List hfcřžwWY •V .. */v Y > M C f., v. ^ v»- h í • ; * • * P -V ♦ rr ; • ... . S»L» i * Tir v^ •Ml fL < , <: íí* St i Tečaj XXIIX. gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po eeli pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold ^ V»* 1 1 t A 1 1 1 -1-1. y-v 11' i / za leta po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr 2 gold pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 ki za cetrt leta 1 gold.; pošilj Ljubljani v sredo 19- jami arija 1881. v-^SsS" V "i"**« Obseg: Kmetovalcem in se posebno manjšim kmetom treba je nujne pomoči. Klic našim deželnim in državnim poslan cem lz Vipavske doline. Cigani Narodno delovanje na glasbenem polji. ljubov naših za narodnost našo nastal grozen davek. Kršćanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda. (Dalje.) yy Die Publicistik der Gegenwarť4. Šolske novice. Ni ne boj rodo- v se le v novejših Časih! Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari o tem, razsodbo pa zaupljivo prepuščaje prevdarku ____poslancev naših in njihovih enakomislečih družnikov v državnem zboru. Da bi se pa vse potrebne agrarne Kmetovalcem in Še posebno manjšim kmetem reforme izvršile na vrat na nos, tega pač nihee ne za- hteva; kdor vé, po kolikih sredstvih je treba pomoci. Dober gospodar prione gospodarstvo svoje s tem treba je nujne pomoci Spisal dr. Jan. Bleiweis. da j zmanjša 8troske svojega gospodarstva. Varcnost Ni ne prazno vpitje to, da kmetijstvo od dne do (štedljivost) mora tudi državnemu gospodarstvu biti dne bolj propada in da hitre in izdatne pomoci potre- P načelo ; kajt s tem polajša davkovsk buje, da se resi Tako pogina m imenovano ,,agrarno vprašanje" postalo je resno vprašanje današnjih dni. Govor, s katerim je Nj. veličanstvo eesar odpr! sedanji državni zbor, in Hohenwartova interpelacija : oboje hranit kmetovalcem in vsem drugim stanovom se pa dá državi na milij membo dosedanje up stroškov s spre (Verwaltung), po kateri naj se popusti sedanji strogi centralizem, deželam pa dá več samouprave. Poglejmo le na Hrvatsko y spricuje da se tudi na višjem inestu priznava živa po- lad odgo d ež e lnem b treba, da se mora po postavodajni poti kaj odlocnega storiti na prid kmetijstvu Marsikak kmetovalec, naj je veni drago osobi zedinj 1 in je tako ' V ' vi s j deželna oblast. Cemu treba plaćanih c. kr. okrajnih glavarj ? ko bi V se tako priden in varčen, in naj je še tako zavzet za nekdanji okrajni komisarji dandanes tem lože ves zboljšanje in napredek kmetijstva, se samotež ne more T tíwtu1 7 w »u^im ukopati iz stisek , ki ga tarejo brez krivde njegove, prevzeleV Cemu toliko v pokoj dejanih jihov posely opr zato ker so obóine mnogo posla vzlasti če zaporedoma trpi po vremenskih nezgodah. Velikanske naloge so tedaj , katere ima pred seboj ljali? p • « i ticiri ;jih m V13- y ki bi se prav lahko službo oprav sedanji državni zbor, ki ima vse to popraviti kar Cemu treba tistih c. kr. dragoplačanih ok dzornikov ljudskih sol, ki šol nič bolj wu IA v« j u v íi i zj kj \j x j x\i ima y ou tu jjv^ia v ^ i\ai ^ * ** t «vawu ha kj\j necimurno toliko let zanemaril in zakřivil prejšnji nadzorujejo kakor nekdaj brezpl ne zbor, katerega ,,liberalnaa većina pod yy liberálními marvec mi dr m uno y nisterstvi se ni brigala za kmeta prav nič žavni denar na milijone sipala svojim privržencem in celó uravnavo zemljiškega davka tako zavlekla kaj dekani ? Cemu to bi se na tisoče stroškov državi prihranilo bi to štreno dalj predli ker boi j dnje spada v vrsto onega, s čemur se ima km da se t ij s t pomagati potrošilo kakih 20 milijonov gold, za uravnavo zem ničesa ni uravnalo Î kar Vrnimo se tedaj do sredstev, s kateri mi naj se ljiškega davka, pa se vendai Gluhi in s!epi za kmetijstva nadloge in za narodne pravice narodov avstrijskib so gospodovali po svoje in za vzrok njegovih nadlog; dolg t kmetijstvu na pomoč prišlo Da kmetovalec v dolg zabřede pa to so rak y ki gi pod svoje, prilastivši si celó laži-imé „ustavovercev" rekši : jeda gospodarstvo. Kmetovalec išče na upanje denarja, » mi smo država!*' Uboga taka država! ki ga potřebuj y m ga y če posojilo v knjižiti (intabu Kakor rečeno, za blagor kmetijstