer na prvomajsko parado v Ljubljano, v partizanske kraje ter turistične postojanke. Prvega maja bo na Kališču odprt tudi dom Kokrškega odreda. Prav tako pa bosta odprti tudi obe koči na Smar-jetni gori in na Joštu ter Smučarski dom na Krvavcu. V nedeljo, 1. maja bo v počastitev delavskega prazni- ka in v okviru tedna ženskega rokometa v Jugoslaviji na igrišču Mladosti rokometni turnir ženskih ekip s pričet-kom ob 8. uri. Nastopile bodo ekipe Svoboda in Slovan iz Ljubljane. Drava iz Ptuja in domača Mladost. skopja loka: Osrednja proslava bo v soboto, 30. aprila ob 19. uri na telovadišču TVD Partizan v Puštalu. Na sporedu govori, godbe, pevski zbori, recitacije itd. Zmagovalnim ekipam v športnem tekmovanju v čast prvega maja bodo tam podelili pokale in nagrade. Za tem ljudsko rajanje. Po mestu je organizirana bakljada, pripravljen je ognjemet in kresovi po okoliških hribih. V soboto, 30. aprila bodo iz kolektiva v kolektiv hodile štafete, ki bodo nosile delavske pozdrave. Restavracija Krona in restavracija na postaji, kot tudi turistično društvo na kopališču vabijo na zabavo. GORENJA VAS: Proslav.i bo 1. maja ob 17. uri. Pripravljen je bogat program. Ob koncu ples. ZlRI: V soboto, 30. aprila, bo v Zireh v Domu kulture osrednja proslava v počastitev delavskega praznika Prvega maja. Po okoliških hribih pa bo mladina zakurila kresove. ŽELEZNIKI: Prav tako kot v Zireh bodo imeli tudi tu osrednjo proslavo v soboto. 30. aprila, ob 20. uri v kino-dvorani. Organizirali pa bodo tudi izlete na Jelovico in okoliške planinske postojanke. BLED: V nedeljo, 1. maja, bo na Bledu ob 15. uri veslaška regata, ki bo istočasna izbirna tekma za sestavo olimpijske reprezentance. 3. maja pa bo ob 10. uri v zdraviliškem vrtu prornenadni koncert godbe na pihala JLA iz Ljubljane. golnik: V ponedeljek. 2. maja, bo na Golniku rokometna tekma mod domačim Storžičem in Rudarjem iz Velenja. V predtekmi pa se bosta srečali ekipi pionirjev Save iz Kranja in domačinov. TRZlC: Osrednja proslavi bo v soboto, 30. aprila, ob 20. uri. Turistično društvo pa bo organiziralo izlete v dolino Ločnice, nadalje v Škof jo Loko na ogled muzeja. Nekateri pa bodo odšli v Planinsko kočo na Lubnik in na 1U" gaš. radovljica: Iz Radovljice bodo organizirali skupinske izlete na Roblekov dom, v Tale in k Valvasorju. BEGUNJE: Iz Begunj bodo organizirali skupinski peš izlet k smučarski koči na Pel ru. kropa: iz Kropa bodo prav tako odšli v večjih in manjših skupinah na Jamnik in Jelovico. LE8CE: V Lescah bodo v nedeljo, 1. maja, organizirali v tovarni Veriga slavnostno zborovanje. jesenice: Tu bodo v soboto, 30. aprila, po vseh delovnih kolektivih in DPI) Svobodah organizirali v počastitev Prvega maja svečane proslave. Organizirali pa bodo tudi izlete v Julijske Alpe in Karavanke, kjer bodo, kakor so nam sporočili, obratovale vse planinske postojanke. BOHINJ I Tudi v Bohinju bo svečana proslava v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v domu kulture. Za praznike pa bodo organizirali izlete v hribe. kamnik: V Kamniku bo proslava Praznika dela združena s slovesno izročitvijo novega avtobusnega postajališča. Slovesnost bo v soboto popoldne ob 17. uri, kjer bo tudi koncert godbena pihala. V veliki dvorani Doma pa bo v Kamniku osrednja akademij;!, prav tako v soboto ob 20. uri. Nastopili bodo pevski zbori. DOMAČA OPRAVILA Na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta, ki je bil P dnevi v Kranju, so bili deleg dokaj iznenađeni ob nekater podatkih, koliko namreč deW zaposleni delavci izven svoj podjetja. Gre za vsako 8°sp.,. dinjsko in drugo delo, 1° 1 obremenjuje v njihovem ProS času. Podatke so dobili z °e anketo v dveh večiih kolektiv« • Na vprašanje, kdo ima ■ ^ podjetja več kot 5 ur dela ' ^ dan, je z DA odgovorilo kar odstotkov vprašanih delavk, med delavci je bilo le 12 od s0 kov takih. Podobno razmerje' pokazali tudi dogovori V*1* stopenj, in sicer: kdo dela lZ ^ podjetja dnevno v povprečju rtl 3 do 5 ur, kdo dela do itd. Toda najznačilnejše Je zadnje vprašanje: kdo spi"'1 ^ dela izven podjetja. Pri 90% vprašanih žena odgovo £ pozitivno, med moškimi, je sami izrazili v anketi, Pa .* e-7% takih, ki se včasih opr"" jo kakega dela. Zaposlene žene so torej ^.^j huje obremenjene z d0,r,*nCjii deli izven podjetja. Na OD* zboru je bilo rečeno, da W ^g zalo podrobneje proučiti S'X ^ takega stanja in jih V pfrSp ?iJ ti vi odpraviti. V prvi vsil ^r.Cnjfi ustaljene navade. Iz P()d° ta0i anket v ZDA je razvidno, da "TJ ni tako kričečega ot^s*.°^'|llo-med zaposlenimi ženami 10 sivimi pri domačih opr^„i3-MoŽJe bolj pomagajo Pri.c°tl,i1i K*' Bih delih. Važna stvar i« mehanizacija gospodinjstva- -dar bo na primer v hiši f ^ff-stroj. se bo morda mož laže ^ sel predsodkov in opral 1 namesto žene, čemur se nerad prilagodi. Jja* Sedanje stanje že Pr''r'til,ii kot je bilo rečeno, v P0''* problem. Zena se zarad" v $ obremenjenosti z domačim1 ^ zelo malo udeležuje v driižlH 0 in političnem življenju. * ^ njenem razvedrilu niti nc rimo. ^ Za lepši izgled Podnarta • bil« v V torek. 2(>. aprila. I1 ol\W Podnartu seja Krajevnega sa ra SZDL Pod na rt «»vorl,U- ------- - —....... - I III" se, da bodo na predvccci • ));, je kurili tri kresove, in i*** fl» Prezren j ah. nad Zalošam" ^ Poljšiei. V nedeljo. L I1UV"jz|f' na parti/ansk mu mu«""-, ,:t.v-i Jamnik. »V r<>- nemo odboru RK bodo P^itfe čili, naj 7. maja ponovo" ^.„i letni občni zbor, ker P" J „p •klicu zaradi slabe udel«** t)bč-so bili sklepčni. Pri izved«'1 ^q net-a zbora '><> l»<",i:V..a MK" SZDL. Nalo so govorili. bodo vplivali na P0**, ' da bi olepšali lofled vlS.1- JiXiH" tovili so, da je naJboU ' ,.ir merjeno prav v Podnarw*JgjJ i«» no okoli krajevne g,>s objekta Kmetijske za«'1 ' fl. 01 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Z občnega zbora Trgovinske zbornice za okraj Kranj Modernizirajmo trgovino, ker sicer ne bomo »ogli realizirali povečane industrijske in Kmetijske proizvodnje Sedanji sistem dobodka onemogoča razširjeno reprodukcijo V restavracijski dvorani hotela »Jelovica« na S seje DS jeseniške železarne Za 2247 milijonov višji dohodek kot lani povečal na račun že lani pričetih del, ker bo letos začelo obrato-Bledu je bil v torek, 26. aprila 8. redni občni zbor vati 5 novih vecjin prodajaln na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Ra- Trgovinske zbornice za okraj Kranj. Razen delegatov so se ga udeležili še tajnik republiške Trgovinske zbornice tovariš Vehovar, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, predsedniki občinskih ljudskih odborov in drugi. dovljici in Škofji Loki. Če pa ra ćunamo vsa sredstva, ki bodo letos vložena v trgovini na novo in tista, ki bodo porabljena za dokončanje lani pričetih del, bodo le-ta večja od tistih, ki so bila uvedlo individualno nagrajevanje po uspehu. Analiza, ki jo je o tem izdelala zbornica, je zlasti pokazala, da so se zaradi še neurejenega stanja v nagrajevanju po učinku lani osebni dohodki zvišali precej bolj kot realizacija blagovnega prometa. Produktivnost na enega zaposlenega je narasla povprečno za 5 %, osebni Gospodarske vesti • Naša podjetja na milanskem velesejmu. Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Milanu sodeluje 50 jugoslovanskih industrijskih in zunanjetrgovinskih podjetij, ki razstavljajo svoje izdelke na polovico večjem razstavam prostoru kot lani. V pe-tek, 22. aprila je bil na sejmu jugoslovanski dan. Na ve-lesejem sta prišla tudi član Zveznega izvršnega sveta in Predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher m predsednik Zvezne industrijske zbornice Nikola Dju-verovič. # Zunanja trgovina v pr- v«m tromesečju. Predhodni Podatki o poslovanju zunanje trgovine za marec izkazu-)eJo, da je dosegla vrednost izvoza 14,2 milijarde dinarjev, ^ar je za 22 % več kot v februarju. Vrednost izvoza v Prvem četrtletju je dosegla *0rej nad 35 milijard dinar-3ev, medtem ko je znašala v Ustreznem lanskem razdobju 29>9 milijarde dinarjev. V pr-Vlh treh mesecih je bilo to-reJ doseženo povečanje v primerjavi z ustreznimi lanskimi meseci za 5 milijard di-nurJev ali za 17 %. • Reška ladjedelnica »3. maj,- bo gradila prvi supertanker. V reški ladjedelnici >>3- maj« bodo položili jutri. aprila ladijsko gredo za PUvi supertanker z nosilnostjo 32.600 ton. Supertanker je Uročila ladjedelnici Jugoslo-vanka banka za zunanjo trgo-v'ino. • 43.000 ton zelenjave v Makedoniji. Makedonski pridelovalci zgodnje zelenjave bodo poslali letos na doma-ci in inozemski trg približno 43-°00 ton zelenjave, kar je približno šestkrat več kot la-ni- Samo štiri kmetijske za-drUge bodo pridelale približ-n° 12 milijonov kg paradiž-njka, do 1. avgusta pa bodo £ali kmetovalci na trg več kot 20.000 ton zgodnje zelenjave. Vrednost planiranega pridelka zelenjave v tej re-Publiki cenijo na več kot 2 miliJardi dinarjev. • Druga etapa v Mavro-Vem. v skopljanskem podjetja »Hidroelcktroprojekt« bo-c*° do konca aprila izdelali in-v°sticijski program in idejni pr°jekt druge etape graditve m^Vrovskoga hidrosistema. gradili bodo dva agregata ^ Vrutoku z zmogljivostjo *tngW, v hidrocentrali Ra-^en Pa agregat z zmogljivostjo r>4 mgW. Gradbena de- • So bila končana že v prvi otaPi graditve tega sistema. Poročilo o delu zbornice v preteklem letu je podal predsednik zbornice Andrej Babic. V uvodu je predvsem poudaril, da moramo preteklo leto ocenjevati kot doslej najuspešnejše za trgovino v njenem povojnem razvoju, čeprav je seveda tu še vrsta problemov, ki jih bo treba v prihodnjih letih urediti. Med takšne probleme spadajo predvsem modernizacija trgovine, ekonomika trgovinskih gospodarskih organizacij, družbeno upravljanje, tarifna politika, vzgoja kadrov, kulturnejše poslovanje itd. Krepitev materialnih osnov in racionalizacija delovnega procesa v trgovini sta bili področji, katerim je zbornica v preteklem letu posvečala največ pozornosti. Izdelali smo potrebne programe in si prizadevali, da bi se dalo trgovini kar največ sredstev za modernizacijo, prav tako pa so dosledno uvajali v maloprodajo sodobno prodajno tehniko. 300 milijonov dinarjev, kolikor je bilo lani investiranih v trgovino in priprave za otvoritev šestih samopostrežnih trgovin, načrti za gradnjo nadaljnjih novih večjih objektov (veleblagovnice) itd. dokazujejo, da je bilo delo zbornice v preteklem letu dokaj plodno. Zal pa nas uspehi zaradi še vedno zelo skopih sredstev, s katerimi trgovina razpolaga in zaradi premajhnih razpoložljivih kreditov spričo precejšnje zaostalosti še vedno ne morejo zadovoljiti, prav tako pa tudi ne rezultati, ki so bili doseženi v pogledu modernizacije trgovine. Tudi letošnje perspektive za investicije v trgovskem omrežju niso najboljše. Pričakujejo, da bodo investicije približno iste kot lani. To dokazujejo okrajni in občinski družbeni plani, ki v glavnem predvidevajo razmeroma majhna sredstva za novo-granje, pa tudi sredstva iz drugih virov so skrčena. Pač pa se bo prodajni in skladiščni prostor porabljena lani in bodo znašala dohodki pa za 16 °/o- Do nesoraz skupno okoli 400 milijonov dinarjev. Ce bodo vsa ta finančna sredstva v celoti izkoriščena, bo v trgovini tudi že letos presežen 5-letni investicijski program. Na pobudo zbornice so tudi v Kranju pričeli s konkretnimi pripravami za novogradnjo veleblagovnice, za katero predvidevajo, da jo bodo zgradili najkasneje v petih letih. Gradnjo blagovnice pripravljajo tudi na Jesenicah. S tema dvema objektoma in z merij prihaja predvsem v trgovini na drobno. Ugotovili so tudi, da bi bilo individualno nagrajevanje po učinku mogoče uvesti še v številnih podjetjih, vendar se tega ponekod branijo povsem neupravičeno. Neustrezno je nagrajevanje predvsem v trgovini s kmetijskimi pridelki. V poročilu in tudi v razpravi je bilo precej govora o ustvarjanju in delitvi dohodka v trgovini, kar je eden najresnejših problemov trgovine na sploh, ne le na Delavski svet jeseniške železarne je na torkovi seji razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih in nagrajevanju v podjetju. Sprejel je finančni plan podjetja za leto 1960, ki predvideva povečanje skupnega dohodka za 2.247 milijonov dinarjev. Predviden je skupni dohodek 33.070 milijonov. O tem predlogu so prej razpravljali obratni delavski sveti, upravni odbor in komisije osrednjega delavskega sveta. Spričo tega ni bilo posebnih pripomb. Največ so razpravljali o materialnih stroških, ki so predvideni v višini 18.447 milijonov, češ da jih je ob dobrem in racionalnem gospodarjenju moč občutno znižati. Tudi Pravilnik za nagrajevanje po enoti proizvoda, ki so ga sprejeli na tej seji stimulira zniževanje stroškov. Le-ta predvideva posameznim gospodarskim enotam udeležbo 1,5 dinarja na zaposlenega pri vsakih 10.000 dinarjev znižanja poslovnih stroškov. Pravilnik za nagrajevanje po enoti izdelka velja od 1. aprila dalje. Nov sistem nagrajevanja bistveno izpopolnjujejo. Količina osebnih dohodkov je vsebovana v ceni proizvodov in se formira po ekonomskih enotah. Odvisna pa je od količine proizvodnje in doseženih lastnih stroškov. Hkrati je delavski svet potrdil obračun osebnih dohodkov za prvo četrtletje letos, ki je bil pripravljen na podlagi novega načina nagrajevanja. Poudarili so, da je ta sistem pokazal nekatere dobre strani in da so v prvem četrtletju bolje delali kot lani. Spričo tega so se osebni dohodki povečali povprečno za skoraj 18 odstotkov. Na teh dohodkih so udeležene posamezne ekonomske enote oziroma oddelki z določenimi odstotki po lastnih proizvodnih uspehih. Najbolj so se povečali osebni dohodki topilnice, ki je tudi občutno presegla svoj proizvodni načrt. -k p?2^S»A££ 2S3S»Z-£aEl» Občni zbor Turistično-olepšenlnegadruštiaKmnj govskega omrežja na Bledu, bo d* v glavnem urejeni vsi problemi prodaje industrijskega blaga v glavnih centrih okraja, zlasti še, ker vzporedno rešujejo to vprašanje tudi v Tržiču in v Skofji Loki. V nadaljevanju ugotavlja poročilo med drugim, da v preteklem letu niso bili zabeleženi večji uspehi pri delu z organi družbenega upravljanja. Zaradi postopne centralizacije se organi upravljanja v trgovini sicer organizacijsko utrjujejo, vendar to še ne pomeni bistvenega izboljšanja kvalitete njihovega dela. Podobno je s potrošniškimi sveti, ki po zadnji reorganizaciji delajo sicer le nekoliko bolje kot prej, kljub temu pa še vedno ne opravljajo funkcij organov družbene kontrole. Novi predpisi, ki bodo predvidoma kmalu sprejeti, bodo delo potrošniških svetov povezali predvsem z delom stanovanjskih skupnosti in bo potem verjetno laže organizirati konkretnejše sodelovanje. Eno glavnih torišč zborčnega dela v preteklem letu je bila skrb za pravilno nagrajevanje trgovskih delavcev in uslužbencev. Trudili so se, da bi tudi v celotni trgovini uvedli nagrajevanje po delovnem učinku. V preteklem letu je sistem skupinskega nagrajevanja po delovnem učinku uvedlo 53 trgovskih podjetij in trgovin, 10 podjetij pa je goslaviji še trgovine je namreč izredno nizka, tako da mnoge trgovske organizacije ob stalnem naraščanju poslovnih stroškov in ob plafoniranih cenah ali maržah že komaj ustvarjajo dovolj dohodka za osnovne potrebe. Družbene obveznosti pa so pri tem tolikšne, da številnim podjetjem ostane premalo čistega dohodka za učinkovitejšo porazdelitev na sklade in osebne dohodke po delovnem učinku. Sedanji sistem delitve dohodka onemogoča tudi vsakršno razširjeno reprodukcijo. S korekturo instrumentov delitve dohodka za trgovino v letu 1958 in 1959 so bile dane trgovini le manjše olajšave, ki še zdaleka ne omogočajo hitrejšega urejanja finančnih in materialnih problemov trgovine. V razpravi in v poročilu je bilo nadalje precej govora še o novem načinu izobraževanja kadrov, o preskrbi industrijskih in turističnih centrov, o posebnem časopisu, ki ga bo pričela izdajati Trgovinska zbornica, o odnosih zbornice z okrajnim in občinskimi ljudskimi odbori itd. Na občnem zboru so izvolili tudi nov upravni in nadzorni odbor ter častno sodišče in 12 predstavnikov za občni zbor republiške trgovinske zbornice. Za predsednika Trgovinske zbornice za okraj Kranj je bil ponovno soglasno izvoljen Andrej Babic. -t Pred velikimi načrti Prejšnji teden je bil na Jesenicah občni zbor Turistično-elep-ševalnega društva. Tu so predvsem ugotovili, da društvo v zadnjem letu ni doseglo posebnih uspehov, ker pri merodajnih upravnih forumih ni našlo dovolj razumevanja. Društvo je doslej le opozarjalo pristojne činitelje na najrazličnejše pomanjkljivosti v zvezi s turizmom v občini, ker pri merodajnih upravnih forumih ni našlo dovolj razumevanja. Društvo je doslej le opozarjalo pristojne činitelje na najrazličnejše pomanjkljivosti v zvezi s turizmom v občini. Za delo v prihodnjih letih pa so sprejeli konkretnejši načrt za leto 1960 in perspektivni plan. Letos nameravajo na Planini pod Golico prirediti »Dan narcis«, dajali pa bodo tudi pobude za najrazličnejše izlete v bližnjo in daljnjo okolico, n. pr. v Vintgar, Moste, Završnico, Planino pod Golico, Crni vrh, Golico itd. Dali bodo tudi iniciativo za izboljšanje gostinskega omrežja in za ustanovitev gostinske šole na Jesenicah, kar bo pomembno predvsem še zaradi maloobmejnega prometa z Avstrijo. Za gostinske uslužbence bodo predlagali tudi organiziranje posebnih tečajev za tuje jezike. Perspektivni načrt pa predvideva tudi gradnjo žičnice v Planino pod Golico in izboljšanje že obstoječe žičnice na Črnem vrhu. Ker imajo na Jesenicah gostinska podjetja premalo turističnih sob, bodo skušali pridobiti čimveč sob za prenočevanje turistov tudi pri privatnikih. Ta akcija jim doslej ni najbolje uspela, v prihodnje pa pričakujejo večji uspeh. Na občnem zboru so tudi sklenili, da mora Turistično-olepševalno društvo tesneje sodelovati s Svetom za turizem in gostinstvo ObLO Jesenice, ki bo moral za razvoj turizma na Jesenicah skrbeti prav tako kot za turizem v Zgornje-savski dolini. Dosedanji odbor društva so razširili z nekaterimi strokovnjaki, v članstvo pa nameravajo še več strokovnjakov, ki jih na Jesenicah precej manjka. Med 50 inženirji, 150 tehniki, 50 profesorji in 50 zdravniki je prav gotovo mnogo takih, ki bodo z veseljem in dobro voljo sodelovali pri delu turističnega društva za nadaljnji hitcejši razvoj turizma na Jesenicah. u Koristente delovnega časa V racionalnem koristenju delovnega časa so precejšnje vse premalo pozornosti čimbolj rezerve za povečunje proizvodnosti dela. To so ugotovili na šemu koristenju časa za delo. V nem delovnem času na enega zaposlenega zmanjšalo lani v primerjavi z letom 1958 za 0,3 */». V rednem delovnem času opravlje katerih industrijskih strokah je ta porast daleč nad povprečnim porastom v gospodarstvu in industriji. To velja predvsem za tek- zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ko so raz pravljali o poročilu o gibanju števila delavcev, o osebnih dohodkih ter o proizvodnji in storilnosti v gospodarstvu okraja Kranj v letu 1958 in 1959. Iz poročila povzemamo nekaj zanimivih podatkov. V letu 1959 je bilo najvišje koristenje časa za delo v turizmu m gostinstvu, najnižje pa v industriji. Tu z najnižjim koristenjem prednjači tekstilna industrija. Medtem ko so v gostinstvu in turizmu lani dejansko koristili 91,4*/» časa za delo, v celotni industriji pa 84,1 */», so ga dejansko koristili v tekstilni industriji le 81,9*/o. Slabše koristenje časa za delo v industriji nam kažejo tudi višji odstotki neizvršenih plačanih in neizvršenih neplačanih ur v primerjavi s povprečjem, veljavnim za celotno gospodarstvo. Razponi med minimumom in maksimumom neizvršenih ur znotraj panog in strok pri posameznih sorodnih pod primerjavi z letom 1958 je lani koristenje časa za delo padlo v vseh podjetjih in panogah, vendar bolj v neindustrijskih kot industrijskih. Od 13 industrijskih strok izkazuje padec 7 strok. Ta je najvišji v industriji gradbenega materiala, v grafični industriji in v črni metalurgij. Nazadovanje dejansko opravljenih ur na enega zaposlenega lani v primerjavi z letom 1958 je v povprečju v okraju nekoliko omilil le porast nadur. Te so lani porasle za 0,9 V*. V celotnem ne delovne ure na enega zaposle- stilno industrijo, elektro industri- nega so se zmanjšale lani v vseh jo, elektro gospodarstvo itd. neindustrijskih panogah, le indu- V celotnem gospodarstvu so la- strija se je obdržala na ravni iz ni predstavljale neizvršene toda leta 1958, čeprav tudi nekaj nje- plačane ure 10 *!% od celotnega ča- nih strok izkazuje zmanjšanje. V sa za delo. 79 */* neizvršenih pla- nekaterih industrijskih podjetjih čanih ur odpade na plačane do- so v rednem delovnem času puste in plačane praznike. Če opravljene delovne ure, preračuna- prištejemo k temu še nekatere iz- ne na enega zaposlenega zelo niz- pade, na katere podjetje ni moglo ke, n. pr. v Gorenjski predilnici, vplivati, preostane ena petina ne- v Suknu Zapuže, v Jelki Radov- izvršenih plačanih ur, ki pa so Ijica in drugje. Relativni padec podvržene vplivom gospodarskih rednih delovnih ur so pokrile la- organizacij (prekinitve in zastoji jetjih, so precejšnji, kar kaže, da gospodarstvu se je namreč števi-v nekaterih podjetjih posvečajo Jo opravljenih delovnih ur v red- ni nadure, ki so v celotnem gospodarstvu v primerjavi z letom 1958 absolutno porasle za 34,5 */; relativno na enega zaposlenega pa za 29,1 %. Največji porast nadur so zabeležili v gozdarstvu (za 96,4*1»), v kmetijstvu (za 57,5*1») ter v industriji (za 37,7*1»). V ne- JANEZ VODI TEČAJ po krivdi podjetja, plačani dopusti in izostanki, pri katerih samostojno odloča podjetje itd.). Neizvršenih in neplačanih ur je bilo lani 4,8 % od vsega časa za delo. 20 */o neizvršenih in neplačanih ur predstavljajo izpadi, na katere podjetja nimajo nobenega vpliva. Sem spadajo izpadi v zvezi s porodniškimi dopusti in nego otrok, ki so lani znatno narasli, medtem ko se je druga vrsta izpadov (opravljanje vojaških in državljanskih dolžnosti) bistveno zmanjšala v celotnem gospodarstvu. Preostale neizvršene in neplačane ure so v zvezi z delanezmožnostjo nad 7 dni in skrajšanim delovnim časom po zdravniški odredbi ter neopravičenimi in opravičenimi izostanki. Izpadi v zvezi z izostanki ne pomenijo sicer večjih izgub, ker znašajo v obeh letih le 0,5 % od vsega časa za delo, vendar velja omeniti, da so se opravičeni izostanki lani v primerjavi z letom 1958 znižali le v industriji, neopravičeni pa le v gozdarstvu. Iz teh podatkov je moč razbrati eno pomembnih nalog vseh gospodarskih organizacij, da morajo namreč zaostriti delovno disciplino. OBVEŠČEVALEC Zaradi prvomajskih praznikov bo prihodnja številka „Glasa Gorenjske" izšla v sredo, 4. maja Uprava in uredništvo mali oglas 5 parcel za enodružinske hiše v Tržiču nad avtobusno postajo prodam. Rotar Franc, Cankarjeva 26, Tržič. 1538 Prodam stavbno parcelo v Bri-tofu. Naslov v oglasnem oddelku. 1555 Prodam 4-cevni radio aparat, brezhiben, skoraj nov, znamke »Avala«. Cena 12.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 1593 Prodam gume za vozove 650 krat 600 krat 16 col. Kern, avto-taksi, Kranj. 1597 Dne 23. aprila sem izgubil očala za motorno kolo od hotela Pošta do okraja Kranj. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne v oglasni oddelek proti nagradi. 1605 Prodam 150 ccm motor Tomos Galeb. Rajgelj Alojz, Zasavska cesta 22, Orehek, Kranj. 1606 Prodam ječmenovo slamo in dobro seno. Zupan, Pivka 4, Naklo. 1607 Prodam plemenskega vola ali kravo, ki bo maja teletila. Per-čič, Povije 9, Golnik. 1608 Prodam žensko kolo v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1609 Prodam še skoraj novo krušno peč. Koroška 57, Kranj. 1610 Ugodno prodam dobro ohranjen motor »Panonia« 250 ccm. Perko Anton, Podljubelj 39, Tržič. 1611 Prodam klavir znamke Rudolf Stelzhammer, Wien. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 1612 Kolo Diamant, skoraj novo, ugodno prodam zaradi izselitve. Grims, Cerklje pri Kranju. 1613 Dobro ohranjeno kuhinjsko opremo in otroško posteljico prodam. Cesta 1. maja 6, Kranj. 1614 Prodam 1 hektar prvovrstnega travnika. Senično 21, Križe. 1615 Poceni prodam motor DKW 350 ccm v dobrem stanju. Stara Loka 65, Sk. Loka. 1616 Motorno kolo »Puch« roller, dobro ohranjen prodam. Kern Jože, Klane 5, Komendo. 1617 Prodam gorenjsko narodno nošo. Naslov v oglasnem oddelku. 1618 Prodam odlično ohranjeno italijansko motorno kolo 1955. — Kutinova 6, Orehek, Kranj. 1619 Prodam vzidljiv levi štedilnik. Zasip 93, Bled. 1620 Naprodaj je enostanovanjska vseljiva hiša z garažo v Radovljici, Cesta Svobode 4. Prodaja 2. in 3. maja. 1621 Kupim ročno pumpo za škropljenje sadja. Cirče 16, Kranj, — Suhadolnik. 1622 Kupim stojalo za ženski šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 1623 Kupim dobro ohranjen stroj za avto znamke Opel Kadett. — Naslov v ogl. oddelku. 1624 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju, vseljivo jeseni. Eventu-elno tudi kupim. Dam 30.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku. 1625 Prodam elektromotor 5,5 KW, snopovezalko na vprežno oziroma traktorsko vleko in kravo, ki bo tretjič teletila. Iščem moškega za pomoč na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Zg. Brniki 28, Cerklje. 1626 TVD Partizan Gorenja vas priredi v nedeljo 1. maja proslavo delavskega praznika — 1. maja. Po proslavi veliko ljudsko rajanje. Igra plesni sekstet iz Škofje Loke. 1627 Avtomobilisti — motoristi, pozor! Prevleke za sedeže vseh vrst vam izdela Milojkovič. Informacije: Gregorčičeva 1, Kranj. 1628 Avto-moto društvo Šenčur organizira za praznik dela — 1. maj tradicionalno propagandno vožnjo po okoliških vaseh. Odhod izpred zadružnega doma 1. maja ob 8. uri. Vabimo vse člane, da se te vožnje v polnem številu udeležijo, prav tako mopediste. 1629 Preklicujem žaljive besede, katere sem izrekel napram Mariji Perko in njeni hčerki. Memi Be-ganovič, Proletarska cesta 30. Poceni prodam dobro ohranjeno žensko kolo znamke »Diir-kopp«. Podzve se pri Zupan, Vo-dopivčeva 13, Kranj — podstrešje 1563 Prodam globok otroški voziček bele barve. Štirn, Jenkova 10, Kranj 1631 Našel sem pleteno žico od Visokega do Šenčurja. Naslov ▼ oglasnem oddelku 1632 Kupim mlado kravo, ki zna voziti ali vola. Cerklje 57 1633 Prodam mlado kravo, 9 mesecev brejo. Strahinj 69, Naklo 1634 Prodam Lambretto LD 150 ccm v odličnem stanju. Pojasnila pri Jekovec Tereziji, Hafnarjeva pot 21 (Stražišče). Ogled vsak popoldan in v ponedeljek 2. maja dopoldne. 1635 Italijanski moped na 3 brzine, 4 taktni, na žaganj ač, dvovaedež-ni, prodam. Arhar, Vincarje 12, Škof j a Loka 1636 Poceni prodam kavč, omaro in radioaparat na tok in baterije. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ugodno« 1637 kino Jesenice »RADIO«: 30. aprila do 2. maja amer. barv. cinem. film »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«; 30. aprila do 2. maja — vsak dan ob 16. uri — jugosl. cinem. film »OSMA VRATA«. 3. in 4. maja japonski barv. vistav. film »ČLOVEK Z RIKšO«. Jesenice »PLAVZ«: 30. aprila in l. maja amer. barv. film -BAGDADSKA SIRENA«; 2. in 3. maja amer. barv. cinem. film -MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«; 2. in 3. maja japonski barv. vistav. film »ČLOVEK Z RIKŠO«. Žirovnica: 30. aprila francoski barv. film »TABAREN«; 1. in 2. maja angl. barv. film »KER VETER NE ZNA BRATI«; 4. maja amer. barv. cinem. film -MAČKA NA VROČI PLOČEVINAST ISTREHI«. Dovje - Mojstrana: 30. aprila angl. barv. film -KER VETER NE ZNA BRATI«; 1. maja francoski barv. film »TABAREN«. Koroška Bela: 30. aprila in 1. maja japonski barv. film »ČLOVEK Z RIKŠO«. 2. in 3. maja amer. barv. film »BAGDADSKA SIRENA«. Radovljica: 30. aprila ob 20. uri ter 1. maja ob 16. in 18. uri ameriški barvni cinemaskopski filma »JEZ NA PACIFIKU«; 1. Poslovanje trgovin ob praznikih Poslovni čas trgovin od 29. aprila do 3. maja 1960 na območju okraja Kranj: v petek, dne 29. in v soboto, dne 30. aprila bodo vse trgovske poslovalnice v mestih odprte do 19. ure zvečer z običajnim popoldanskim odmorom; v nedeljo, dne 1. maja bodo vse prodajalne zaprte, razen ene prodajalne delikates (odprta od 6. do 21. ure), ene prodajalne kruha (od 7. do 11. ure) in ene prodajalne sadja in zelenjave (od 8. do 11. ure) v Kranju; v ponedeljek, dne 2. maja bodo dopoldne v mestih odprte dežurne trafike, prodajalne sadja in zelenjave, mlekarne in Delikatesa v Kranju od 6. do 21. ure; v torek, dne 3. maja bodo dopoldne v mestih odprte dežurne trafike, prodajalne sadja in zelenjave, mesnice, prodajalne kruha in po ena delikatesa ter špecerijska trgovina. Kjer bi se pokazale potrebe bo med prazniki odprtih še več prodajaln, kar velja posebno za turistične kraje, če bi bile vremenske razmere ugodne. O poslovnem času svojih prodajaln v času prvomajskih praznikov bodo natančno obvestile svoje odjemalce gospodarske organizacije tudi še same. maja ob 20. uri ter 2. maja ob 10., 18. in 20. uri amer. barv. cinem. film »CAJ IN SIMPATIJA«; 3. maja ob 18. in 20. uri ter matineja ob 16. uri ameriški barv. film »ZAKON PRAGOZDA«; 4. maja nemški glasbeni film »JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM« - predstavi ob 18. in 20. uri. Ljubno: 30. aprila in 1. maja nemški barv. film »LAŽNI KAPETAN« in nemški barv. film »KAPETAN IZ KOPENIKA«. Kranj »STORZlC«: 30. aprila ob 10. uri matineja amer. filma »FANTOVSKI VEČER«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinem. film »OBRAČUN V TABLE ROCKU«, ob 22. uri pa premiera jugosl. češko barv. filma »ZVEZDA POTUJE NA JUG. 1. maja ob 10. uri jugosl. češki barv. film »ZVEZDA POTUJE NA JUG«, ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinem film »OBRAČUN V TABLE ROCKU«. 2. maja ob 8.30 uri risani filmi SVINČNIK IN PACKA, PRAZNIK NA SMUČEH, LONČEK KUHAJ, ob 15. in 17. uri amer. barv. cinem. film »OBRAČUN V TABLE ROCKU«, ob 19. uri amer, cinem. film »OBTOŽUJEM«, ob 21. uri pa premiera amer. barv. vistav. filma »PRINC IN IGRALKA«. 3. maja ob 8.30 uri risani filmi SVINČNIK IN PACKA, PRAZNIK NA SMUČEH, LONČEK KUHAJ, ob 10. uri matineja amer. barv. cinem. filma »OBRAČUN V TABLE ROCKU«, ob 13. uri amer. barv. vistav. film »PRINC IN IGRALKA«, ob 15. in 19. uri jugosl. češki barv. film »ZVEZDA POTUJE NA JUG«, ob 17. uri amer. film »OBTOŽUJEM«, ob 21. uri pa premiera nemškega barv. filma »TI SI MOJA PESEM«. Primskovo »TRIGLAV«: 30. aprila ob 18. in 20. uri ter 1. maja ob 16., 18. in 20. uri jugosl. češki barv. film »ZVEZDA POTUJE NA JUG«. Stražišče »SVOBODA«: 2. maja ob 10. uri matineja risani filmi SVINČNIK IN PACKA, PRAZNIK NA SMUČEH, LONČEK KUHAJ; ob 16., 18. in 20. uri jugosl. češki barv. film »ZVEZDA POTUJE NA JUG«. Cerklje »KRVAVEC«: 1. maja ob 17. in 19.30 uri amer. barvni cinem. film MISTER ROBERTS; 2. maja ob 17. in 20. uri ameriški barv. film »PRIJATELJSKO NAGOVARJANJE«; 3. maja ob 17. in 19.30 uri jugosl. ital. barv. film »VELIKA SINJA CESTA«. Naklo: 30. april ob 19.30 uri ter 1. maja ob 17. in 19. uri ameriški barv. cinem. film »POSLEDNJI LOV«. Škofja Loka »PREDILEC«: 30. aprila in 1. maja amer. barvni film »BAGDADSKA SIRENA«. Škofja Loka SORA«: 3. in 4. maja amer. vistav. film »NAJHITREJŠI STRELEC«. Poljane »SORA«: 30. aprila in 1. maja franc. film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«. Kamnik DOM«: 30. aprila ob 20. uri jugosl. barv. film »GOSPA MINISTRICA«. Tržič: 30. aprila do 4. maja ruski barv. film »TIHI DON«. Železniki »OBZORJE«: 1. maja ob 17. in 20. uri franc. ital. barv. film »AVANTURE CAZA-NOVE«; 2. maja ob 17. in 20. uri ter 3. maja ob 20.30 uri sovjetski film »ŽERJAVI LETE«. Kropa: 30. aprila amer. vistav. barv. film »MED NEBOM IN ZEMLJO«, 2. maja franc. cinem. film »GRENKA ZMAGA«, 3. maja amer. barv. film »STRIC V7ILLIE«. gibanje prebivalstva V KRANJU Rodile so: Marija Moštrokol — deklico; Ana Pečečnik — dečka; Jožefa Makuc — dečka; Marija Pipan — deklico; Justina Stig--lic — deklico; Peter Sem rov — dečka; Rozalija Česen — dečka; Angela Klemenčič — dečka; Branka Jelar — dečka; Ivanka Dolanič — dečka; Ana Jenko — deklico; Marija Osredkar — deklico; Angela Kajnih — deklico; Jožefa Peternel — deklico; Karo-lina Jemec — dečka; Štefka Ra-kovič — deklico; Marija Stare — dečka; Ana Okorn — deklico; Marija Tratnik — dečka; Julijami Joblič — deklico; Brigita Pire — dečka; Tončka Senk — dečka. PoroitU so se: Konrad Škra-bar, delavec in Alojzija Kern, brusilka; Blaž Studen, gumar in Katarina Kržišnik, šivilja; Janez Rupar, kmetijski tehnik in Frančiška Porenta, kmečka delavka; Jože Škafar,- predilec in Marija Zelko, kmečka delavka; Mirko Drinovec, skladiščnik in Zofija Jeram, tov. delavka; Janez Mohar, inv. upokojenec in Ana Kranje, delavka. NA JESENICAH Rodile so: Ivana Rozman, gospodinjska pomočnica — dečka; Jožefa Poredoš, gospodinja — deklico; Hermina Cilenšek, frizerka — deklico; Pavla Dežman, gospodinja — dečka; Kadira Riz-vanovič, gospodinja — dečka; Zorka Brešan, gospodinja — deklico; Ana Lapa j ne, uslužbenka — dečka; Štefi Smid, pletilja — dečka; Rukija Alibegovič, gospodinja — deklico; Hedvika Rudolf, gospodinja — dečka; Rozalija Cergolj, delavka — dečka; Cilka Sedej, delavka — deklico; Marija Golob, delavka — dečka; Vladimira Vončina, učiteljica — dečka; Vida Novak, predm. učiteljica — deklico; Milosava Božič, gospodinja — deklico; Anica Tonejec, gospodinja — deklico. Poročili so se: Anton Bizjak, ključavničar in Nada Lavtižar, tkalka; Ljubinko Radovič, tov. delavec in Hermina Potočnik, servirka; Rajko Mezek, tov. de-lavec in Ivana Prezelj, kmečka delavka; Anton Miklavčič, strojni ključavničar in Ana Lamov-šek, trg. poslovodkinja; Avguštin Curin, tov. delavec in Ljudmila Svetina, gospodinja; Jakob Merlin, tov. delavec in Emilija Stankovič, gosp. pomočnica; Stanislav Zupan, kmet in Pavla Cer-ne, gosp. pomočnica. Umrli so: Jože Košenina, osebni upokojenec in Martin Pikš, osebni upokojenec. V TRZICU Rojena: Leon Karamet in Breda Mežek. Poročili so se: Jože Zver, zidar in Berta Jovan, predilka; Koloman Perš, gradbeni delavec in Ema Gverjek, tov. delavka; Anton Aljančič, kmet in Jožefa Praprotnik, tov. delavka. Umrli so: Matija Prevc, osebni upokojenec in Franc Kolman, osebni upokojenec. tržni pregled V KRANJU Fižol 70 do 100, ajdova moka in ješprenj 60 do 70, kaša 70 do 85, krma za kokoši 35 do 45, koruza, koruzna moka in proso 40, oves 25, čebulček 100 do 200, ša-lotka 40, grah v zrnu 160, orehi 110 do 130, krhlji 40 do 60 in smetana 300 din liter. Korenček 30 do 60, čebula 35 do 40, krompir 15 do 20, zelje kislo 50, solata 140 do 150, repa kisla 30, redkev 25, orehova jedrca 1000, jabolka 50 do 100, sir-skuta 100 in surovo maslo 520 do 560 din za kilogram. Jajca 17 do 19 din kos, kokoši 450 do 750 din, česen 5 do 10 din glavica, špinača 25 do 30, radič 20 do 25 in motovileč 30 din merica; klobase 98 do 100 din, por 5 do 10 din, zelena in peteršilj 10 do 15 din šopek. Tržni pregled V ŠKOFJI LOKI Jajca 16—17 din kos, peteršilj 10 din šopek, por 5—20 din kos, sirček 15 din, smetana 20 din zajemalka, čebulček 200 din liter, fiZol 90—130, čebula 50—60, pesa 50, črna redkev 30 in jabolka 80—120 din liter; motovileč in špinača 25—30, berivka pa 30 din merica. nesreče KAZNI GA NISO IZUČILE V petek, 22. aprila ob 21. uri, je v vasi Cešnjevk pni Cerkljah na cesti III. reda voznik z vprežnim vozom Jože Koželj iz Dvorij pri Cerkljah vozil z no-razsvertljenim vozom v smeri Visoko—Cerklje. Za njim je z motornim kolesom s hitrostjo 60 do 70 km na uro pripeljal Stane Robas, Cerklje 94, študent strojne fakultete v Ljubljani. Zaletel se je v sredino voza, dobil zlom prsnega koša in po 15 minutah na kraju nesreče umrl. Franc Koželj je bil od pristojnih prometnih organov že večkrat kaznovan, zaradi nerazsvetljonosti voza. Celo uro pred omenjeno nesrečo je bil kaznovan z denarno kaznijo 500 dinarjev. SPREMLJEVALKA NEPOŠKODOVANA Metod Arh je v petek, 22. IV., med Begunjami in Drago zapeljal v obcestni jarek. Motorist si je poškodoval desno nogo in so ga prepeljali v bolnišnico na Jesenice. — Njegova spremljevalka S. P. ni bila poškodovana, pa tudi na motorju ni bilo materialne škode. NESREČNO NAKLJUČJE Istega dne je ob 14.40 uri prišlo do prometne nesreče v Cerkljah. Trčila sta traktorist Anton Ribnikar iz Praprotne police, ki je upravljal traktor, last -kmetijske zadruge v Cerkljah, in motorist Jože Bobnar iz Vasce 12, ki je vozil motorno kolo S-1667. Motorist si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Na motorju je bilo za 30.000 din škode, na traktorju pa za 25.000 dinarjev. NEPREVIDNOST — VZROK NESREČE V nedeljo, 24. aprila ob 15.35 uri, je v Naklem, 150 metrov od gostilne Marinšek, prišlo do smrtne nesreče. Voznik osebnega avtomobila S-18516, Stane Pogačar iz Ljubljane, je pripeljal z Bleda proti Ljubljani mimo gruče otrok, ki se je vračala s proslave na Okroglem. — 8-letna deklica Angelca Novine iz Strahinj a je skočila pod avto, ki jo je zbil. Voznik je avto takoj ustavil, deklico pa odpeljal v Zdravstveni dom v Kranju, kjer je podlegla poškodbam. __ JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 8. kola, ki je bilo dne 25. aprila 1960 v Novem Sadu Srečke s končnicami so zade- le dobitek din V Kamniku je v nedeljo, 24. aprila neki avtomobilist z veliko brzino vozil skozi mesto in tik ob trotoarju podrl pešca. Le-ta je obležal nezavesten. Zaradi Številnih ozkih grl, tako drvenje motornih vozil po ulicah predstavlja stalno nevarnost za Kamni-čane. LAŽJA POŠKODBA Dne 24. aprila ob 16.30 uri je na cesti I. reda pri odcepu v Radovljici lastnik osebnega avtomobila Fiat 1100 Saša Vuga iz Ljubljane povozil Elizabeto Trpin iz Ribna pri Bledu, ki je prečkala cesto. Takoj jo je odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili lažje poškodbe na glavi in nogi. 50 2000 100 10.000 7480 20.000 17840 30.000 37780 50.000 23440 80.000 274530 300.000 1 300 2241 30.300 10651 30.300 65361 30.300 201111 1,000.300 610751 200.300 27262 60.000 44492 30.000 588492 500.000 782592 200.000 3- 300 19343 100.300 22833 30.300 29603 80.300 65783 100.300 81993 80.300 87683 60.300 08134 100.000 562S4 60.000 58004 60.000 036104 3,000.000 05 400 45 800 55 400 85 600 95 400 04155 30.400 14485 50.600 21015 80.000 34385 50.600 54425 50.000 332305 400.400 106 4.000 776 6.000 11106 34.000 68446 60.000 71156 50.000 235596 200.000 672806 2,000.000 748016 700.000 47 1.000 707 6.000 867 4.000 64307 50.000 090607 300.000 38 40 488 4.000 36928 50.000 46438 100.400 56508 80.000 79028 30.000 29 400 39 600 99 400 71729 30.400 85429 30.400 86739 50.600 Dne 5. maja bo žrebanje prvomajske loterije. Gorenjski fantje čestitajo Vojaki, ki služijo kadrovski rok v JLA, čestitajo vsem delovnim ljudem Gorenjske ob 1. maju in pozdravljajo vse prijatelje, znance in sorodnike. Marjan Triler, Janez Jugovic, Janez Reven, Marjan Kokalj in Franc Bizjak — Voj.p. 7116 Skoplje, Makedonija; Janez Rozman — Luže, Vinko Suhoddlmik — Cirče, Franc Sire — Predoslje, Ivan Ostrman — Luže, Štefan Pretnar — Bled, Tine Rozman — Srakovlje, Jože Snedic — Gorenje, Cveto Radon — Kranj, An- ik Kratke z Golnik, 24. aprila - Pretekli teden je bila kulturno-prosvetna dejavnost na Gorniku zelo razgibana. Včeraj ob 10. uri dopoldne je v Domu kulture gostovala Tržaška glasbena matica, ki je s svojim programom navdušila ljubitelje koncertne glasbe. Aktiv LMS na Golniku je v torek, dne 19. aprila, pripravil za tukajšnjo mladino predava- ton Rebol — Predoslje in Jure Ajdove — Šenčur, vsi vojna 100 šta 5102-1 Karlovac; Tine RogeJj — Voglje Voj. p. 4542/12 ljevo; Niko Kordež, Karlo R<£ gelj, Polde Kvas, Jernej Vodnik, Joža Kanda, Andrej Kose j Ivan Zavrl, Pavle Irt, Rado L63 in Mirak Simonič — vojna P' 8147-12, Prokupelj; Blaž Marata, Tonček Justin, Tomaž Ove«. Mihael Rezar, Janez Tork»r Franc Med j a in Franc M i lov" — vojna pošta 3065, Sombor. Golnika nje o družbeni morali. Vend ki si je ogledala službeno mesto je dobil v Ljub- v kateri je sodeloval tudi pred- obrti in dra^goke oltarje. Velik to ocenila 14 uprizoritev. ljani. Od tu je moral v Slavon- sednik občine in podpredsednik uspeh je društvo doseglo tudi v Na reyiji) ^ se ^ ^čela v ski Brod, za več let, dokler si ni okraja, je bilo Menih nekaj zbiranju arheološMh predmetov; Prešern0vem gledališču v Kra- priboril premestitve v Ptuj. Iz sklepov, katere bodo se letos le-teh so odkopali več kot 300 in nju 4 maja se bodo predstavile snovan malce motila scena Saše Kumpa, ki stilno ni enovita za- Eačeli izvajati. Tako bodo še le- to v Kevdercu pod Lubnikom; tos začeli s preurejevanjem gor- v zadnjih dveh letih pa so na- njega dela grabna oziroma sta- brali 1500 raznih predmetov. S rega mestnega obzidja in pro- pridobitvijo novih prostorov v Ptuja je kmalu prišel bliže do-naslednje igralske skupine: uvod mu, v Kranj, a tu ni dolgo po-v revijo 'bo imel Dijški dom iz učevaL Zbolel je in se zdravil B. F. čelja Martinove hiše, ki je na- J*hn Ernest Steibck: Ljudje brez zemlje loškem gradu se je število obiskovalcev znatno povečalo. Samo od 16. avgusta lanskega leta pa do konca istega leta je obiskalo Škofjeloški muzej nad 10 tisoč obiskovalcev. Precejšen obisk muzeja je bil pred kratkim, ko je razstavljal v Gradu slikar — samouk iz Zirov, Janez Sedej. Muzejska dejavnost tako neposredno pomaga k raz- v Kranja z J. Kulundjiča dramo USODE, slede DPD Svoboda iz Kranja s Fischerjevim PROSTOM DNEVOM, Svoboda Stražišče z dramo Goodricha-Hack-keta DNEVNIK ANE FRANK, Svoboda Koroška Bela s komedijo Duška Roksandićća BABILONSKI STOLP, Cufarjevo ske tehnike a največ je slikal z gledališče z Jesenic s Schiller- oljnimi barvami. Posebno spret- na Golniku, kjer mu pa niso mogli več vrniti zdravja. Vrnil se je domov in je zadnje leto svojega kratkega življenja preživel na svojem domu, in tu tudi umrl leta 1939. Košir je gojil skoro vse slikar- jevo MARIJO STUART, prosvetni dom »Stane Žagar« iz Krope pa se bo predstavil s Shakespearovim OTHELOM. Revijo bo ocenjevala republiška komisija, hkrati pa bo do- nost je pokazal v risbah, katere kažejo oster čut opazovanja trenutnih dogodkov iz vsakdanjega življenja. Marsikateri prizor je prenesel v grafiko, s katero se Jeseniško gledališče Tone Cu- množice preprostih ljudi, ki se pravzaprav najuspelejša vloga v gkoj- T^0kT^iyeV J ar Je minulo nedeljo uprizorilo v brezobzirnem okolju pri pod- igri, najbolj prepričljiva, notra- ° J1 r'a Bohinjski Beli delo znanega jetnem farmarju pehajo in mu- nje poglobljena in učinkovita. Upravnik muzeja tov. Andrej briškega pisatelja Johna Er- čijo za skromen zaslužek. Pisa- Vsi igralci pa so kot celota pred- Pavlovec je v razpravi poudaril, ločena igralska družina, ki se . £esta Steinbecka LJUDJE BREZ telj jih slika z nenavadno čio- stavljah ubran in enovit igralski da naj bo muzejsko društvo v bo kasneje udeležila republiške Je v mIaJsm letih mnogo ukvar j^MLJE. To je zanimiva in veško toplino ter z globoko hu- zbor. ^flce nenavadna zgodba iz ame- mano prizadetostjo. Vse druži jb ^škega farmerskega življenja, nekakšno skrito, pri nekaterih njej je pisatelj upodobil celo pa malce naivno hrepenenje po 'rsto 2ei0 različnih junakov iz lastni zemlji in domu. Vendar jim razmere in okoliščine in v prihodnje tudi pobudnik za .smo- revije amaterskih igralskih dru-trno in načrtno vzgajanje mla- žin v Kopru. Opereta na kamniškem odru Uspela predstava za konec sezone SrCe Pri Grego rca opereta Lectovo je v Kamniku dosegla lepo znanje občinstva. Tako je Sočnost uvrstila v svoj pro-jjram tudi priljubljeno opereto, 1 jo je glasbeno oblikoval prof. j ariiel Grum, režijsko pa Tone ^Pavec. Orkester je zvenel polno, SVeseljivo pa je pri tem dej-j0> da so v njem igrali tudi Sdi gojenci kamniške glasbe-* Šole, ki kažejo lep napredek. el<> so ugajali solisti", in Občinstvo ' veliki meri tudi njrjhova lastna nesreča ne dopuščajo, da bi se jim to neutešljivo hrepenenje moglo uresničiti. Se ena osnovna ideja se v delu močno izraža: to je rasno zapostavljanje. Pisatelj je z zamorčevimi besedami hudo obsodil to nehumano postopanje z ljudmi črne polti, ki jih v Ameriki nazadnjaške sile še vedno zapostavljajo in preganjajo. Jeseničani so dramo uprizorili zelo izvirno; in s psihološko po- Doslej izkopali 45 okostij Staroslovansko grobišče pod Blejskim gradom je presenetilo arheologe jal. nogo je portretiral, najrajši otroke. Rad pa je slikal tudi stare ljudi, kjer je mogel s pridom uporabiti znanje, ki si ga je pridobil s študijem starih mojstrov. Veliko se je bavil s tihožitjem in pri tem eksperimentiral z barvnimi kombinacijami. Največ pozornosti je posvečal pokrajini in njenemu upo-Najljubši slikarski predmet mu je bila škofja Loka z okolico in naravnost zaljubljen je bil v nemirno Soro. Razvoj Koširjeve umetnosti je jih je po vsaki točki nagra- nega( karakternoga Pred časom smo poročali, da so pri urejanju parkirne- temu, da so bili najdeni zgolj ga prostora na gozdnem pobočju pod Blejskim gradom fragmenti keramike, je najdba naleteli na človeška okostja. O najdbi sta bila obveščena zelo pomembna, zlasti še, ker 3 iJanJu Okrajna komisija za spomeniško varstvo in Mestni muzej je pri nekaterih drobcih dobro- v Kraju. Ze prva zaščitna izkopavanja pod vodstvom ar- vidna plastična ornamentika, heologa Andreja Valiča so pokazala, da gre za staroslo- Arheologi se nadejajo, da bodo vansko grobišče, ki datira nekako v 10. stoletje. v nižji plasti naleteli na starejšo kulturo. Kljub temu, da aprilsko vre- uhani v obliki polmeseca, fibu- Spričo številnih predmetov, in globljenostjo. Znali so ustvariti me arheologom ni bilo posebno le z emajlirano ornamentiko, ker so le-ti izredno dobro ohra-tipično okolje in razpoloženje, v naklonjeno, saj je dež izkopava- srebrni in bronasti prstani ter njeni, sodi to grobišče nedvom-razgibanih in večjih prizorih so nja pogosto oviral, je število iz- obsenčni obročki. Nekateri pred- no med najpomembnejše arheo- u umetniške poti se je težko pokazali dinamično in spretno kopanih skeletov in predmetov meti, n. pr. pozlačeni uhani v loške najdbe iz te dobe na Go- otresel šolskih vplivov in zapa-igro. Tudi posamezniki so izsto- naglo naraščalo. Doslej so izko- tehniki granulaoije, fibula z renjskem. • del }e vPhvu takratne slikarske pali kot živo karakterizirane po- pau 45 ženskih, moških dn otro- masko in plastično figuro živali, Dosedanja izkopavanja pa vsi- struJe »nove stvarnosti«. Začet-dobe in tipi, od katerih je vsak- ikin okostij, sodijo pa, da jih pozlačena broša z bogatim ple- ljujejo nekatera zelo zanimiva na dela so barvno mračna in trdo predstavljal nekaj svojstve- bod0 odkrili še več. Okostja so teninastim ornamentom, kažejo vprašanja ,ki jim trenutno tudi da» skoraj motna. Z razvojem se miren in dosleden. Ni bil nova-tor v umetnosti, temveč le tih in pošten ustvarjalec. Na začet- Je bii0 s priznanjem. Tudi igralsko položena na tesno drugo poleg razmeroma zelo dobro izdelavo, arheologi niso povsem kos. Ce- barva jasni in slike postajajo delo dobro podano in je celoti predstavljalo dobrodošlo j^membo ob zaključku gleda-stvKe sezone v Kamniku. Občin-Se je prijetno zabavalo in lo h3 koncu izrazilo toplo zahva-"Ventil, režiserju in vsem 0(3elujočim. "■Ql Za^nJib številkah časopisa (jaj.'Su Gorenjske« je bil v nn~ ng^anjih objavljen članek z b0s a Gorenjskem«. Iz član-razvidno, da bo v bližnji i v Kranju posvetova- Občinstvu je najbolj ugajala drugega v dveh plasteh in so hkrati pa potrjujejo domnevo o mu so takratni prebivalci poko- barvitejše, hkrati pa izginja re- igra naivnega nesrečnika Lenija, obrnjena proti vzhodu. Pokri- živahnih trgovskih dn kulturnih pavali umrle tako tesno druge- alistična hladnost, ki jo nadome- nennvadnega orjaka dn nerodne- va jdh le tanka plast zemlje, ki stikih z deželami na severu. Naj- ga ob drugem na tako majhnem sća čustvena toplina. V delih iz ža, ki pa je poln miline, hrepe- pogosto ni debelejša od 30 cen- deni predmeti imajo vse značil- prostoru? Grobišče namreč meri. zadnje dobe se pojavlja široka nenja po zemlji in otroško na- timetrov. nosti kottlaške kulture (Kot- le 48 površinskih metrov. Kje se poteza in slikarjev značaj, prej ivne ljubezni do živali. Zelo ži- Zanimivejši od okostij uteg- tlach — kraj v Avstriji). je nahajalo grobišče teh ljudi? zaprt vase, postane veder, skoro va in psihološko zanimiva je bi- nejo biti obligatni prida tki, ki Pri izkopavanju So naleteli tu- Prav gotovo ni daleč do grobi- vesel. Bil je slikar z globokim la podoba nesrečnega zamorca, so jih našli poleg okostij. Sem- di na žarni grob iz ilirske dobe šča. In dalje: kakšni so bili kul- tehničnim znanjem in zdravim Lahko zapišemo, da je bila to kaj sodijo železni noži, bronasti s hallstattsko keramiko. — Kljub turni in trgovski stiki s seve- okusom in je vseskozi ostal re- rom? Najdeni predmeti govorijo alist. Navzlic bolezni je bil izludi o družbeni diferenciaciji, redno plodovit in je v kratkih Na ta in še na nekatera druga desetih letih ustvaril mnogo slik, vprašanja, ki spremljajo izko- katerih večje število je danes pavanje, bo verjetno moč odgo- uničeno ali razkropljeno nezna-voriti kasneje, saj se arheologi no kje, tako da se to tudi na nadejajo novih odkritij, ki bodo razstavi pozna, saj zbrana dela odprla neznane strani iz življe- predstavljajo le torzo slikarje-nja naših davnih prednikov na vega ustvarjanja. Gorenjskem, a3 Pavlovec ŠE ENKRAT 0 HITREM RAZVOJU TISKANE BESEDE NA GORENJSKEM nost Je nje rnisij'. ^ *° P0SVC^0Vim.Je Jc k° prej realiziran in izvršen prehod od prejšnjih oblik dela na nove oblike. Ker je začel v lanskem letu na Jesenicah izhajati 14-dnovni časopis »Zelezar«, se je uredništvo revije »Zelezar« odločilo, da bralcem revije posreduje predvsem sestavke s področja zgodovinskega razvoja že- b°fuV'a.1isk. pri okraJnem od" lozarne in delavskega gibanja n nju So(,ialisticne zveze v Kra-srnvii;> problematiko po-v /■l',[ni'1 časopisov in revij, ki ^'js!-"1''"1 <:'SU izhajajo na (!n-h(,f|j(('tl'.'!" ;1>"iaj pri vseh večjih Verv'l1' V časopis di i? !Sl<0" s<> bili objavljeni tu-^rr\ }i 1 le analize. Mnenja > (rlasa de 'zha sn nekatere inlitve gle fn5n.","'|unJa revije -Zelezar- po- "i, mišk in nepravilne. Član °ga odbora je že na zad- ^Ur.' ,P0SV(>'n o tovarniškem ti-• n lani boi v decembru obrazložil '"■u,,,,'. wr°bih obrisih program Mštvn a k°ncePcUo revije. Ured-r*Č tr, !l0viJ0 -Zelezar« se lum- sploh. To je glavni namen revije, poleg tega pa naj bi revija »Zelezar« na prvih osmih ali desetih straneh objavljala tudi aktualne članke, ki so pomembni za daljše obdobje. Iz tega je razvidno, da je trditev, objavljena v »Glasu Gorenjske«, češ, da revija »Zelezar« nima lastne koncepcije, nepravilna, razen tega pa menim, da je nemogoča ;lehernn primerjava revije -.Zelezar« z ostalimi tovarniškimi časopisi na Gorenjskem, Ki imajo predvsem mobilizacijski in informativni namen za izvedbo '■ (la bi bil program run v ;akodncvnih nalog. Se nekaj besed o izhajanju revije. Pisec že omenjenega članka celo trdi, da je spričo časopisa »Zelezar« izhajanje revije »Zelezar« nekako odveč, ali pa naj bi njeno vsebino prilagodili strokovnemu izobraževanju delavcev. Kljub temu, da že dve leti izhaja strokovno tehnična priloga »Zelezarja« v nakladi 700 izvodov, bomo poizkušali upoštevati zadnji predlog pisca omenjenega članka v »Glasu Go-renjske-«. V ta namen bi uvedli v reviji posebno rubriko, ki bi bila namenjena strokovnemu izobraževanju delavcev. Na Jesenicah je dovolj zgodovinskega gradiva in naša revija ima hla-ležno nalogo, da vse zgodovinske dogodke ohrani poznejšim rodovom. Z morebitno ukinitvijo, kakor je predlagana v časopisu »Glasa Gorenjske«, bi napravili krivico predvsem mlajšim ljudem, ki pri obravnavanju učne snovi ter v zgodovinskih krožkih pri pionir- skih odredih takšno gradivo nujno potrebujejo. Zaradi tega je zanimanje za revijo »Zelezar« veliko na naših šolah (to velja predvsem za občino Jesenice). Ta trditev še posebej velja za našo jubilejno številko, ki smo jo izdali v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ ter 90-letnice Železarne Jesenice. Vsako leto naj bi :z-dali po 1 številko naše revije v obsegu od 100 do 160 strani in tudi v povečani nakladi, tako, da bi jc lahko prejeli vsi zaposleni delavci in uslužbenci tudi izven Železarne. To pomeni, da inu revija »Zelezar« kljub izhajanju 14-dnevnega časopisa »Zelezar* še vedno lepo perspektivo. Od komisije za tisk pri Okrajnem odboru Socialistične zveze pričakujemo ustreznih nasvetov, ki jih bomo lahko s pridom uporabili in tako še v večji meri izboljšali vsebino objavljenih prispevkov. S svojim člankom hočem namreč reči, da je vsaka bojazen za nadaljnje izhajanje revije odveč, članek pa naj bo hkrati tudi prispevek k razpravi o vlogi in pomenu tovarniškega tiska v našem okraju, na predvidenem posvetovanju. Edo / i • i T. KOŠIR: Starka s knjigo (risba s tušem) MLADA RAST 1 SV018 Varujte se strupenih rastlin Vedno bolj razkošno se livade pokrivajo s cvetjem. Kdo ne uživa ob pogledu nanje? Naberi cvetk za skromen šopek, ostale pa pusti, naj živijo ter se radu-jejo sonca in toplote. Naj lepšajo pokrajino ter razsvetljujejo oko in srce mimoidočih. Brez-miselno trganje cvetk, kot to radi delajo otroci, da ga potem urno spet odvržejo, je naravnost zločin nad prelepo naravo. In še ene razvade se otresite, razvade, ki utegne biti zelo škodljiva: ne vtikajte v usta listov in ne cvetov, ne grizite in ne žvečite stebelc! Lahko se vam primeri, da boste to bridko obžalovali. Med pomladanskimi cveticami jih je mnogo, ki bi utegnile postati človeškemu ali živalskemu življenju prav nevarne. V njih so mamljivi in zdravju škodljivi strupi. Ponekod so v listih, drugod v cvetju, pa v koreninah ali v sadežih. Živali se jih nagonsko ognejo. Kaj pa človek? Ce jih pozna in je previden, ni nevarnosti, užival bo nad njihovo lepoto in vabljivostjo. Velčkrat se pokažejo posledice zastruplenja, bež ko pride rastlinski strup skozi usta v krvni obtok, včasih pa zadošča, da se človek le dotakne strupenih rastlinskih delov z golo roko — in že je tu srbečica, morda izpuščaj, pojavijo se mehurji in podobne nevšečnosti. — Vse to se lahko razvije do zelo bolečih vnetij in kaj rado zahteva dolgotrajno zdravljenje. So na primer ljudje, ki obo-lijo, ko cvete trava. Tem škodi vdihovanje trav. Drugi zopet dobijo izpuščaj ob uživanju jagod in podobno.. Ne škodi vse vsakomur enako. Tudi poleti in celo jeseni naletimo na polju in v gozdu na strupene rastline in grme, vendar jih cvete največ spomladi med februarjem in majem. Prav je, če si najvažnejše zapomnimo! Tele bi bile: črni teloh, lopatica, podlesna in zlatična vetrnica, narcise, kalužnica, volčini, kosmatinec In velikonočnica, šmarnica, kaćunka in Aronova palica, ripe-ča in strupena zlatica, regrat, razni mlečki, orlice, jegliči, navadna koprica. Nekatere poznate in se morda čudite, da bi vam bile lahko nevarne, za ostale prosite v šoli, da vam jih pokažejo. Ce hočete zastrupljenje preprečiti ali pa, če se je že zgodilo, nesrečo omiliti in ozdraviti, ravnajte vedno in povsod takole: 1. Ne nosite cvetke ali bilke nikdar v usta! 2. Umijte si roke vedno, preden jeste! 3. Neumitega sadja ne uživajte! 4. Ob nesreči takoj pokličite zdravnika! Zares: Pomlad je čudovita, če jo človek uživa s pametjo! V dneh pred 1. majem so pionirji obiskali delovne kolektive in jim čestitali k njihovemu prazniku. — Na sliki: pionirji s Šent-urške gore v naši tiskarni ZMAJ Zmajev je mnogo vrst. Naj vam predstavimo način izdelave, ki je najpreprostejši in najuspešnejši. Koničasti zmaj: Najobičajnejša oblika zmaja je koničasta. Preskrbimo si dve letvici, ena naj meri v dolžino 150 cm, druga 90 centimetrov. Na daljši letvi odmerimo od enega konca razdaljo 50 cm in si to mesto zaznamuj-mo s svinčnikom. Na krajši letvi poiščimo točno sredino; odmerili bomo torej od enega konca razdaljo 45 cm in jo spet zaznamovali s svinčnikom. Na obeh imenovanih mestih bo treba letvi zarezati za širino ene letve in z dletom izbiti do polovice debeli- Tisto, kar nima Ko so jedli pri Živkc vsi naročili, kaj bodo kosilu, je med njimi naročil tudi »možgane z jajci*. Nekdo izmed gostov pa se oglasi: »Gotovo je vsak naročil tisto, kar nima.* Rešitev NA KMETIH: 1. Vola sta narobe vprežena, 2. vol ima konjski rep, 3. vola nimata ušes, 4. vol ima konjsko kopito, 5. vola imata skupaj samo 7 nog, 6. lopata se uporablja kakor motika, 7. srajca ima ovratnik samo po eni strani, 8. rokava na srajci nista enaka, 9. kmet je obut samo na eno nogo, 10. leva noga ima samo štiri prste, 11. grozdje in češnje hkrati. ne. Tu prideta namreč obe letvi navzkriž. Trdno jih s štirimi žebljički pribijemo. Luknja v sredini je nepotrebna, pač pa sta potrebni dve luknji v daljši letvi, in sicer ju izvrtajmo v razdalji 25 cm od gornjega in prav tako daleč od spodnjega konca letve. Prav tako okroglo zarezo naredimo v spodnji konec daljše in v oba konca krajše letve. Kako tega zmaja prepnemo, kaže slika. Postopek je isti kakor pri četverokotnem zmaju. V zarezo pri D navežimo vrvico, ki jo zavozljamo v zanko. Na to zanko bomo obesili rep, ki bo prav takšen kakor pri četverokotnem zmaju in tudi prav tako dolg. Skozi obe luknji v daljši letvi (a in b) potegnimo vrvico, ki naj bo 135 cm dolga. Na spodnjem delu zmaja (kjer je torej viden jmajev križ) oba konca vrvice zavoljamo; pazimo zopet, da se nam konca ne bosta mogla zmuzniti skozi luknjici. Nato pa primimo za vozel pri a in vrvico na-tegnimo, tako da bo napeta vzdolž nad daljšo letvico. Na mestu, kjer napeta vrvica dosega luknjico a, pritrdimo na vrvici zanko, ki bomo nanjo navezali vodilno vrvico. Ta vrvica od a do b tvori torej »-ravnalo-«. Vodilna vrvica. Vodilna vrvica naj bo čim daljša. Da se nam ne zmede, jo navijmo na deščico, prosti konec pa pritrdimo na pripravljeno zanko na zmajevem »ravnalu«. Spuščanje zmaja. — Z zmajem gremo na ravno polje, kjer ni blizu ne visokih dreves in zlasti ne električnih napeljav. Zmaja samega držimo v eni roki, vrvico pa napnimo z drugo roko trdno proti vetru. Potem zmaja spustimo, stopamo počasi naprej, vedno proti vetru, zmaj se začenja dvigati, mi pa vrvico prav počasi odvijamo. Višina, do katere se nam zmaj lahko dvigne, zavisi od dolžine vodilne vrvice, pa tudi od težine repa. Na splošno pa je višina 500 m za papirnatega zmaja skrajna meja. DRUŽINSKI POMENKI Ali naj posvojencu njegov To vprašanje se večkrat pojavi: ali je bolj prav posvojenca obvestiti o njegovem položaju ali pa je bolje, da tega ne izve? Otroku v nobenem primeru ne kaže prikri tavi njegovega pravega porekla. To velja enako, če gre za posvojenca ali rejenca, posinovljenca ali pastorka, nezakonskega otroka ali siroto oz. polsiroto. Vsak otrok prej ali slej izve za svoje poreklo. — Prav gotovo mu je to manj prijetno, kakor če bi mu to povedali že v začetku kot nekaj običajnega. Otroku ne smemo prikrivati pravega porekla, marveč mu je treba čimprej povedati, kako je z njegovi starši. Pokazati mu je treba to tudi na primerih iz okolja. Ce roditelji otroka še žive, mu je treba seveda tudi razložiti, zakaj ima še drugo mamo oziroma drugega očeta. Govoriti je treba resnico, jasno pa je, da mu je ne bomo odkrivali v taki luči, da bi otroka to pretreslo ali da bi pravega roditelja zasovražil. Zeto težko je otroku reči, da ga je mati dala posvojiti, ker ga je rodila kot nezakonskega in ga sploh ni marala. Kaj takega mu seveda ne bomo rekli. Morda pa lahko prav isto povemo na način, ki je včasih še bolj resničen ali pa je vsaj blizu resnice. Otroku rečemo: veš, tvoja prva mama (izraza prava in neprava se izogibajte!) je bila zelo v skrbeh zate. Ni imela stanovanja, ni imela stalne službe. — Strašno jo je skrbelo, kako bo s teboj. Imela je več otrok. Jaz pa nisem imela nobenega pa sem jo lepo prosila, naj te pusti me- ni. Takoj sem te vzljubila. Tvoja prva mama je to videla in potem se ni več bala zate. Bila je zadovoljna, da si zdaj moj. Ne vem, kje je zdaj itd. Skratka, treba mu je pojasniti nagibe posvojitve in nagibe pravega roditelja. Za vse to pa je treba imeti precej posluha, da znamo stvar po pravici povedati tako, da za otroka ni boleče ali vsaj ne hudo. Pojasnilo pravega porekla je nekoliko težavnejše edino v primerih, če je otrok še čisto majhen dobil očima ali mačeho. V takih primerih je malo teže zadeti, kdaj in kako otroku to povedati. Zlasti, če je otroku mati umrla že ob porodu ali kmalu po tem, če je otrok najdenček ali če ga je mati dala posvojiti že v prvem letu. V takih primerih je težko dati recept za to, kdaj in kako bi mu njegov položaj pojasnil. V primeru, če je prava mati mrtva, je mogoče najti priložnost tako, da hodimo z otrokom na materin grob in ga urejamo. Ko nas vprašuje, kdo je pokopan v njem, mu mirno rečemo, da je pokopana njegova prava mama. Pojasnimo mu, kdaj mu je umrla in da ima zdaj drugo mamo, da ne bi bil sam brez mame. V drugih primerih pa je treba pač nekoliko paziti na priložnosti, ko otrok v kakršnikoli obliki načne vprašanje, ob katerem bi mu bilo mogoče pojasniti tudi njegov položaj. In take priložnosti nam življenje zmeraj nudi. Otrok sliši kakšno pesem ali zgodbo o mačehi in nas vpraša. Ce zgodba mačeho slabo ocenjuje, kar je običaj in s čemer bi že lahko nehali strašiti otroke — mu moramo seveda najprej povedati, da se to včasih zgodi, da pa niso vse druge mame slabe, pri čemer g* lahko vpraša, ali mu ni enako dobra, kot so drugim otrokom prve mame. Seveda lahko storimo to le, če so otroci med otrokom in nami res dobri in bo lahko potrdil, da smo mu dobra druga mama. Povemo mu še, da je že zelo dolgo tega, ko je imel še prvo mamo, da je bil tedaj še čisto majhen in se tega ne more več spomniti. Nato mu sprejemljivo pojasnimo nagibe, kot smo že omenili, da ga Je dala pač prva mama posvojiti m da smo ga mi posvojili. Potem otroka malo stisnemo k sebi m mu čustveno rečemo: »Kajne, da imaš rad svojo drugo mamo, kot imam jaz rada tebe? Zdaj si naS in se bomo zmeraj imeli radi.-" Glavno je torej, da otroku p0' vemo resnico na pravi način, *D pravi priložnosti in vzdušju, ko so čustveni odnosi med nami m njim najboljši. 0 MODA Za vas šivalni stroj Šivalni stroj je v vsakem go- časa za šivanje. Po delu pusti- spodinjstvu draga investicija. Tudi če je še pri hiši od prejšnje generacije, pomeni veliko vrednost. Marsikatera gospodinja, ki ga ima, si še vedno utrga nekaj časa, da posije obleke in perilo in tudi kaj malega pre-naredi. Računica ji kaže, da s tem precej prihrani. Zato je vredno paziti na šivalni stroj. mo stroj vedno v takem stanju, da lahko drugič kar sedemo k njemu in šivamo. Strojno krpanje je petkrat hitrejše od ročnega, toda le, če se.nam ni treba muditi z napeljavanjem niti, čiščenja stroja, urejanjem manjših napak itd. Stroj naj bo vedno čist. Pod šivalno nožico se nabere polno Po končanem šivanju moramo tekstilnih vfciken, ki ovirajo ali sploh onemogočajo šivanje, ker blokirajo ves šivalni sistem. Redno odstranjevanje teh vlaken in prahu take zastoje preprečuje. Pod nožico podložimo po vsakem šivanju košček debelejše tkanine. Redno mazanje je nujno potrebno, in to z najboljšim strojnim oljem. Preveč namazan stroj pušča pri šivanju mastne sledove. Zato je na novo namazan stroj dobro obrisati, preden začnemo šivati. Sem pa tja naj stroj pregleda strokovnjak, da sproti popravi napake. NASVETI stroj tako zapreti, da obvarujemo mehanizem pred prahom. Prah in druga nesnaga stroj kvarita, zaradi česar imamo prej ali slej razne težave z njim pri šivanju. Stroj ne sme stati pred odprtim oknom, kjer se praši od zunaj, izpostavljen pa je tudi zračnim spremembam, kot so vlaga, sonce itd. Prav tako ni zanj primerno mesto v kuhinji, polni sopare, ali ob zakurjeni peči. Vlaga pospešuje rjavenje, toplota pa prekomerno osuši olje, s katerim je stroj namazan. Le tekoče olje blaži trenje, pri osušenem olju stroj nerad in težko teče. S premislekom moramo izbrati primerno mesto zanj, da nam je takoj pri roki, kadar imamo kaj V naši garderobi mora biti sp° mh»danski plašč za hladnejše dm- z lahkoto pri vi j e-prej namažemo z Binčkove čestitke za 1. maj Dva obrtnika v zadreoi Mizar in zidar sta obupana obstala. Nekdo jima je zmešal orodje in zdaj ne vesta, kako hi si ga oddelila. Pa vendar ni težko. Z eno samo potezo, ki jo zastavi pri točki A in končaj pri točki R, lahko razdeliš oboj- no orodje, da bo imel spet vsak vse skupaj. Položi prav prosojen papir na sliko, v/.eini svinčnik v roke in poskušaj. — Rešitve ne objavljamo. O Vijake mo, če jih maščobo. £ Sivanko za stroj priostri-mo, če z njo preši jemo nekaj centimetrov smirkovega platna. Ce je zamašek prevelik, ga ne obrežemo, temveč ga izdol-bemo v obliki klina. Zamašek se stisne in ga lahko uporabljamo. V kopalni kadi nam ne bo drčalo, če položimo na dno staro frotirko. To je priporočljivo posebno za stare in bolne ljudi ali otroke. £ Rumenjaki ostanejo sveži, če jih denemo v iskodelico in nali jemo nanje mrzle vode. Posodo POStavdtno v hladno shrambo. — Pred uporabo vodo odlijemo. j» Tudi z okenskih stekel Je treba obrisati prah. Ce bomo ob suhem vremenu tu in tam obrisali prah na zunanji strani okenskega stekla, potem nas po de/, j u no bodo presenetile umazane maroge. f) Zelo občutljive senčnike za luč, ki jih težko očistimo prahu, na mazimo s prozornim lakom. Prah bomo potem zlahka obrisali. i£ .lelenja ko/a, ki jo uporab Ijamo za umivanje okenskih stekel, postane po večkratni ujx>-rabi trda. Ce jo splaknemo v slani vodi, nato počasi [»isušimo, pred uporabo pa temeljito pre-gnetemo z rokami, bo postala zopet mehka. f) Ce potreeemo mesto, I | na« je pičil komar ali kak drugi in.sekt, s soljo, bodo bolečine prenehalo in pičeno mesto se ne bo vnelo. Ha- Bela bluza vzbuja svežino in «» jc mladostni izgled. Domača lekarna V vsak dom sodi domača 1£ karna. Kako je potrebni. & znamo takrat, ko se pripeti sna nesreča in bi morali hi nuditi prvo pomoč, dokler poide zdravnik. V domači Lekarni naj bi i™'^ vedno pripravljeno: term<»n za merjenji' vročine. irtg;1 ' razne praske in tablete za K^, mirjonje bolečin in živcev, vaisko oglje, kamilice, , o Iva i.iina i redsl ca kot rU'1'1" olje, grenko sol ali različne caj^ (janež, kumina, l ivk.i. aloa). ^ di povoji so nepogrešljivi 2* vezovanje ran, če smo s'aZ tinktur. obe^ Omarico s poličkami na zid v kot, da nam ne l* ^ mala prostora kn bo vseeno no pri roki. 294951 13 GORENJSKE Srečen konec ganljive drame otroka - vojne sirote Šest let zdrav v duševni bolnišnici časniki poročajo iz Bitolja o vel življenje brez ljudi, »ki straš- drami btroka-sirote, ki se je po no vpijejo*, in matere, ki ni ma- Zaslugi preiskovalnega sodnika ti, a zaman. Našli so ga in vr- Pavla Karamandija vendarle nili v bolnišnico. Nekega dne ga s/ečno končala. Razumljivo je, da je neki bolnik skoraj vrgel z bal- le ta neobičajna drama razburila kona. Če ne bi bilo nekega bol- toeščane Bitolja. O tem sedaj ničarja, bi bil danes S. Š. težek in- tnnogo govorijo, čeprav ni o pri- valid ali — mrtev. meru S. Š. nobenih uradnih po- Iz fanta je zrasel mladenič, ki datkov. Gre za devetnajstletnega je živel v sobici z 20 duševnimi Mladeniča, ki je bil pred dnevi bolniki. Marsikdo v bolnišnici je °dpusčen iz duševne bolnišnice vedel, da je S. Š. normalen, a Demir Hisar, preko Zavoda za re- vendar se nič ni spremenilo, vse habilitacijo pa se je sedaj za- dokler ni prišel v bolnišnico pre- Poslil v nekem podjetju v Bito- iskovalni sodnik Pavle Karaman- 'i". di iz Bitolja, da razišče neki umor življenjska pot S. Š. je neobi- v bolnišnici. Na S. Š. ga je opojna in nevsakdanja. Rodil se je zorila bolničarka Marika, ki ima v vojni vihri, nekje v okolici moža učitelja. Sodnik se je za ta Glamoča. Kmalu za tem je S. Š. primer zavzel. Dolgo se je razgo-°stal brez staršev. Mati je umrla varjal z mladeničem. Tudi on je Pri porodu, očeta pa so ubili star- dobil vtis, da gre za zdravega in »• Novorojenčka so oddali v ne- celo zelo bistroumnega mladeniči dom v Sarajevu. Po kratkem ča. Nato se je razgovarjal z c ki je mislil, da je ona njego- ima sodnik Pavle Karamandi na- *a resnična mati, da ga več ne men, podrobno raziskati primer htbi. še več. Na nepojasnjen na- S. Š. Za zdaj je zanimivo najti **" ga je oddala v duševno bol- zdravnika, ki je dal napotnico za *usnico Demir Hisar, kjer je pre- duševno bolnišnico, (če je bila ta S. Š. skupno 6 let. Ko je pr- sploh izdana) oziroma ugotoviti v'č pobegnil v Skopje, mu je način, kako je otrok prispel v že Atidža sicer odprla vrata, vendar omenjeno duševno bolnišnico. Na %a )e udarila in spet zaprla vra- vsa ta vprašanja bo odgovorila —Marie pametno dekletce. Je Zaman je nato trkal na vrata, preiskava, ki jo bo sprožil sodnik najboljša učenka v svojem raz- nakar se je vrnil v Demir Hisar. Karamandi, ne glede na to, da je redu v malem mestu Garche, v Pobegnil je tudi drugič, da bi ži- »mati* Atidža sedaj v Turčiji. bližini Pariza. Hitro doume snov TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan Batista 151. Z jutrom je krenil tudi Boštjan. Prečil je ostenje Odloma po dobro znanih policah. Zanimalo ga je, kako bo gospoda lovila v prazno. Nad sedlom se je že hotel zaplezati v steno, ko je v macesnih pod sabo zagledal lovca z dekletom. Spustil se je še niže. Streljaj pod njim sta se lovec in dekle igrivo borila, potem se mu je dekle za hip podala, ga ljubkovalo in spet odrivalo. Boštjan se je zmračil, zabolelo ga je in stara rana se je odprla: »On je zvodnik — čemu ga nisem ubil.« Zdelo se mu je, da se planinsko jezero spreminja v mlakužo. Zdaj je med njima končano za vedno. 152. Obrnil se je in se kot ranjeni gams pognal v gredino in skušal zlesti na široko polico, ki bi ga vodila naprej. Oprijel se je za štrleči bolvan in se potegnil. Zahru-melo je. Oprijem se je odkrušil. Kriknil je in že je letel v globino za skalami vznak. Na prvi štrlini se je odbil in se skušal ujeti. Toda padel je v grapo, kjer je obležal. Globoko pod njim so se raz-.bijale skale. Krik in skale so zmotile tudi ljubimca pod steno. Zaman sta zrla v peči, kaj je bilo. Potem sta odšla. . 153. Ko je Boštjan skušal vstati, se mu je pred očmi zameglilo in zavrtele so se gore, globina in sonce. Petnajst metrov nad njim se je režala rumena lisa, kjer so se od-krušile skale. Izpljunil je kri, ki se mu je nabrala v ustih, v roki in nogi pa je kljuvala bolečina. Da bi poklical, ni maral. Od spodaj, kjer so se zbirali lovci, so prihajali glasovi roga. Sele, ko se je sonce nagnilo in so sence padle v steno, ter je hlad zavel in zarezal v kosti, je Boštjan poklical: »Na-po-moč!« Lastnega glasu, ki je prazno odmeval od skladov skalovja, se je ustrašil. ŠTIRINAJST MINUT DRAME V PARIZU Dvakrat premagana smrt ČASNIKI poročajo, da je Annc in ne manjka ji pobude. čeli s poiskusi z mehaničnim Čakanje. Ob 10.15 je prsni koš Tu se je tudi začela nesreča, umetnim dihanjem. Istočasno so zaprt, transfuzije krvi si sled« v sapnik vstavili neko sondo iz druga za drugo. In tako dalje. BREZUPNA DIRKA kaučuka, skozi katero so deklet- Dvanajst darovalcev krvi se iz- Pred časom je bilo ugotovlje- cu vbrizgavali kisik. Ob 9.15, ker menja ob postelji. Sedaj se ve, no, da ima Anne-Marie trakuljo. je tu vsa ekipa, vsa dela tečejo da je to zmaga. Običajne metode zdravljenja ni- vzporedno in z neupoštevanjem Danes se Anne-Mari sprehaja so rodile uspeha. Zdravnik je vseh uzakonjenih običajev (dela po hodnikih klinike. Rada bi tu- predpisal neko »energično« zdra- se brez rokavic na rokah, brez dj na zrak. Zdi se ji, da zdrav- vilo, neki antimalarični prepa- akseptičnih sredstev, ker za to ljenje počasi napreduje. Sicer pa rat. Na steklenički piše: vzeti ni časa) — prsni koš je že odprt, ona ve> kaj se je zgodilo Dva- skupaj pet tablet — po eno vsa- v veno na nogi pa vbrizgavajo krat je bila mrtva, kih deset minut. neki glukozni serum. Dekletcu je bilo dovolj počas- To je odločilni trenutek. Ope- nega zdravljenja. Tega dne zju- raterji začnejo masirati srce, ki traj je, ko sta bili v hiši samo že davno stoji, njena babica in njena mala se 915 _ kazalci na uri hitijo, stra, vzela tablete, da bi »pospe- 9 16 _ n:c g.j-j _ njg ob 9.18 šila« zdravljenje. Použila je vseh se srce giblje! To so anarhični, 20 tablet — v manj kot 20 mi- krčeviti gibi. Ob 9.19 postaja ri- ""l3!1- „ v . tcm normalen. Elektrokardigraf nike "in "ob vsaki priložnostih In Pol ure - Di«. Nakar: nena- fe jasno kaže. Dekletce je oži- kdo ve, kateri izmeđ njih je v doma krik. veio! Toda prsni koš se naen- desetinki sekunde storil edino Ne vidim vec Oslepela sem. krat sponlano zapre. Ponovno praviIen skIep in edino mogoči Babica je po telefonu pokli- konec. To je spet smrt. Glavno je, da se danes spet igra. Rešila jo je brzina, požrtvovalnost, pobuda, iznajdljivost. To je bila borba z delci sekunde. Njenega rodbinskega imena ni v časnikih. Tudi imen zdravnikov ne. »Reklama« je v Franciji prepovedana za vse zdrav- «2* < ala zdravnika, k. jo je hotel v Se kQ§ bfž t divj, VOŽnJi čimprej prepeljat, §e ^ ^ Qb v bolnišnico. Niso pa minile tri ,2] srpe ponovno ^ienj* de-minute, ko je dekletce zdrkmlo _ toRrat anarhicno< pravi gib. ,s, »8 s sedeža. To je bil konec. Zdrav- KINOBUS nik je to vedel, da jc konec. Vendar je nadaljeval z divjo vožnjo po ulicah in je dekle naposled prenesel dvorano. ZMAGA Pfed dobrim mesecem je vse svetovno časopisje obširno pisalo o hudi nesreči v Havanskcm pri-ItanBču, ko je ob razkladanju orožja prišlo do eksplozije. Pri tem je bilo ubitih 60 delavcev. Prebivalci kubanskega glavnega mesta so s posebnimi slovesnostmi pokopali ubite tovariše. Dolge kilometre ceste, po katerih se je razvil pogrebni sprevod, so posuli s cvetjem. Spretne turistične agencije v Rimu obetajo turistom še večji Ob 9.22 elektrokardiograf ka- užitek, kot je ogledovanje kla- operacijsko že: zmago! Srce je začelo mirno, sičnih rimskih zgodovinskih spo- normalno biti. Iz rane na prsih menikov. V posebnem avtobusu je brizgnila rdeča kri: to je živ- bo turist lahko med vožnjo gle- DVL SMRTI ljenje! dal antične znamenitosti v pro- Toda Anne-Marie je bila mr- Res ob tem času zdravniki te- jekciji na filmskem platnu isto- tva! Srce se je ustavilo. Diha- ga še ne vedo. Morda ne bo. To- časno z razvalinami na obeh nje je prenehalo. Vsi refleksi so da četudi oživi — kdo ve kaj bo straneh ceste. Slike na filmskem izginili. Nič več ni bilo mogoče z njo? Kri dolgo ni krožila po platnu bodo pripovedovale o izgubiti. Ekipa zdravnikov je organizmu. Ni »zalivala« centrov življenju v tistih rimskih antič- podvzela vse »proti predpisom..< in nekateri izmed njih so ne- nih stavbah, ki so zdaj razvali- Ob 9.07 je zdravnik prinesel dvorano poškodovani. Prav go- ne. Svoje bodo pri tem opravili dekletce v operacijsko dvorano, tovo pa ne bo nikoli spregovo- rudi strokovnjaki, tako da bo Ob 9.10 je bila enodušno ugo- rila! To operater misli in ne go- »imel obiskovalec vtis, kakor da tovljena smrt. Ob 9.13 so pri- vori o tem... je prišel v stari Rim«. ULJ n Oskrbnik se Je nameril k svislim. Poklical je Reparja. »2« grem, |*0»pod,« se je ponižno odzval in potegnil za seboj *"n.ia, ki j« venomer silil z glavo k tlom. »Rcpar,« je zamoklo rekel Herman in se ozrl, če ga kdo ne 8"ši, ali veš, kdo je takrat pomagal Smrekarju, da je zmogel ■>**v»iemo?« "•Svobodnjak Hribar,« je zinil kajžar. Valptov gladko obriti obraz se je skrcmžil v zlobno zadovo-Je" nasmeh. »Ta? In kaj še veš o njem?« . *Pred tremi dnevi sem v Ravneh pomagal Talerjevim spraviti rovt. Pa se ini je oče Taler pritožil, da mu je Hribar prebavil (lVa mejnika, vrh tega pa ga je še ozmerjal. Hribar sovraži T*1', ki so doma na severu. Povedal pa mi je Talorjev oče tudi °» da je Hribar ukradel srnjaka,« je končal Rcpar. Na obrazu nui jo videlo, kakšno samozadovoljstvo ga je prevzelo, da je °fel postreči oskrbniku t; tako imenitnimi novicami. Tako sta dospela do svisli. Oskrbnik si jih je ogledal okoli n '»koli, od tal pa do vrh slemena. Ko se je vse ogledal, je rekel: Poi/vcdi mi, Repar, kaj misli "l);'r s tisto bukovino, ki jo je bil spomladi podrl na Mcžaklji; * 1 bo naredil drva ali oglje. (dej. da natanko poizveš!« Nato jc * dodal: ..Za nagrado ti odpustim tri dni tlake in ti dovolim grajskem travniku nabirati brezovico za svinje.« , ,v;*jzar ,,■ vdano pogledal valpta, se zahvalil za izkazano mi-sl 'n globoko pripon ml hrbel pred njim, ki se je ošabno vzpel v Halo, VIII. Pot •"»Sa na planini jc šla h kraju. Kvatrni teden je deževalo, Prn Pa je narahlo zapadel sneg. Pa ga je kmalu vzelo. Jasne ' 80 prinesle slano. Čez dan sta pastir in žival iskala sončnih leg, pa tudi gamsi so se pomaknili na prisojne kraje. Ovce so silile kvišku v skalovje, kajti spodaj je bilo že do ruše poglodano. Iz ovčarske bajte se jc kadilo. Stari sirar Florijan je kuhal kosilo. Sedel je na tnali in na žerjavici v očrneli ponvi mešal z maslom zabeljenc žgance.« »Jest pridi!« je povabil ovčarja. Fant je pritekel iz shrambe, kamor je pravkar znosil sveže hlebčke 9ira. »Kruha in sira sem ti pripravil, pa ne pozabi vzeti tudi čutarice z vodo! Zgoraj je ni,« mu je med jedjo povedal sirar. »Se trikrat bom gnal!« se je poveselil Janez, si obriaal mastna usta, vrgel torbo ecz. ramo in si nataknil cokle. Se trikrat, juhej!« se je zasukal na peti. Cez tri dni bo sv. Mihael in takrat pride veliki hlapec s tovornim konjem, da ju preseli domov. Oh, če bi ne bilo tega preklicanega medveda! Se nobena ovca ni s planine prinesla lepšega venca, kakor bi ga bila tista, ki je imela troje jagnjed. Tako pa...! Stekel je v stajo in odprl visoko leso. Nasmehnil se je in njegove oči so objele pisani trop, ki se je skozi ozka vrata dren jal k žrebastim snlnicam. Z veliko slo so ovce lizale sol. »Se korito mi boste požrle!« se je jezil Janez. Zagrabil je vodnico za leseni jarem, na katerem je visel debel zvonec. »Na, bica, bica, su-su!« ji je ponudil soli iz roga. Z glasnim bee-bee je žival skočila za njim, da ji je opletal debeli zvonec pod vratom. Trop je planil za njo. Ovčar je zažvižgal na prste in peljal trop čez tratino, posejano i belimi skalicami. Nato so se začeli vzpenjati v strma pobočja Debele peči. Trop se je porazgubil v skalovitem svetu. Jarci so marno obirali od slane opaljene rjavkaste šope trave. Pastir je zlezel na ploščato skalo in se zleknil na soncu. Nič več ni odlagal suknjiča, kali, da bi si slačil srajco. Sonce je začelo skopariti s toploto, % katero je bilo poleti tako radodarno. Kdaj pa kdaj je iz globine planil veter in se kakor razposajen otrok poigral z lističi sleča, da so zaplesali po zraku. Usahle očnice so zatrepetale. Očvar je stegnil roko in si utrgal zamrli cvet. Obraz se mu je zategnil v bolesten smehljaj. Življenje in lepota — kako kratka sta! je pomislil. Se pred nekaj tedni jc blestela in z medeno vonjavo vabila čmrlje v goste, danes pa je mrtva in njeni deviško beli listi so počrneli! Globoko spodaj je kakor zlata zaplata ležal macesnov gozdič. Tja je splaval ovčarjev pogled. Takrat so cvetele očnice in murke, encijan in sleč, arnika in planinski lan in še tisoč cvetic. Martinčki so švigali po razgretem skalovju, raznoteri metulji so se obešali po rožah in črmlji so pili med. Spodaj po pokljuških goščah pa se je ženil srnjak. Takrat je v zelenem macesnovju našel raztrgano ovco. Kakor velik pečat, s katerim je bila potrjena smrtna obsodba, je bila v okrvavljena tla vtisnjena šapa silnega medveda. In potem se je odpravil na pot, na žalostno pot. V Spodnji Radovni je srečal strica Urha. Domov je bil namenjen; kar po bližnjici čez Ravne. Ko mu je povedal, kam da gre, si je stari gozdar zagrebel prste v osivelo brado in mrmral nekaj o lovskih pravljicah. Grad lahko dela kar hoče! To je nepisana postava. Zoper to celo Hribar nič ne more. In potem jc prišel na Ravne, kjer so Hribarjevi pospravljali rovt. Zopet je videl svojce: oglarja in Rožo, ki sta pomagala Hribarjevim. Nič več se mu ni zdela otrok. Dekle! In ko jo je tako gledal ob svitu večernega ognja, se je spomnil lepe Hatrice iz Zaspega. Sestra sestri ne more biti bolj podobna! In Roža mu je sestra samo po mleku! Neko toplo čustvo se mu je rodilo v prsih; ni vedel, kam bi z njim. Očnice ji je bil obljubil. Roži. Najlepših, kar jih je kdaj videl, je natrgal. V zelo nevarnem kraju! Pod deščico jih ima in v nedeljo pridejo oglarjevi k Hribarju. Takrat jih podari Roži... Ropot kamenja ga je vzdramil. V gorsko tišino je udaril pasji lajež, s katerim se je mešala zategla tožba planinskih kavk, ki so kakor črne sence letale nad ovčarjem. Jarci so dvignili glave in napeli ušesa. 2433 SOBOTA, 30. APRILA 1960 Te dni po svetu KOCA POPOVIC V INDIJI Na poti po nekaterih azijskih in afriških državah, se jugoslovanska delegacija, ki jo vodi državni sekretar za zunanje za deve Koća Popovič, trenutno mudi v Indiji. V sredo, 27. apri la, sta Kočo Popoviča sprejela predsednik indijske republike Randžendra Prasad in predsed nik vlade Nehru. KUATLI V BEOGRADU Z letalom JAT je v sredo 27. aprila prispel v Beograd prvi državljan ZAR fen bivši pred sednik republike Sirije Sukri El Kuatli s soprogo. Z njim je pri spel tudi veleposlanik ZAR ■ Jugoslaviji Sabet Aris. Sukri El Knatli bo ostal kot gost pred sedrrika Tita pri nas 14 dni in si bo ogledal nekatere kraje t Bosni in Hercegovini, na Hrvatskem in v Sloveniji. NOVA DRŽAVA V sredo zjutraj so svečano proslavili neodvisnost afriške republike TOGO. Zeleno-rumeno-rdeča zastava te najmlajše neodvisne države na avetu in čla niče OZN je zavihrala na Trgu neodvisnosti v glavnem mestu TOGA Lomeu, v pozdrav neod visnosti pa je bilo izstreljenih 101 topovskih salv. SPET DEBATA O ZAUPNICI Po dveh mesecih vladne krize v Italiji, se je v sredo spet začela v senatu debata o zaupni c i Trambonijevi administrativni vladi. Toda vlada se je Zgornjemu domu predstavila v okr njeni sestavi, ker so trije ministri že odstopili. Kaže, da kljub velikim naporom italijanskih političnih krogov, da prebrodijo vladno krizo z vzpostavitvijo administrativne vlade, te krize ne bo moč tako hitro in brez težav prebroditi. ODSTOP DIKTATORJA Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je po nedavnih krvavih neredih v deželi odstopil kot predsednik države. Dolžnost predsednika Južne Koreje bo do novih volitev opravljal Hu Cung. Vest o odstopu Sing Man Rij a so v Južni Koreji sprejeli z velikim veseljem. ADENAUER SPET IZVOLJEN V Karlsruhu zaseda kongres zahodnonemške krščansko-de-mokratske stranke. Na kongresu so v sredo, 27. aprila, sprejeli resolucijo, s katero odobravajo zunanjo politiko kanclerja Adenauerja. Hkrati so na kongresu ponovno izvolili za šefa stranke za prihodnji dve leti Konrada Adenauerja. TELESNA KULTURA VI. EKONOMIADA Vrvež mladih v Kranju Kranj, 28. aprila kosilom. Sicer pa ji je Kranj Sobota, med ženskami pa Celje. Včeraj popoldne, ko je izpred všeč. V skupni oceni je zmagalo Celje Dijaškega doma v Kranju kre- Takšne in podobne vtise so pred Kranjem, nil sprevod tekmovalcev, ki na- dobili skoraj vsi udeleženci. So Rezultati — moški: krogla: Ku- stopajo na VI. ekonomskih težave, vendar smo prepričani, mer (Ljubljana) 13,47 m; višina: igrah, je pokrovitelj iger pred- da bodo kljub temu VI. eko- Deželak (Trbovlje) 168 cm; dalji- sednik ObLO Kranj svečano nomske igre tudi to pot dobro na: Košan (Celje) 553 ccm; tek otvoril na igrišču Triglava VI. uspele. na 1000 m: Kovač (Murska So- Ekonomiado. S tekmami v odbojki za mo- bota) 2.46,3; tek na 100 m? Gum- V uvodnih besedah je tovariš ške in t rokometu za ženske se ze (Maribor) 12,2; štafeta 4 krat Puhar pozdravil nastopajoče in je včeraj dopoldne pričela letos- 100 m: Celje 0:49,6. Ženske — jim zaželel čimveč uspehov na nja ekonomiada. Dijaki 9 sred- krogla: Komel (Ajdovščina) njih ekonomskih šol iz LJublja- 12,12 m; višina: Zaje (Kranj) ne, Maribora, Novega mesta, 130 cm; daljina: Silan (Celje) Kopra, Ajdovščine, Murske So- 450 cm; tek na 60 m: Silan (Ce- bote, Trbovelj, Celja in Kranja, lje) 8,3; štafeta 4 krat 100 m: Ce- športnih igriščih. Hkrati pa se je vsem udeležencem opravičil ker Kranj še danes nima primernih športnih objektov. De- Kot smo že poročali, je bil torek, 26. aprila, pred Okrajnim ljudskim odborom Kranj zbor XII. mladinske delovne brigade »Jožeta Janežiča«. Pokroviteljstvo nad brigado je tokrat prevzela tovarna usnja »Runo« iz Tržiča. Brigada pa je odšla na avtomobilsko cesto zarana, v sredo, 27. aprila.. Seja ObLO Kranj Kranj, 28. aprila — V Kranju je bila danes seja jal je, da bodo do prihodnjih so se zbrali tokrat v Kranju, lje 0:55,8. ekonomskih iger v Kranju že da Dj se pomerili v športnem V vsaki disciplini je nastopilo zgradili novi šiportni stadion, tekmovanju. Organizator te ve- po 18 tekmovalcev, iz vsake šoki ga bo mladina pričela gra- \foe športne manifestacije je le po dva. Organizatorjem mo-diti že letos. Ekonomska srednja šola iz Kra- remo dati priznanje, saj so pri Po uvodnih svečanostih je nja, pokrovitelj pa je predsed- slabih pogojih na igrišču uspeli bilo tekmovanje v atletiki. Ko nik ObLO Kranj tov. Franc Pu- še pred nočjo končati s tekmo-smo gledali tekmovalce, urno har. Organizacijo moremo le po- vanjem. med njimi opazili predvsem de- hvaliti, žal pa jo ovirajo slabi V namiznem tenisu za ženske kleta. Na letošnjih ekonomskih športni objekti. Zopet lahko ugo- je sodelovalo 9 ekip, ki so se igrah sodeluje preko 400 dija- tovimo, kot na vseh večjih do- pomerile vsaka z vsako. Zmaga- Občinskega ljudskega odbora. Na ^-J"^"^0^-^^LilT kov in dijakinj iz 9 ekonomskih sedanjih prireditvah, da je zad- le so Ljubljančanke pred Kop- skupni seji so razpravljali o ne- srednjih šol v Sloveniji. nji caS) da tudi v Kranju dobi- rom in Mariborom. katerih imenovanjih in razrešit- mo igrišča, ki bodo vsaj delno Tekmovanje je doslej pokaza- vah, na ločenih pa o gibanju ustrezala potrebam posameznih lo, da so se vse šole resno pri- osebnih dohodkov in koristenju športov. Improvizirana odbojkar- pravile, saj so bili doseženi v at- delovnega časa v letu 1959, dalje ska igrišča v Savskem logu, ro- letiki dobri rezultati, in tudi v o smernicah za delo Svobod in kometno igrišče na Zulariji ter športnih igrah smo videli lepo prosvetnih društev, o odloku o slaba atletska steza in druge at- kvaliteto. Danes in jutri se bo posesti psov, o priključitvi Kme- vega letnika Ekonomdske sred- ietskft naprave na Triglavovem tekmovanje nadaljevalo. tijske zadruge Kokra h Kmetij- oč ski zadrugi Preddvor, o pripo- V vrvežu mladih smo poiska li tudi nekatere udeležence iz ostalih krajev Slovenije, ki so nam odgovorili na nekaj vprašanj. Govorili smo z dijakinjo pr- jitvi Trgovskega podjetja »Tobak« Tržič k Trgovskemu pod- Več o seji, predvsem o razpravi, bomo še poročali. nje šole iz Kopra Patricio Sae na. »Ali letos prvič sodelujete na Ekonomiada?« »Da.« »V kateri športni panogi nastopate?« »Tekmujem v atletiki, in sicer v metu krogle.« »Zanima nas, če ste prvič v Kranju in kako vam je všeč? »Sedaj sem že drugič v Kranju in mi Je všeč. Preseneča me samo to, da ne vidim v Kranju dobrih Športnih objektov.« Lučka Božovič iz Novega mesta je letos prvič v Kraju. »Kako ste zadovoljni s prehrano in prenočiščem?« »Moram reči, da je vse v redu.« Kaj pa Kranj, ali vam je všeč?« »Nadvse, saj sem že dolgo želela obiskati metropolo Gorenjske.« Nada Curkova iz Ljubljane pa se nam je, ko smo jo srečali, pritoževala nad mrzlim nogometnem igrišču, ne morejo biti ponos kranjskim športnikom in športnim delavcem. Se tako odlična organizacija ne more zabrisati slabega vtisa, ki ga gostje dobe, ko morajo nastopati na takih objektih. Včeraj dopoldne so bile odigrane moške odbojkarske tekme. Med 9 moštvi, ki so bila razdeljena v tri skupine, so se uvrstila v finale tri moštva. Med temi je zmagala ekipa iz Kranja pred Mursko Soboto in Ajdovščino. Kranjčani so premagali Ajdovščino z 2:0. Mursko Soboto pa z 2:1. V rokometu za ženske je bilo končano predtekmovanje. V finale so se uvrstile dijakinje iz Ajdovščine, Kopra in Kranja. Šport med delovnimi kolektivi žital ii sli iirtii objetli Gimnazija, tretja pa je bila ekipa IKS »Iskre«. Sah: Tudi tu je nastopilo 12 ekip. Igrah so brzoturnir. Vrstni LJUDJE / N DOGODKI Nova smer? Ni dolgo tega, kar so zaključili eno najbolj množičnih tekmovanj med delovnimi kolektivi v zadnjem času. Sindikalna podružnica tovarne gumijevih is- red je naslednji — 1. OLO Kranj; delkov »Sava« iz Kranja je or- 2. Bolnišnica Golnik; 3. Planika, ganizirala športno tekmovanje v V internem kegljaškem tekmo-rokometu. odbojki, namiznem te- vanju je dosegel najboljši rezul-nisu, kegljanju, streljanju in tat Jernej Toplak, ki je v 100 šahu. lučajih podrl 387 kegljev. Štirinajst dni so se vrstile tek- Ob tej priložnosti Je sindikal- me na športnih igriščih. Razve- na podružnica Save pripravila za Kranjčanke so v predtekmova- šljivo je, da se je prijavilo re- prva mesta tudi lepe pokale in nju premagale Novo mesto z kordno število ekip raznih sin- nagrade. Organizacija tekmova- 10:1 in igrale neodločeno s Ce- dikalnih podružnic, šol in usta- nja je bila dobra, ljem 2:2. Med vsemi ekipami nov. To pot niso sodelovale sa- Ne moremo pa mimo resnice, mo večje sindikalne podružni- da so bila tekmovanja na skoraj ce, ampak smo videli na igriščih nemogočih športnih objektih. -tudi ekipe manjših delovnih ko- Vzemimo samo rokomet, ki so lektivov. Skratka to tekmovanje «» terali na Zulariji. Kako bi bije doseglo svoj namen. Sodelo- lo, če prašnega igrišča ne bi ovla-vali so predvsem tisti delavci iz *'l dež? Vseeno pa je tekmova-naših kolektivov, ki se sicer ak- Je doseglo svoj namen. -č tivno ne ukvarjajo s športom v raznih športnih društvih in klubih. najbolj ugajajo Koprčanke. V atletskem tekmovanju za moške in ženske so bili najuspešnejši med moškimi ekipami M. Brez hrupa in z določeno me ro razočaranja se je končal pet KONČNO ENOTNO VODSTVO TVD PARTIZANA ZA GORENJSKO Tako so se prijavile priredite- Kranj. 28. aprila. 1 ju športnih iger ekipe iz Tiska- Včeraj je bila v Kranju seja nine. Vajeniške šole za razne Izvršnega odbora Okrajne zve- stroke. Gumarske industrijske ze Partizana za Gorenjsko. Raz- tem delu sveta. Kdaj se bo ta znaln, da je indonezijska vlada šole, osemletke »Simona Jenka«, pravljali so o ustanovitvi enot- spor rešil je težko predvideti, ravnala v skladu s svojimi suve- Špika, Občinskega ljudskega od- nega organa za vodenje telesno- dnevni uradni obisk kitajskega jasnu pa je — to je povsem ne- renimi pravicami, ko je prepove- bora, kranjske Gimnazije, IKS vzgojne dejavnosti na Gorenj- dvoumno povedal indijski pre- dala trgovanje kitajskih trgov- »Iskre« Iskre, Elektrotehničnega skem in o predlogu Pravilnika mier Nehru na sestanku z novi- cev na indonezijskem področju, podjetja, Planike, Gorenjskega skupnega organa, ki ga je Izvrš- narji po končanem obisku kitaj- nadalje v uradnem sporočilu po tiska, Elektro Kranj, osemletke ni odbor pripravil, skega predsednika Cu En Laja obisku Cu En Laja v Burmi, kjer »Staneta Žagarja«-, Bolnišnice z Sprejeli so predlog, naj bi se — da Indija ne misli popuščati v je posebej poudarjeno, da želita Golnika, osemletke »Jože Kova- Iniciativni odbor za ustanovitev vprašanjih, ko gre za njen nacio- obe državi na miren način rese- čič«. Okrajnega ljudskega odbo- enotnega organa telesnovzgojne nalni interes. Os ne drugega po- vati obmejne spore. Koner kon- ra Kranj in Save. dejavnosti, ki obstaja že od la- tem je nedvomno obisk kitajske- cev se kaže to stališče tudi v V posameznih disciplinah so ni, sestal prihodnji teden In pre- ga ministrskega predsednika v dejstvu, da so se pogajanja o bili doseženi naslednji rezultati: tresal konkretne predloge o or- Indiji koristen zaradi tega spo- nekaterih nerešenih mejnih pro- Rokomet: Nastopilo je 10 ekip. ganih enotnega vodstva in o znanja. blemih med Kitajsko in Indijo Tekmovali so v dveh skupinah drugih organizacijskih vpraša- Ostra zunanja politika Pekinga ter Kitajsko in Nepalom splih vsak z vsakim. Prva dva iz tir- njih. Ustanovitev tega organa je napram svojim azijskim sose- začela. Morda ti znaki le nazna- ke skupine pa sta igrala v finalu, predvidena 14. maja na ustanov- dom namreč vzbuja pri njih pre- njajo določeno novo smer kitaj- Tako je v tej Športni disciplini ni skupščini, ki bo neposredno eejsnje nezaupanje do Kitajske, ske politike, ki bi bila vsekakor vrstni red naslednji 1. IKS p« skupščini kar nedvomno slabo vpliva na razumnejša in bi manj razbur-pomlrltev na tem področju. Iz- jala javno mnenje v prizadetih azijskih državah. predsednika vlade Cu En Laja v New Delhiju. O obisku so svetovne agencije mnogo poročale. Mnogi zunanje politični komentarji so na široko ugibali o mogočih in nemogočih rezultatih, ki naj bi jih ta sestanek prinesel. Uradno sporočilo, ki Je bilo objavljeno po razgovorih pa je ta pričakovanja demantiralo. v njeni se govori, da razgovori ni-m pripeljali do izgladi Ive nasprotij v najbistvenejšem vprašanju, to je vprašanju obmejnega spora, ki traja že dolgo vrsto let, ki p« Je postal najbolj aktualen lani. ko je prišlo do krvavih incidentov na lndljsko-ki-taj.ski meji. Obe strani sta ostali pri svojih starih stališčih glede meje. Delen uspeh razgovo redno ostro stališče, ki ga je kitajska vlada zavzela do sklepa indonezijske vlade, d« prepoveduje trgovanje Kitajcem na svo- »Iskra«; 2. Gimnazija Kranj; 3. Iskrn: 4. Vajeniška šola za razne stroke. tvd Partizana. Okrajne zveze -sa rov med Cu En Lajem In Ne- jem ozemlju, pa potem nerešeni h rajem Je morda vzpostavitev mešanega odbora, v katerem mi zastopani predstavniki obeh vlad, ki naj bi se izmenoma sestajal v Nevv Delhiju In Pekingu in razpravljal o nerešenih problemih ter pripravil poročilo o katerem l>i sklepali vladi Indije In Kitajske. Vse torej kaže, da bo obmejni spor ined Indijo in Kitajsko še vedno odprt in da bo fie naprej predstavljal jabolko razdora v problemi, ki so privedli do raznih konfliktov na burmansko-kitajskl meji. nato neresen problem kitajsko-iiulljske meje, pa kitajska zahteva za Mount Eve restem, vse to kali prijateljstvo med azijskimi državami in vodi vodo na mlin raznim vojno-huj-skuškim elementom, ki jih tmli v Aziji ne manjku. Določena ublažitev politike Pekinga se kaže v zadnjem času v tem. da je Kitajska uradno pri- mi Izdaja CP »Gorenjski tisk«. -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 ~ Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din. mesečna 75 din. Ce gledamo na pslozaj v Aziji s tega stališča, potem morda neuspeh zadnjega obiska kitajskega predsednika v New Delhiju le ni tako fntalen in vendarle pomeni uvod v normalno reševanje sporov na miroljuben način brez groženj in izsiljevanja. Odbujka: V odbojki je nastopilo 8 ekip, ki so se razvrstile takole — i. Iskra: 2. Sava; 3. Gimnazija Kranj. KRANJSKI PLAVALCI PRIČELI S TRENINGOM V četrtek, 14. aprila, so v bazonu tovarne Inteks v Kranju pričeli z rednimi treningi tudi plavalci kranjskega Tri- renjskega tiska, ki se je uvrstila na drugo mesto. Zmagala je No?o strelišče na Golniku Namizni tenis: Nastopilo je 12 glava. Treninge bo vodil trener ekip. Presenetila je ekipa Go- Peter Arnšek. Predvsem bodo poskrbeli za sistematično vadbo obeh olimpijskih kandidatov, to je Vlada Brinovca m Janeza Kocmurja. precej pozornosti bodo letos posvetili tudi ženski »'kipi, tako da bo vsu ekipa Is bolj homogena v tekmovanju. Sedaj obiskuje treninge okoli 00 tekmovalcev, od tega kar 18 deklet. Kot je že znano, bo letos dr- Strolutvo j« rnzrn rokometa librsko strelišče ki lx> omogoča- najpriljubljenejši štx>rt starih in lo strelcem PSdnejšO vadbo. Po- ml.ulih Gotmčanov. Vendar p'» sebna komisija je le pripravila strelci nimajo ravno najboljših idejni osnutek hegS strelišča, ki žavno ekipno prvenstvo poteka- pogojev za uspešno delo. Čeprav n(> v neposredni bližini st.mo- lo v obliki lige, medtem ko bo so Golničani skupno m strelci vanjskih blokov. Komisija je državno prvenstvo za posamez- bližnjih krajev pred dobrimi de- nsprsvUs tudi predračun, po ka- nike, letos spet v Kranju, in IttllU leti i prostovoljnim d -lom u?<™ }»> J*>t'vbn<> za to drugi polovici avgust* zgradili takrat snegu najlepših "'Kraji Ilikr v Kranju tmli pri„ra_ vendar le ta danes ne .sluzi vec- bod<> vsj ljuhilHjl trl,a s()orta ve kamli(latov .,a „umpijske SVOJjemu namenu. poprijeti /.. delo, s čemer bodo igre v Rimu. Zvezni treniiiK Toda vss kaie, ds bo Golnik pomagali k hitre j ii uresničitvi bo vodu ante senjano- v kratkem dobil še eno maloku- njihovih želja. VlC. Zadnje vesti BEOGRAD, 28. aprila - Danes dopoldne so odpotovali iz Beograda na Kubo, Češkoslovaško in Vzh. Nemčijo delegacije Centralnega sveta jugoslovanskih sindikatov, da bodo kot gostje sindikalnih organizacij omenjenih držav prisostvovale na proslavah 1. maja. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE NA BLEDU V soboto, pred 1. majem. b° na Bledu večje prvomajsko zborovanje pred domom Par" tizana ob 18.30 uri. Na zb°r" no mesto bodo prišli občani i* mesta in okolice ter člani delovnih kolektivov z zastavami in prapori v sprevodu, H se bo začel v Gorjah in se N pomikal skozi Rečico proti Bledu. Zvečer bosta praznično razsvetljena Blejski grad in otok. V nedeljo, na praznik, bodo z budnico oznanil' začetek praznovanja, nekateri pa bodo množično in f manjših skupinah odšli na izlete v naravo. SEUL. 28. aprila - Velike časopisne agencije poročajo iz Seula, da jc davi doživela konec Sing Man M' jeva Koreja. Dosedanji predsednik Sing Man Ri, zna" pred leti, med korejsko vojno, kot »zverinski starec«. ie dokončno zapustil predsedniško palačo. Pred tem se [e sestal z začasnim predsednikom in zunanjim ministrom Ho Cungom in ameriškim veleposlanikom v Seulu. En° uro pred tem je v predsedniški palači umrla vsa družin* bivšega izvoljenega predsednika Li Ki PomgS, osebneff8 prijatelja in desne roke Sin* Man Rija. Li Ki Pong je stal simbol policijskega Pri" tiska in nasilja v državi med vladavino Sing Man RiJ*« " Sporočili so, da gre za sani"' mor, vendar so kasneje uradno potrdili, da je Sin;,' !V,an Rijev posinovljcncr Ri Ka°* Sun nl)il najprej svojega <»"" ta Ki Ki PODfS, mater « mlajšega brata, končno pa sC samega sebe. Iz predsedniške palače se je 85-Ietni Sing M*8 Ri odpeljal v svoji črni limu" zini v spremetvu vojne p"'1" eije. Po 15. minutah se Je za" Šele življenje zasebnega državljana Sklg Man Rija. kaJ terega 65-lefos kariera In letna vladavina v Južni Koreji sta bili te dni kronam ■ smrtjo 164 prebivalcev Seol* in drugih ju/nokorejskili ""'s - ki so se dvignili proti samovolji enega samega BloVS* ka. v Seulu so se /.<• p»i<,vl letaki, ki zahtevajo /dn"'"" Severne in Ju/ne Koreje. k11 ki so »dgo- snovanje oseh, v orne sedniških volitev in i/1'"' te* političnih Internirane«« fl drŽavi, Letake sta ra/širj- dve organlsacljl JožnoiM»rw ske mladine. /a falsificiranje 1»"'. 1 si *' ^395 SOBOTA, 20. APRILA 1960 VELIKE STVARI ™^^tctivov r v. »Sestal se je delavski svet in razpravljal o dobičku in o skladih. Komisije so predložile delitev toliko milijonov za to, toliko za drugo ...« Tako včasih poročajo na posameznih konferencah predstavniki večjih kolektivov. Njihovi samoupravni organi ne končajo pri upravnem odboru, marveč se podaljšajo na razne stalne in občasne komisije, na obratne svete itd. Dokaj drugače pa je v malih kolektivih, tam kjer je ves kolektiv tudi delavski svet, kjer je vratar obenem tudi skladiščnik in orodjar, kjer prav zato ker jih je malo, nimajo ne malic, ne doma ob morju, kjer ne razporejajo milijard, morda niti milijonov. Delo v takih kolektivih je včasih še zahtevnejše in teže: delavci morajo delati na raznih delovnih mestih in specializacija je redkokje možna. Družbenega življenja skoraj nikjer ni, delavsko samoupravljanje je pod močnim vplivom uprave oziroma vodilne osebe. Take so navadno specifične težave malih kolektivov. In vendar so ti kolektivi zelo potrebni skupnosti. Oni bodisi z razdelitvijo dobrin (trgovina) bodisi z izdelovanjem drobnih potrebščin ali z opravljanjem malih vsakodnevnih uslug dopolnjujejo velike tovarne in izboljšujejo življenjsko raven prebivalstva. In vendar se o njih malokdaj govori. To pot pa smo nekatere obiskali in se pozanimali o njihovih uspehih in težavah. Kar smo zvedeli, vam posredujemo. Vse rešuje upravni odbor Veliko pišemo o tekstilu in čevljih, o železu in žlindri, o hišah, ki jih zidajo delavci. O žabah, polžih in želvah pa skorajda nihče ne sliši. Zato so delavci in delavke podjetja Ribnik na Jesenicah upravičeno užaljeni, saj vsako leto izvozijo za 50 do 60 milijonov dinarjev tega blaga. Njihove ribnike in lope smo našli ob gornjem delu jeseniške železniške postaje, ki jo preurejajo. Nekaj urnih ženskih rok v visokih gumijevih rokavicah je pravkar izbiralo želve za izvoz. Delavke so jih spretno merile in po velikosti stavljale v različne zaboje. Ze tisti večer je ta tisočglava skupina preko račila državno vejo brez potnega lista. V drugih ograjah eo bile žabe. Njihovo regljanje nas je oglušilo. in še niso našli drugega. Vse rešuje upravni odbor. Sestaja se dvakrat pa tudi trikrat tedensko. Sindikalno članarino im druge članske zadeve pa urejajo v sindikalni organizaciji, ki združuje vsa izvozna podjetja in ustanove na Jesenicah. »Kako deluje sindikalna organizacija za toliko podjetij?« smo radovedni spraševali. »►Dela. Seveda ne more raz- pravljati in reševati problemov, ki jih čutijo delavci v kolektivu. Oni lahko skupno organizirajo proslave, študij in predavanja, sindikalne izlete in podobno. Toda številke, čeprav drobne probleme posameznih kolektivov pa tam ne rešujejo.« Tako nam je govoril tovariš Tone o nekaterih težavah tega malega kolektiva z zanimivo dejavnostjo. Od 5 milijonov na 40 milijonov Te živali, kot so povedali, dobivajo večinoma iz Makedonije. Na Jesenicah j(ilh razložijo iz vagonov oziroma zabojev in jih zneso v ograjene lope.Zabe imajo tudi vodo za tradicionalno kopanje. Želve pa ©o v veliki ograjeni staji. Za hrano jim dajejo solato in zelje. Celo banane smo videli. Ko se živali nahranijo in odpočije jo, jih zberejo po velikosti in odpravijo na končno potovanje. Tone Prežel j, predsednik upravnega odbora, je povedal nekaj težav tega 17-elariskega kolektiva. So brez direktorja in brez sindikalne organizacije. Direktor je odšel lani decembra Eden najmlajših kolektivov v kranjskem okraju je iz Krope. Umetno-kovin-ska obrt je za Kroparje značilna že desetletja nazaj, vendar je šele leta 1956 postala organizirana obrt — nekakšno majhno podjetje. V kolektivu je le 38 članov, ti pa so v večini še tudi zelo mladi. Povprečna starost vseh zaposlenih je 25 let. Predsednik delavskega sveta tov. ZDRAVKO STALC nam je o njihovem komaj 3-letnem obstoju pripovedoval takole: »Ko smo se odcepili od Plamena, smo začeli z zelo skromno proizvodnjo, ki je prvo leto znašala po vrednosti le okoli 5 milijonov dinarjev. Ta številka pa je že lani postala osemkrat večja, torej je znašala naša lanskoletna bruto piroizvodnja 40 milijonov dinarjev. Tolikšen porast moramo vsekakor pripisati uspešnemu delu samoupravnih organov, kri so se vseh problemov v teh treh letih lotili res načrtno. Medtem ko smo 1856. leta vsa razpoložljiva sredstva vložili za nabavo novih strojev (od teh še nismo vseh prejeli), smo lani vsa sredstva uporabili za gradnjo. Delavski svet, kri je šele zadnji dve leti voljen, prej so ga sestavljali vsi člani kolektiva, je moral v tem času precej razmišljati o tem, kako nuditi slehernemu članu našega kolektiva boljše delovne pogoje. Problem je bil precej velik takrat, ko smo morali rešiti vprašanje polurnega odmora. Namreč, žareče oglje bi se nam v pol ure pogasnilo in tako bi se odmor neprostovoljno podaljšal od pol ure kar celo uro. Izgubili bi mnogo dragocenega časa. Zato je bil sklep delavskega sveta, da bomo imeli odmor le po 15 minut, zato pa bomo ob sobotah zaključ ali delo že ob pol enih. Vsi člani delovnega kolektiva so bili odločitve veseli. Še bolj kot tega pa so bili veseli lani novega načina nagra-javnja no učinku. V naši pro- Ce bi imeli prostor Lani je bilo, ko so začeli po Skorji Loki in okolici vse bolj govoriti p podjetju »Odeja«, Celo otroci, kadar se dandanes igrajo ali ustavljajo prod šolo, se večkrat zastrmdjo v stavbo onstran ceste in z nekakim ponosom pravijo: »Moja mamica tam dela. »Kaj je utrdilo ugled temu malemu podjetju to ali ono, res je nekaj, da so vrednost njihovih izdelkov v celoti (bruto produkt) po-v.c.iii od lanskih 190 milijonov ha 340 milijonov letos, kar pomeni za 142 milijonov voč. Vendar pa jiredsednik ni.nui-kalne podružnice Feliks Kran-6ari ni pripovedoval <> teh uspehih, ko «mo ga ondan obiskal: na njegovem delovnem mestu. •CV hi imeli prostor, da bi lahko razširili in uredili na.še od-delke.« jo dejal, »bi mansiikaj •šlo se bolje.-« Potem pa je hitro Povedal še eno te/.nvo: prehrano delavcev. Iver je v kolektivu .samo 73 članov, se ne more organizirati tako kot drugod. Zato hodijo pa malice v mesto, v delavsko restavracijo, ki je na spodnjem trgu. Toda menza pripravlja to malice samo dopoldne. Popoldanska izmena, kakih 20 ali 22 delavcev, nima malice. Ze Lani so na Občinskem sindikalnem svetu sprejeli sklep, da bodo uredili obrat družbene prehrane. Vendar ni še nič s tem. Ko je Felikf to pripovedoval, se mu je pridružila tudi predsednica upravnega ođ-bocs Ivanka Božnar. Tudi ona je pritrdila, da je tako. Dodala pa je še Ji" kaj: samo nekateri delavci so za malice, dnini jih nosijo s seboj. Zato hi tudi pomoč podjetja za urejevanje malic Domenila pristransko pomoč samo nekaterim iz ž"pa vseh. Vendar mi-slljO, as bo treba v sodelovanju z drugimi malimi kolektivi, ki še nimajo urejene prehrane za delavce, to zadevo rešiti ,s skupnimi močmi. izvodnjd lahko normiramo le skromen delček proizvodov, zato pa lahko toliko bolj upoštevamo kvaliteto in vrednost stvaritve. iZa primerjavo naj povem, da je bil povprečen zaslužek na zaposlenega v letu 1058 16.000 din, lani pa okoli 20 tisoč dinarjev. Vsekakor pa bomo pravo stimulacijo uvedli v kolektivu šele v drugem polletju letošnjega proizvodnega obdobja, ko bomo lahko uveljavili tudi nov premijski pravilnik. Ta še zlasti poudarja kvaliteto in bo v prihodnje tud: zagotovil kvalitetno proizvodnjo, saj doslej za to nismo imeli pravi stimulacije, ker so bile premije pavšalirane.« Cez dva meseca selitev Ropot strojev Tovarne čipk in vezenin je na Bledu že marsikomu skalil nočni mir. Zaradi tega delovni kolektiv dlje ni smel v proizvodnjo uvesti nočne izmene. Povpraševanje za čipkami in vezeninami na tn-gu pa je že nekaj let iz dneva v dan vse večje. Zato je bila v zadnjem času največja skrb delovnega kolektiva, kako ugoditi odjemalcem. Sprva so dolgo časa štedili, da bi lahko kupili nove stroje. Sedanji so dotrajani in jih je že nekdanji lastnik leta 1939 nameraval zamenjati z novimi. — Toda ostali so še do danes. Da bi lahko uvedli še tretjo izmeno, so se morali lotiti izgradnje novih prostorov. Zato so prihranjen denar, namenjen za stroje, uporabili za gradnjo novega poslopja, v katerem bodo : ne 1 i obrate /.a proizvodnjo čipk (n upravne prostore. S pruizvodnjo pa bodo nadaljevali tudi v sedanjih prostorih v središču Bleda, kjer bodo proizvajali vezenine. V nove prostore se bodo začeli seliti že čez dva meseca. O svem tem smo razgovarjali s predsednikom delavskega sveta VINKOM ISKRO. - Njega smo nadalje še vprašali, če je res v kolektivu zaposlenih več žena kot moških. To vprašanje smo mu zastavili spričo tega, ker čipke in vezenine same po sebi dajo slutiti, da je takšne vrste proizvodnja bolj ali manj posel ženskih rok. Vinko nam je odgovoril takole: »Res je tako, kot- pravite. Naš kolektiv šteje 80 članov, od tega pa je kar 70 žena. Zato je razumljivo, da je v naših samoupravnih organih večina žena. Tako je v delavskem svetu, ki šteje 17 članov, le 5 moških. Skoraj enako razmerje je tudi v upravnem odboru in izvršnem odboru sindikalne podružnice. Ko sem že omenil sindikalno podružnico, naj povem, da je ta pri nas zelo delavna. Za letne dopuste imamo vedno dogovore z drugimi podjetji, ki imajo svoje domove ob morju. Naši člani, ki gredo maja letovat, pa dobijo vedno nekaj stroškov povrnjenih. — Večkrat prirejamo tudi razne ekskurzije. Letos smo bili že v Bački in v Planici, v načrtu pa imamo še izlet z avtobusom na Plitvička jezera. Sindikalna podružnica je napravila vse potrebno, da bo imel naš kolektiv v novih prostorih jedilnico, v kateri bodo delavci dobili lahko tudi topel obrok.« Po rekonstruk- • • • v • ciji večja proizvodnja Na poti skozi Tržič smo se ustavili v edini Tovarni lepenke na Gorenjskem. Pred vhodom v tovarno smo razgovarjali z nekaterimi Tržicani, ki so nam o Tovarni lepenke vedeli sicer precej povedati, da pa je to edina papirnica v kranjskem okraju, skoraj nin-če ni vedel. V razgovoru s predsednikom odbora IVANOM MEGLlCEM smo zvedeli precej zanimivosti. Kolektiv tovarne lepenke je dokaj majhen, saj šteje komaj 104 člane, med njimi pa je največ delavcev s priimkom Meglic. Zaradi tega so imeli v kolektivu že več nesporazumov, zato so namesto imen pri Meglicah uvedli nova imena: Meglic I, Meglic... Meglic X itd. O dosedanjem delu pa nam je predsednik upravnega odbora govoril takole: »Največja želja kolektiva je, da bi proizvajal belo lepenko čimboljše kvalitete in v čimvečji količini. Ta želja nas spremlja že vsa zadnja leta. Uspelo nam je sicer iz leta v leto povečati bruto proizvodnjo in tako smo že lani imeli nad 219 milijonov dinarjev prometa, kar je za skoraj 70 milijonov več kot v letu 1950. Vprašanje pa je, če sploh še obstajajo možnosti, da bi lahko pri današnjih strojih in v sedanjih prostorih našo proizvodnjo bistveno povečali. Večina strojev je dotrajanih in tudi prostori za sodobno proiz- vodnjo niso primerni. Razen tega pa lepenko lahko še vedno sušimo le na zraku, zaradi česar je proizvodnja v naši tovarni še vedno v nekem smislu polobntniška. Iz vsega sledi, da se moramo nujno lotiti rekon- strukcije tovarne in to predvsem zaradi velikega povpraševanja po beli lepenki na domačih tržiščih. Doslej vse kaže, da bomo z rekonstrukcijo podjetja lahko pričeli v prihodnji petletki, to je v letih od 1961 do 1966. Izdelane imamo že vse potrebne načrte, čakamo le še na njihovo potrditev. Po rekonstrukciji bomo lahko letno proizvodnjo povečali od sedanjih 190 ton na 3750 ton, medtem ko se bo bruto produkt povečal na 470 milijonov din. Omenim naj še, da se bo delovni kolektiv po rekonstrukciji povečal le za 5 do 10 ljudi. Pomanjkanje delavcev V vseh delovnih kolektivih je danes precej težav. Čim manjši je kolektiv, tem več težav ga tare. Da bi zvedeli za težave kranjske tovarne »Oven« smo se razgovarjali s predsednikom delavskega sveta tov. MARTINOM VUKLJEM, ki je takole začel pripovedovati: »Ker je naš kolektiv zelo majhen, sodelujejo v delavskem svetu prav vsi zaposleni. Največja težava je v tem, da nimamo za to potrebnih ljudi. Drugače pa delavce sproti seznanjamo z vsemi sklepi upravnega odbora in imajo tako tudi možnost, da dajo svoje pripombe. Nagrajevanje imamo pri nas urejeno po učinku, postavljene imamo norme in jih nekateri delavci presegajo tudi za 30 odstotkov. Za nekatera delovna mesta pa imamo uvedene tudi premije. Posebej pa damo nagrade tudi tistim delavcem, ki so že 5 let v podjetju, saj jih le tako lahko dlje obdržimo v podjetju.« Našemu razgovoru je prisostvoval tudi IVAN KNE iz uprave podjetja. Tole je še povedal: »Ce moram govoriti o težavah pri nas, potem jc na prvem mestu pomanjkanje delavcev, saj imamo zaposlenih le 34 delavcev v obeh obratih. Letos smo si postavili načrt, da bomo proizvedli naših izdelkov za 300 milijonov dinarjev, sedaj pa kaže, da nam prav zaradi pomanjkanja delavcev to ne bo uspelo. Druga težava pri nas pa je v tem, da smo popolnoma preusmerili proizvodnjo. Prej smo delali pralna sredstva, sedaj pa izdelujemo pomožna livarska sredstva za livarne in železarne Potrebnih je precej poskusov, da plasiramo nov artikel na trg. Pri vsem tem pa nimamo strokovnjakov, zato si pomagamo z ljudmi iz naših inštitutov. Ker nimamo ljudi dovolj na razpolago, smo sklenili, da bomo našo proizvodnjo še bolj mehanizirali. Tu je edina težava v tem,, da nam vsak stroj, ki ga dobimo, takoj nc ustreza, ker ga moramo še pri nas preizkusiti. Vendar upamo, da bomo z mehanizacijo vsaj delno nadoknadili pomanjkanje zaposlenih.« -č. ilIlllilfflR 10 tstjiaaaEat SOBOTA, 3t. APRILA U* C Delavci so prav dobro čutili, da 1. december 1918 ni pomenil uresničitve stoletne težnje najnaprednejših ljudi jugoslovanskih narodov po združitvi v enotno državo, marveč da je pomenil zedinjenje jugoslovanske buržoazije, pod katero se je delavstvu obetalo še večje izkoriščanje, saj je bila le-ta zaradi manjšega bogastva v primerjavi s tujo, ki je ostala lastnik večine podjetij še bolj grabežljiva in še bolj nenasitna. Prav tako je delavstvo že prve mesece po ustanovitvi nove države občutilo težke posledice vojne, ki je domala uničila vse gospodarstvo na področju nove kraljevine SHS. Ogromne množice delavstva so ostale brez dela, nova oblast pa se z ničemer ni potrudila, da bi olajšala socialni položaj, marveč ga je nasprotno še poslabšala. To in še druga pereča vprašanja, med njimi tudi nacionalno in agrarno vprašanje, so vznemirjala delovno ljudstvo nove države in ga revolucionirala. Stanje, ki je nastalo, je postajalo nevzdržno. Delavski voditelji ▼ Sloveniji pa se za to stanje niso menili, marveč so še naprej sodelovali z buržoazijo kljub sklepom izredne konference jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki je dne 13. aprila 1919 obravnavala sklep kluba socialno-demokratskih poslancev v Beogradu glede vstopa v opo-licijo in na podlagi tega sklepa zahtevala odpoklic Kristana in Prepeluha iz deželne vlade To svojo zahtevo je izvršilni odbor JSDS ponovil dne 13. junija 1919. Toda tudi tega drugega opomina socialdemokratska ministra nista poslušala. Vedno bolj je postajalo delavstvu jasno, zakaj sta se izmikala delavski zahtevi, da bi se JSDS aprila 1919 udeležila kongresa združitve v Beogradu in kot celota vstopila v novo SDSJ (K). Ze aprilska odklonitev desničarskega vodstva v stranki je razburila levičarski del delavstva v slovenskih socialističnih vrstah, vendar je kljub desničarski in proburžuaz-ni politiki vodstva, okuženega z »ministerializmom«, še vedno vztrajal v vrstah JSDS in jih ni cepil, misleč, da bo vodstvo opustilo dotedanjo politiko in da bo potem stranka kot celota vstopila in se združila s socialistično delavsko partijo Jugoslavije -komunistov. Potrpežljivo čakanje levice je podaljševalo tudi dvoličje vodstva, ki je kljub sodelovanju z buržuaznimi strankami poudarjalo potrebo po združitvi razredno zavednega delavstva v enotno socialistično stranko za vso Jugoslavijo. Ohranjeni dokumentarni material je dovolj zgovj niški komunist in železničar Jo- slaviji nismo še nikoli doživeli, vladalo revolucionarno razP01*^ sip Mlakar. S tem delom v stro- Stavka železničarjev na vseh žen je in v prvih dneh stav^e * kovni in politični organizaciji progah državne in južne želez- kazalo, da bo stavka prer»s«a so se krajevne organizacije DSS race ter stavka brodarskega, revolucijo. Kakor v Trbovlje na Gorenjskem pripravljale na osebja vse rečne plovbe na Savi, kongres DSS. Na Jesenicah je Donavi in Dravi. «Ves promet trbn^ laže ranjenih. Med težkim'^ njenci jih je še nekaj u" ^ tako da se je število žrtev 0 nilo na sedemnajst mrtvih. Kljub terorju, mobilizftdjLg^ leznh arjev in uporabi ^'^^Ijfp irjev in upo žandarmarijskega a pa bilo v začetku aprila 1920 zborovanje članstva, n-» katerem SO izvolili kot delegate za strankin kongres Karla Ažmana, Jane/a Smoleja, Vinka Ambroži-ča, Jožeta Knifica, Cirila Komt-ja, Rudolfa Marklja, za Javornik pa Jožeta Čudna. (Kdo je zastopa' Kranj, nismo mogli ugotoviti.) Dne 11. aprila 1920 je v dvorani hotela »Tivoli« začel zasedati kongres DSS za Slovenijo, ki se ga je udeležilo 5 delegatov iz vse Slovenije in ki so zastopali dvanajst tisoč članov, združenih v dvajsetih krajevnih političnih organizacijah. Najvažnejši sklep kongresa je bil, da se DSS za Slovenijo s tem dnem pridružuje socialistični delavski partiji Jugoslavije. Istega dne je kot odgovor na kongres DSS za Slovenijo zasedal v Mariboru tudi izredni kongres JSDS in ugotovil izgubo članstva v najpomembnejših slo venskih središčih, kakor na primer mi Jesenicah, kjer je krajevna politična organizacija na vseh železniških progah in plovnih rekah je obstal. Stavkati je začelo okrog pedeset ti- aa v*3 proti stavkajočim se Je 'r$e»e nadaljevala in se zakljucu* .v# soč delavcev. Neposreden povod Ra mnenja vsaj na 29. aprila 1920, ko je rnin>str* r tiskom j« za promet pod priti obljubil. pustilo. Korošec je ui»j-- ty bo upošteval železničarske hteve in je privolil v t«'lkoJ 0j> pogajanja. Toda ta njegov ljuba je bila samo takti*n teza buržoazije, ki je P° jjOr vala časa za svojo konsoli* • >, da bi lahko zareda ukrepati V razpo^rS ivvoluci« »mirnemu da za stavko jo dalo ministrstvo za promet .s kršitvijo »Protokola sporazuma-, sklenjenega 27. oktobra 1919 med ministrstvom za promet in med Zvezo prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije. Ministrstvo za promet, ki mu je nn-čeloval dr. Anton Korošec, jc samovoljno razveljavilo omenje- Jugoslovanskih množic in ^\ ni sporazum in hotelo uveljaviti zadala odločilni udare« ^ %r »Začasni pravilnik-, ki jo kratil komunističnemu gibanju. ^ pravice železničarjev in določal tercm i<* vid« d a svojega .v* p« nižje mezde delavcem in usluž- l6**. nasprotnika. - Km beneem vseh kategorij. V času. ko jo draginja nenehno naraščala, je razumljivo, da je tak samovoljni ukrep naletel pri di--lavatVU na ogOTČen odpor. Kakor lahko izvzamemo iz takratnega časopisja, je vladal posobno težaven položaj med delavstvom in , , ,„ , ,,,, (v krize, ki jo j,- povzro > pl- Slovenij.), ki je bila v rokah ka- "ičarska stavka, moral pitahstov m ki sanjo tU veljal 1 niti -Protokol sporazuma--, ruti stavki so zaprli vrst«' ' trb(r ljubljanskih, jeseniških« .^ot-veljskih in celjskih »<(,nriun^Kitiii železničarjev. Med j<>s(>nl';n je rjev. it.»-v, j -n Je bil zaprt Josip Mlak»r # nekateri drugi. Iz /ilI'°.rra d& prišli šele 22. maja 1920, d^lah dvoh vasic med ^u01 J° pravzaprav težko oce- ^. 1: 1(> table ob cesti ti povejo, ^e Sc> konča ena in prione dru- Stw 0rda 1,1 1,111 zanimiveJSi P°" "Z H razdalJ' m(>d -Prvo- m Y adnJ(i« hišo one vasi: zanimivi in za naše pojme precej Vsakdanji! ŽIVINOREJA ^ IN GOZDARSTVO *0 ? sta Klavni gospodarski pa-na Gorjušah in v Kopriv-ba Nekdaj so se prebivalci ( *»U tudi s kuhanjem oglja in ^»Panjem železne rude (v Sp. rjušab sta biU dva »rudnika-), nufl- ski -aslužek pa. jim je >i ll° l»di izdelovanje ceder In Je 11 l-delujeia danes le Da V ' sl "l mojstra, pomagata nikJln,a t,,(,i »Inova: Janez Bcz-• domače Koritarjev oče) ^Vpl>u)l°r 1,011(P" <,1,m;lt*> nrl in°rnG Zernlje je na Gorjušah vend- 1<(),)nv,1ili" sicer precej, ar je modno rnztresena, na njej pa obrodi le en pridelek. Sadijo in sejejo v glavnem krompir, ozimno rž, oves in ječmen. Prebivalci, če ne delajo doma na poseštvit, so zaposleni pri Gozdni upravi in spravljajo les s pokljuških gozdov, mlajših pa je precej v jeseniški železarni, v Verigi v Lescah in celo v kranjski Iskri. je nekaj časa kot gozdar delal leto šla kam drugam, na Pokljuki, leta 1936 pa se je zaposlil v Železarni na Jesenicah, kjer je delal do leta 1953, ko se je spet vrnil v svojo rodno vasico. Pripovedoval mi je še o cesti, ki je zelo lepa, pa o elektriki, ki so jo Zgornje Gorjuše dobile leta 1951; Koprivnik je bil elektrificiran že prej (od leta 1950), v Spodnje Gorjuše p? so elektriko z udarniškim delo*a napeljali leta 1954. Tudi mladinsko organizacijo in kulturno-prosvotno društvo imajo na Gor- Jerolia—Koprivnik: 7 km — v%i lepi avtomobilski ce«*> Obiskal sem jo popoldne, ko je poučevala 9 malčkov prvega in drugega razreda. Marija Kavčič iz Spodnjih Gorjuš, ki obiskuje 2. razred, mi je povedala, da še nikoli ni prišla v šolo brez naloge, čeprav jo mora pisati zvečer, ker dopoldne pomaga doma pri delu. Janez Markež, tudi iz drugega razreda, pa mi je priznal, da je že prišel brez naloge v šolo, ker jo je pozabil napisati. Po pouku je moral posedeti v šoli in jo napisati. Sicer pa imajo učiteljico vsi zelo radi. To mi je povedala učenka prvega razreda Francka Blazin, ki je imela v prvem polletju prav dobro spričevalo. Ko sem zapuščal rojstni kraj znamenitih ceder in vivčkov, sem mislil le eno: kako lep kraj! In prijazni ljudje. Prave gorenjske grče! Elektriko imajo, lepo cesto, šolo, gostišče s prenočišči — predvsem pa izredne prirodne lepote: kot nalašč za razcvet turizma. Precej gostov jc poleti tu, so mi povedali, predvsem prehodnih. Iz Bohinja odhajajo skozi Koprivnik in Gorjuše mimo pokljuških barij na Pokljuko in potem na Bled. Pa saj to Je eden najlepših koščkov naše domovine! Andr(.j TrMor Naše hiše, vasi in kraji morajo biti tudi lepi, pravijo po Železnikih. Zato urejujejo vrtove in dvorišča, belijo hiše in jih krasijo s cvetjem. To njihovo davno tradicijo za lepoto danes še podpira turistično društvo %&%% (%%')%*'*!"!) &+!" (+)%(#'%(*)%%(*)%%)+"!)*'+&%&$$'%* *''$)$(>"" Prvomajska nagradna križanka 1 2 s 3 6 1 8. ■ J. 13 /. 15 /v" 7 17 r ss ■ ■ 21 ■ as 23 2k as W ae ti T* 19 ■■' S> ga A* A/ si m 31» # 15 ki i i* U A? H Ji* 1* so f 51 - te 53 /r ea B is 57 * 58 ■ bO o1 / ■ fci filj fe8, NEKDAJ IN DANES Podokniea Vodoravno: 1. najhitrejši brzi vlak; 8. mednarodni praznik; delavskih borb m zmag; 15. na-predovainje v službi, življenjska pot; 16. spartanski kralj, ki je umrl »kupaj s 300 Spartanci pri obrambi Termopil; 17. travno področje zmernega pasu v pol-sušnem podnebju (zlasti v Rusiji); 18. ozka zareza v zemlji, ki nastane po oranju; 20. začetnici slavnega angleškega pesnika in politika (»Izgubljeni raj-); 21. pokrivalo pri ženski narodni nosi; 22. Ruski romantični skladatelj, tvorec prve ruske narodne opere (Mihail Iva-novie); 23. velika riba zelo podobna skusi; 24. pesem hvalnica; 25. armada; 26. namizna pregrinjala; 27. tovarna radijskih aparatov v Nišu; 28. koča, baraka; 29. kraj v Srbiji, od koder so mladinske delovne brigade leta 1946 zgradile železniško progo do Sarajeva; 30. razpredelnica (pomanj.); 32. staroslo-venska boginja smrti; 33. Zev-kov ščit, ki ga je naredil He-fajst; 34. naveličanost; 35. čep, šop vate ali gaze; 41. pojav ob nevihtah; 43. slovenski glasbenik in folklorist (France); 44. rotacija; 45. ime sodobnega francoskega slikarja Picasso-ja; 46. prisil j anost ▼ izrazu izumetni-čenost; 47. vojaški gojenec; 48. enaka »oglasnika; 49. glavna oseba Vergilovega epa; 50. vulkansko otočje na severu Japonske; 51. podolgovata, razmeroma ozka vdolbina na zemeljski površini; 52. časovna kratica; 53. naziv za nekdanjega ruskega vladarja; 54. tuje žensko ime; 55. mesto v severni Italiji; 56. življenjska tekočina; 57. vas pod Krimom; 58. kodrasta tkanina; 59. del telesa; 60. starogrška pokrajina na Peioponezu: 61. slovenski poljudnoznanstveni pisatelj (Fran); 63. prevozni splav, prevozna ladja; 65. razred toplokrvnih vretenčarjev, katerih trup je pokrit s perjem; 66. vrsta obuvala: 67. zveze (držav). 68. prekop, preliv. Navpično: 1. izvoz; 2. stolica (učiteljsko mesto) na visoki šoli; 3. fortuna; 4. fajfa; 5. starogrška boginja prirode; 6. nemški osebni zaimek; 7. vrsta hladnega orožja (pomanj.); 8. deska (pri plotu, na kegljišču); 9. ljubkovalno žensko ime; 10. najbolj zdrava pijača; 11. okrajšano žensko ime; 12. osebni zaimek; 13. pribočnik; 14. roman Preži hov e-ga Voranca, v katerem je upodobil rodno vas Kotlje in domačo zemljo v letih 1920—30; 19. slika; 22. molznjak, keblica; 23. svojeglav; 25. denar ali predmet, ki ga nekdo dobi po volji umrle osebe; 26. geslo; 28. športni rekvizit: 29. taborniški rekviziti; 31. zelo arabizirani ha-mitski prebivalec Severne Afrike od Maroka do zahodne meje Egipta; 32. sredstva za pomirjanje; 34. zdravstvo, ustanove za varovanje zdravja; 35. slovenski pisatelj narodopisne smeri (»Baj-ke in povesti o Gorjancih-«); 36. grška boginja modrosti; 37. rastlina ustnatica. ki ima močan vonj in se uporablja kot začimba in zdravilo; 38. pisemska kratica; 39. vrh v Savinjskih Alpah nad Logarsko dolino in Robanovim kotom (2349 m); 40. abotnost, neumnost, nonsens; 41. vrsta (v naravoslovju); 42. mesto v grški pokrajini Beociji, znano po glinastih kipcih; 43. ime odličnega hrvaškega komediografa Držiča; 44. znana nemška pevka popevk (Catarine); 46. križanec osla in kobile (pomanj.); 47. rokopisni zakonik, zbirka zakonov; 50. velika posoda; 51. Jurčičeva povest o vojaškem beguncu; 54. izvržek vulkanov; 55. žensko ime; 56. za gozda; 58. z veseljem; 59. kratica italijanske radijske mreže; 60. grška črka; 62. začetnici dunajskega igr ilca in pisca komedij (»Lumpacij vagabund«); 64. Začetnici skladatelja opere »Ca-valleria Rusticana«; 65. kratica za plavalni klub. Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske«, Kranj, Koroška e. 8, do vključno 9. maja. Istega dne ob 16. uri bo v prostorih uredništva javno žrebanje. Za reševalce je uredništvo pripravilo 17 nagrad in sieer: 1. nagrada 3.000 dinarjev 2. nagrada 2.000 dinarjev 3. dn 7. nagrada 1000 dinarjer 8. do 17. nagrada 500 dinarjev Dvoboj Kako živimo »VČASIH! VČASIH, KO SEM BIL SE MLAD...« Tako večkrat začno pripovedovati starejši ljudje in skušajo obuditi spomine na nekdanje dni. Morda se komu ti dnevi zdijo mnogo lepši, ker jih spominjajo na mlada sanjava zil, od teh največ, in sicer 1903 motornih koles, 1042 osebnih avtomobilov, 412 tovornjakv in tako dalje. Ta številka pa hitro narašča, saj je bilo že do srede aprila letos registriranih 600 novih motornih vozil. Prav tako napreduje poštni promet. Skupno je v našem okraja *e 1908 telefonskih aparatov, odroma naročnikov. Ti so l*n' opravili po telefonu 3,782.02? razgovorov. Pošta je lani sprejela in izročila naslovljene«!0 56.710 brzojavk itd. Take in druge podatke bl lahko naštevali še dolgo. Morda je res, da je bilo v posam vaseh včasih več trgovin gostiln. Toda kvaliteta iijib°ve postrežbe se v nobenem priB1*" ru ne more vzporejati z da"*?' njim. In kar je še posebno T*2' no — ohseg prometa v cel«u s< aH in-»a- nenehno dviga. Nov vzp*n dustrije in gospodarstva sploh, ki letno naredi za milijard dinarjev vredno* stalno naraščanje osebnih P jemkov prebivalcev, P051, povsem novo življenje. ^velJ^ ljajo se nove navade, nov čin žirljcnja. Stremljenja 126 to- nenehno izboljšanje pa nas dijo k novim in novim del° mm zmagam. -1. c- r Mihail Zoščenko: Nevšečen primer Peter ni bil več tako majhen deček. Imel je štiri leta. Toda mama ga je imela za povsem majhnega. Sama ga je pitala z žličko, na izprehod ga je vodila za roko in ga sama oblatila. Nekoč se je Peter zbudil v svoji posteljici. In mama ga je začela oblačiti. Ko ga je oblekla, ga je postavila na noge, da bi hodil ob postelji. Toda Peter je nena-di nia padel. Mama se je prestrašila in je po telefonu poklicala očeta, ki je bil v službi. Rekla mu je: — Pridi brž domov. Z našim fantom se je nekaj zgodilo — ne more stati na nogah. Ko je oče prišel, je rekel: — Neumnost! Naš mali dobro hodi in leta, zato ni mogoče, da bi padel. In je malega takoj postavil na rogoznico. Fantek je hotel iti po igračke, toda zopet že četrtič je padel. Očka je rekel: — Takoj je treba poklicati zdravnika. Fant je gotovo zbolel. Gotovo se je včeraj prena-jedel bonbonov. Poklicali so zdravnika. Prišel je zdravnik z naočniki in slušalko. Zdravnik je rekel Petru: — Kakšna reč pa je to! Zakaj padaš? Peter je rekel: — Ne vem zakaj, toda vedno padem. Zdravnik je rekel mami: — Slecite otroka, takoj ga bom pregledal. Mama je Petra slekla in zdravnik je prislonil slušalko. Zdravnik je nekoliko poslušal in rekel: — Otrok je popolnoma zdrav. Čudno je, zakaj pada. Oblecite ga zopet in ga postavite, naj stoji. Mama je dečka naglo oblekla in ga postavila na noge. Zdravnik si je nataknil naočnike, da bi bolje videl, kako deček pada. Ko pa so dečka vnovič postavili na noge. je spet padel. Doktor se je začudil in rekel: — Pokličite profesorja. Morda bo profesor medicine dognal, zakaj ta otrok pada. Očka je odšel k telefonu in telefoniral profesorju, toda vtem je prišel k Petru v goste deček Kolja. Kolja je Petra pogledal, so nasmehnil in rekel: — Jaz pa vem. zakaj Peter pada. Doktor pa nato: — Glejte, kakšen učen smrkavec se je našel, ki ve bolje kot jaz, zakaj otroci padajo. Kolja je rekel: — Poglejte, kako je Peter oblečen. Ena hlačnica mu mahedra prazna, v drugi pa sta obe nogi. Zato tudi pada. Tedaj so vsi zazijali. Peter je rekel: — Tako me je mama oblekla. Doktor je sklenil: — Ni treba klicati profesorja. Zdaj je jasno, zakaj otrok pada. In mama je rekla: — Zjutraj sem se zelo podvizala, da bi čimprej skuhala kašo, zdaj pa sem tudi zelo razburjena, zato sem mu hlačke napak oblekla. Kolja je rekel: — Jaz se vedno oblačim sam, zato se mi take neumnosti s hlačkami ne dogajajo. Starejši ljudje vselej kaj zmešajo. Tedaj pa je tudi Peter rekel: — Poslej se bom oblačil sam. Nato so se vsi zasmejali. Tudi doktor se je zasmejal. Vsem je podal roko in odšel po svojih opravkih. Oie je odšel v službo, mama pa v kuhinjo. Kolja in Peter sta ostala v sobi in se začela igrati. Naslednji dan si je Peter oblekel hlačke sam, zato se mu tudi nikdar več ni pripetila taka nevšečnost. leta. Toda zmeraj manj je teh spominov. Vedno rednejši so razgovori o tem, kako je bilo nekoč. V polnem zamahu dela in uspehov se odpira pogled samo naprej. Pred očmi imamo le postavljene cilje, od katerih nas loči krajša ali daljša pot. Zato kritično ocenjujemo sedanje stanje in v naših zahtevah in potrebah, ki vsakodnevno naraščajo skupno z našimi možnostmi, nemalokrat podzavestno olepšujemo nekdanje čase, preveč hvalimo druge kraje, dežele itd. Pisali smo pred kratkim, da ima v našem okraju ie vsak peti stanovalec svoj radijski sprejemnik in podobno. To pot pa še nekaj drugih podatkov o dviganju življenjske ravni. Zelo važna je primerjava, da se je blagovni promet, se pravi vrednost vsega prodanega blaga po naših trgovinah, v zad- njih sedmih letin povečal več kot za trikrat. Leta 1861 so vse trgovine na Gorenjskem prodale za 4 milijarde 87il mi'ijo-nov dinarjev blaga. Lani pa so naši ljudje kupili po trgovinah blaga v skupni vrednosti 13 milijard in 163 milijonov din. Vzporedno s tem se je povečal promet tudi v naših gostiščih, ceste s« domala že postale nevarne celo za pešcu spričo velikega števila vozil in podohno. Lani je bilo skupno v okraju že :!r>(!l motornih vo- Gozdno gospodarstvo Kranj čestita k 1. maju vsem delovnim ljudem in priporoča svoje gozdne proizvode Ob mednarodnem prazniku dela vsem delovnim ljudem iskrene čestitke ■■TEL JliriLEl Ob L maju -plamteč pozđra* Grand hotel TOPLICE Bled Delovni kolektiv trgovskega podjetja BISTRA - KRANJ čestita vsem detoi nlm ljudem k Prazniku dela 1. maju Vsem svojim potrošnikom čestita k Prazniku dela -1. maju trgovsko podjetje SORA - Železniki ELEKTRO KRANJ - Kranj pošilja vsem delovnim ljudem ob 1. maju iskrene čestitke 96 r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 1. MAJA 6.40 Blaž Arnič: Kladivarji novega sveta, simfonična pesnitev; 7.15 Z našo pesmijo v prvomajsko praznovanje; 8.00 Prenos Prvomajske parade v Beogradu in Ljubljani. 11.00 Svoj prvomajski pozdrav vam sporočajo zbori cicibanov, pionirjev in mladine RTV Ljubljana. 11.40 Jugoslavija v očeh sveta. 12.00 Čestitke in pozdravi delovnih kolektivov. 13.30 Zapojmo pesem o pomladi. 14.15 RAV Beograd poslušalcem RTV Ljubljana. 15.15 Dan v cvetju in zastavah. 16.00 Prenos finalne nogometne tekme za pokal maršala Tita Partizan : Dinamo. 18.15 Za prijetno razpoloženje 19.05 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto. 20.00 Naša pesem. 20.30 Radijska igra — Ivan Cankar - Mitja Mejak: Zgodba o Šimnu Sirot- niku. 21.30 Marijan Kozina: Davnina, simfonična pesnitev. 21.41 Praznovanje na deželi... 22.15 Prvomajski ples z našimi ansambli. 23.10 Radi zaplešete? — izvolite! 23.35 Pomladna lirika. 23.45 Melodije za lahko noč. PONEDELJEK, 2. MAJA 6.00 V koračnem ritmu z našimi pihalnimi godbami. 6.30 Melodije za praznično jutro. 7.15 Delavci vsega sveta praznujejo ... 7.35 Za naše male poslušalce. 8.50 Matineja za zabavo. 9-40 Koncert stare dubrov-niške muzike. 10.30 Pred velikim majem. 11.00 Tovarišica, zapoj mi še enkrat . . . Spomini glasbenih umetnikov — partizanov. 11.45 Vilim Markovič: Jubilejna uvertura. 12.00 V uri okrog sveta. 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.30 Ivo Petrič: Zgodba o Ferdinandu — Glasbena pravljica. 15.15 Prvomajske čestitke in pozdravi delovnih kolektivov. ^OO p. i. Čajkovski: Labodje jezero. 17.00 Športniki za Prvi maj. 18.00 Cv7. goro pomlad hiti . . . 18.30 Silvo Matelič: Srečno mati, ne bod'te hudi! 19.05 George Gerslrvvin — J. Heifetz: Suita iz opere Porgy and Bess za violino in klavir. 20.00 Pokaži, kaj znaš! «1.30 v glasbenem paviljonu. 22.15 Listi iz dnevnika mlade Metke. 22.45 Za vas igra Ljubljanski jazz ansambel. ~* 10 Zaplešite z nami! jP*35 I/, jugoslovanske lirike. 23.45 Josip Slavenski: Kanta- ta mladosti. TOREK, 3. MAJA '■15 Janko Gregorc: Odlomki i/ opereto Melodije srca 7.35 Narodne pesmi in plesi od Triglava do Vardarja R00 1'ntnlarlanski ringaraja 8.30 Mladi varaždinski pevci in tamburaši zagrebške Pivovarne 9.20 Krešimir Baranovic: Imbrek z nosom, balet nO suita 0.45 Mednarodne koračnice 10(,(> Antomn Dvorak: Rusa lk a 11,30 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphaelc 1-00 Majhen opoldanski Koncert Slovenskega okteta RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED od nedelje, 1. moja 1960 do sobote, 7. maja 1960 12.20 Polica številka štiri . .. 13.30 Kruno Cipci: Ježeva hišica 14.10 Majhen glasbeni variete 15.15 Intermezzo z ansamblom Maurice Larcange 15.30 Dva nizozemska mojstra zabavne glasbe: Tom Erich in Johnny Meyer 15.45 Ura za optimiste 17.00 Iz delavnic naših umetnikov 17.52 Na perutih lahke glasbe 18.00 Bela Bartok: Romunski plesi 18.08 Vladimir Lovec: klavirski koncert 18.40 Prodor socializma v svetu 20.00 Nocoj je jasna, svetla noč 20.30 Karel Hynek Macha: Maj 21.00 Glasba z Elizejskih poljan 23.10 Miroslav Miletič: Godalni kvartet št. 2 23.35 Sprehod po evropski liriki 23.45 Lepe melodije SREDA, 4. MAJA 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Pol ure baletne muzike 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Radi bi vas zabavali 10.10 Pianista Vladimir Horowitz in Lajoš Tele-ki igrata skladbe Franza Liszta 10.40 Iz filmov in glasbenih revij 11.00 Arije in dvospevi iz Puccinijevih oper 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Pozdrav s Havajev 13.30 Zbor Branko Krsmano-vič iz Beograda p. v. Branka Babica 13.50 Matija Bravničar: Divertissements za klavir in godalni orkester 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — N. Vukosav-ljević: Mladi piloti 14.35 S popevkami po svetu 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — J. Casson: Kratek spomin 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Zvočna ruleta 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — XVIII. oddaja 18.45 Domače aktualnosti 20.00 Camille Saint-Saens: Samson in Dalila — Opera v treh dejanjih 22.15 Koktajl za zabavo 23.10 Moderna plesna glasba 23.15 Frank Martin: Mala koncertantna simfonija ČETRTEK, 5. MAJA 8.05 Od tu in tam 8.35 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoborneta in Jožeta Hanca 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Herman Sko-fič: Primož išče resnico 9.25 Potpuri za zabavo 10.10 Tri uverture 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ali vam ugaja? 11.35 Samospevi Josipa i [atzeja In Ivana Zajca 12.00 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Zvone Pelikan: Sušenje in spravilo krme ni več odvisno od vremena 12.25 Iz oper Vincenza Belh-nija 13.30 Pojo in igrajo Zadovoljni Kranjci 13.50 Majhni zabavni ansambli 14.15 W. A. Mozart: Koncert za rog in orkester št. 2 v Es-duru K. 417 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Robert Schumann: Fantazija op. 17 16.30 Popevke se vrstijo 17.10 Vokalno-instrumental-no suito Heribeta Svete-la poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška, pri klavirju avtor 17.30 Plesni zvoki velikih mest 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike - XXIX. oddaja 18.45 Radijska univerza — Božo Petek: Pol stoletja jugoslovanskega letalstva — I. del 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Dunajski valčki 21.00 Vrhnika — prečudni kraj — Literarni večer 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske lifharmonije pod taktirko Boga Leskovica PETEK, 6. maja 8.05 Jutranje glasbeno potovanje 9.00 Naš podlistek — Salja-pin: Strani iz mojega življenja 9.20 Iz operetnega sveta 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Obisk pri beograjskih opernih solistih 10.35 Od valčka do rumbe 11.00 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev 11.30 Družina in dom 11.45 Poje ženski zbor iz Podpeči p. v. Fr. Mileka 12.00 Orkester Ray Martin 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Rovan: Izkušnje pri zatiranju plevelov 12.25 Nekaj narodnih 12.40 Veliki orkestri - znane melodije 13.30 Instrumentalni odlomki iz slovanskih oper 13.45 Pojo zabavni vokalni ansambli 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčin-ski: Ljubi maj, krasni maj . . . 14.35 Igrata violinista Leoni d Kogan in Isaac Stern 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti — Alfred de Musset: Pesmi 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Lepe melodije 17.40 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja 18.00 Človek in zdravje 18.10 Vedri zvoki 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Majski festival otroških pesmi 1960 20.15 Tedenske zunanjepolitični pregled 20.30 Kaj je uvertura? 21.15 Oddaja o morju in po- pomščakih 22.15 Arije iz manj znanih oper 22.45 Zabavni oktet Aleksandra Claira 23.10 Ameriške popevke 23.30 Igramo za ples SOBOTA, 7. maja 8.05 Za vsakogar nekaj i/. arhiva zabavne glasbe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčin- ski: Ljubi maj, krasni maj . .. 9.25 Naši mladi solisti pred mikrofonom 10.10 Mavrica zabavnih zvokov 10.40 Zbor JLA p. v. Sloboda na Koštica 11.00 Popularne domače orkestralne skladbe 11.30 Pionirski tednik 11.50 Nekaj narodnih zapoje Tone Kozlevčar 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Miklavec: Katere oljnice bomo letos pridelovali 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Vesela godala 13.30 G. Verdi: Prvo dejanje opere Othello 14.05 Kvartet Milana Stante- ta z zabavnim sporedom 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — XIV. oddaja 16.30 Glasbeni kalejdoskop 17.10 Glasbena križanka St. XXIV 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Od popevke do popevke 18.45 Okno v svet 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 1. maja 8.00 Prenosi prvomajskih sprevodov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. -Popoldne prenos športnega dogodka 20.00 Televizijski dnevnik 20.20 Kulturna panorama 20.30 Igrajo zabavni ansambli naših kolektivov 21.30 Tam, kjer je doma Kolibri — dokumentarni film o tovarni TOMOS iz Kopra 21.50 Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu PONEDELJEK, ?.. maja 15.00 Prenos avto-moto dirke iz Crikvenice 16.30 Prvomajska revija slovenskih kotalkarjev — Prenos iz športnega parka ing. Stanka Bloudka 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.30 Oblike, barve in ljudje — reportaža o likovni kulturi v Slovenjem Gradcu 21.00 TV kiosk — reklamna oddaja 21.10 Imel sem sedem hčera — francoski celovečerni film TOREK, 3. maja 20.00 Filmska oddaja SREDA, 4. maja 18.00 Pionirski mozaik — Obzornik — srečanje s književnikom Francem Bevkom Ekspedicija P. za kulisami gledališča, Foto tečaj, tekmovanje, pošta z uganko 18.45 Oddaja o telesni kulturi in športu 20.00 TV dnevnik 20.20 Dokumentarni film 20.40 Dokumentarni film 21.00 I. Čajkovski: Veliki podvig — TV drama ČETRTEK, 5. maja 20.00 Prenos zabavne reklamne oddaje iz zagrebškega nebotičnika PETEK, 6. maja 20.50 dalje prenos sporeda italijanske televizije SOBOTA, 7. maja 18.00 Predstava za otroke — Usodna ploščica 18.45 TV pošta 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk — reklamna oddaja 20.30 Zabavno glasbena oddaja 21.30 Igra s smrtjo — zgodba iz serije TV filmov o nevidnem človeku C3 Simon Jenko Kranj pošilja ob 1. maju vsem delovnim ljudem iskrene čestitke Pri nas ste vedno solidno postreženi s knjigami, učili, papirjem, šolskimi in pisarniškimi, muzikalijami, tiskovinami, pisalnimi, ročmmi in električnimi računskimi stroji GOSPODINJE - $A990.- KRANJ Planika Industrija obutve Kranj iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob mednarodnem prazniku dela Za prvomajske praznike vas vabimo na reiiavr in vam priporočamo nakup v trgovini Delikatese Kranj Delovni kolektiv trgovsko-gostinskega podjetja Delikatesa Kranj ob 1. maju irkreno čestita vsem delovnim ljudem Ob mednarodnem delovnem prazniku - plamteče pozdrave! /. maju MODELU-KAMNIK tovarna embalaže, gumbov ingalanterije iz plastičnih mas Delovni kolektiv J SGP PROJEKT Kranj čestita vsem delovnim ljudem k I. maju, PRAZNIKU DELA 14 SOBOTA. 3«. APRILA 1969 Ob Tolikem mednarodnem prazniku dela pošilja Okrajni ljudski odbor Kranj in vse množične organizacije iskrene Čestitke vsem delovnim kolektivom političnim in družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem kranjskega okraja maju Sava tovarna gumijevih izdelkov Kranj o > CA O o - !-t M O, in kvalitetne izdelke avtoplašče potniške in tovorne plašče za kolesa tehnične izdelke klinaste jermene transportne trakove prevleke valjev in koles blago za dežne plašče izdelke za čevljarsko industrijo lepila Vsem cenjenim odjemalcem se za dosedanjo naklonjenost zahvaljuje in čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku dela f. maju hilVCL delovni kolektiv Tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj Tovarna tiskanega blaga TISKANINA Kranj pošilja ob 1. maju iskrene čestitke Nudimo vam svoje priznane izdelke-, bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih • Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno Ob I. maju mednarodnem delavskem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem Delovni kolektivi Skupnost Gostinsko podjetje Kino Mesarija in Pekarna Železniki Iskrene čestitke ob 1. maju Naša najstarejša in najkvalitetnejša tovarna obutve ržič vam nudi v lastnih 86 prodajalnah širom po naši domovini najnovejše modne novitete po najnižjih cenah Čestitamo Vsem poslovnim prijateljem, bralcem Glasu Gorenjske in vsem delovnim ljudem naše domovine za L maj — Praznik delovnih ljudi Naši proizvodi so ceneni možki in ženski čevlji ročne proizvodnje. • Kvaliteta in solidne cene so odraz prizadevanja našega kolektiva za zboljšanje življcnskega standarda delovnili ljudi • Se priporočamo ! Delovni kolektiv Cevi arne STORŽIČ« Visoko pri liru n u Obrtno podjetje Instalater Kranj želi vsem svojim poslovnim prijate'jem in vsem delovnim l|udem ob 1. maju še več delovnih uspehov Delovni kolektiv medzadružnega lesnega kombinata Jelovica Škofja Loka čestita oh I maju vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem Občinski ljudski odbor Žiri čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela S) Ob mednarodnem prazniku dela pošilja vsem občanom iskrene čestitke Občinski ljudski odbor Železniki ROBOTA, 2i. APRILA 19m 15 Delovni kolektiv tovarne usnja BSNJARNA ŽELEZNIKI pošilja ob i, maju vsem delovnim ljudem iskrene čestitke „Almira" 111 PLETENIH IH IIil RADOVLJICA Za pomlad in poletje vam nudi iz nove kolekcije veliko izbiro volnenih vrhnjih pletenin v vseh modnih barvah. Izbiro nofavic pa smo dopolnili z otroškimi krep - macco žabicami Delovni kolektiv Kmetijske poslovne zvtze Kranj z obrati Mlekarno Kranj in Mesarijo Škofja Loka čestita ob 1. HiajU ▼sem delovnim ljudem Tržiška tovarna kos in srpov nudi svoje prvovrstne izdelke po nizkih cenah Kvaliteta zagotovljena! ob 1. maju plamteče pozdrave Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob prazniku dela iskrene OLJ/^RICA, čestitke — Delovni kolektiv tovarne rastlinskih olj in oljnih izdelkov BHtof - Kranj Splošno gradbeno ; ©djctje rmp -j-ji ww T^r -w it pošilja ob i. ma]U ■ E2j mM. 1 u M mik. vsem delovnim ljudem _ iskrene čestitke SkoTja Loka ob !• ] ■ mednarodnem w w Wf) delavskem jIj 1 jt 0 prazniku, vam Preddvor A111 Pošilja pri K rani« L**5^^ iskrene čestitke JC&tnunaLni Sieiais čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela Delovni kolektiv trgovskega »KURIVO« - blBJ podjetja se priporoča svojim odjemalcem za odkun premoga ter čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela -i. maju Komunalno podjetje VODOVOD Kranj iskreno čestita ob Prazniku dela vsein delovnim ljudem Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo KRANJ vodi in pospešuje preko kmetijskih zadrug gospodarjenje v privatnih in zadružnih gozdovih, izvaja vsa gozdna gojitvena dela, od pogozdovanja do nege, skrbi za varstvene ukrepe v gozdovih, izdeluje gozdno gospodarske načrte za gozdove na svojem območju, izvaja novogradnje, vzdržuje in popravlja gozdne ceste in poti ter na splošno skrbi za čimvečjo produktivnost in stalnost gozdov. Vse to je Poslvna zveza dosegla s tesno povezavo s kmetijskimi zadrugami in kmeti kot neposrednimi proizvajalci. S takim delom pa se pospešuje napredno gospodarjenje z gozdovi in posredno tudi socializacija vasi. Poleg navedene dejavnosti pa Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo Kranj odkupuje in prodaja vse gozdne sortimente in rezan les in se svajim poslovnim prijateljem priporoča. OB PRAZNIKU DELA ISKRENE ČESTITKE OBRTNO PODJETJE čestita vsem cenjenim odjemalcem k mednarodnemu prazniku dela — 1. maju Delovni kolektiv Kmetijske poslovne zveze Mlekarna Kranj pošilja ob t. maju vsem delovnim ljudem iskrene čestitke trgovsko podjetje na drobno in debelo ŠKOFJA LOLA čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela Delovni kolektiv ŠKOFJA LOKA čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku dela 1* maju Grosistično trgovsko podjetje ŽIVILA KRANJ čestita vsem delovnim ljudem naše domovine k Prazniku dela I pelil li MM vi proizvodnja Te dni je minilo 6edem let, •dkar je v starih prostorih PREDILNICE, majhnega obrtnega podjetja v Begunjah, prvič za-brnel elektro-motor pod novim rmanom dn začel poganjata razmajane transmisije, ki so poganjalo vse stroje hkrati: mešalni, prodilni in sukalni stroj. Staro poslopje, za očri nič kaj mikavno, In stari stroji, ki jih je zapustila tekstilna tovarna »Sukno-« v Zapužah, je bilo začetno premoŽenje majhnega kolektiva. Razen tega pa je bilo to takrat, fco je bil še električni tok šibak. Ce je istočasno obratovala so-«edn;i »Žaga«, so svetilke v vsem bolje. Proizvodnja je tekla v dveh izmenah, v kolektivu je bil izmenjan kader in rezultat tega je bil že kar zadovoljiv promet, pa tudi za sklade je ostalo nekaj sredstev. In tako je šlo iz leta v leto vse na bolje, dokler ni delovni kolektiv v preteklem letu zabeležil velikega uspeha— v primerjavi z letom 1954 je bila leta 1959 letna realizacija trikrat večja. V NOVIH PROSTORIH Napol dograjeno poslopje, ki ga je že nekdanji lastnik predvidel za novo tkalnico, je bilo zaradi prostorne notranjosti za Stroji se v novih prostorih hitreje vrste gornjem delu Begunj utripale in ■ihča ni mogel poslušati niti radijskega sprejemnika, kaj sele, da >bd si kdo omislil in si drznil v »Predilnico-« montirati še k, i k. ion motor. Prvo leto je bilo trd oreh preizkušenj. Plače so bile 80%, — nadure so se kopičile, proizvodnja pa je ostala še vidno majh na. Drugo leto pa je bdlo že delovni kolektiv vse bolj vabljivo. Končno pa je padla odločitev. Kolektiv je začel z nadaljevanjem gradnje in v nekaj letih je bila dograjena nova delavnica. Stare prostore uporabljajo le še za trgalnico in prepo-tr razzo tal ter hodnikov in stopnišč v precejšnjem številu novih poslopij kranjskega okraja ne bi bilo, če ne bi bilo v Kranju podjetja, ki se ukvarja izključno s tovrstno proizvodnjo. V ilustracijo naj povemo, da je ta majhen kolektiv v letu 1958 proizvedel vseh izdelkov v vrednosti 9 milijonov dinarjev, lani pa kar za 14 milijonov din. S temi podatki nismo ilustrirali le razvoj podjetja samega, temveč tudi nadvse nagel razvoj gradenj. Kamnoseštvo in cementni izdelki Kranj obstaja že od leta 1947. Takrat je bilo sedanje podjetje združeno z Naravnim kamnom iz Ljubljane, kasneje z Mineralom, 1954. leta pa je začelo poslovati kot samostojno podjetje. Spričo neprimernih prostorov za proizvodnjo je imelo podjetje sprva velike težave. Ker pa se je pravočasno lotilo ureditve že napol zgrajenih poslopij na Polici, je podjetje prav lani zaživelo v vsem razmahu. Načrti, da bi se podjetje preselilo v nove prostore že prej, niso bili uresničeni, čeprav si je delovni kolektiv to na vso moč prizadeval. Lani pa mu je uspelo uresničiti svoj cilj in s tem premagati najtežjo, oviro v dotedanji proizvodnji. Vsekakor je delovni kolektiv temu privedlo veliko povpraševanje na trgu, predvsem za cementnimi izdelki. Sredstva, da je lahko uresničilo svoj cilj, pa so bila dokaj velika. Razen ureditve novih prostorov je bilo potrebno zgraditi tudi novo transformatorsko postajo, ki danes omogoča, da se lahko istočasno vrtijo kolesa več strojev. Za to uresničitev je delovni kolektiv uporabil nad 16 v kranjskem okraju zadovoljiti tudi temu vprašanju- Pogled v del obrata z zalogo končnih proizvodov 01 1. WV0l\VL idccme ceztiJtlte delovrii kolektiv •olnojarmenik ali »gatcr« za rezanje blokov v plošče 131 JB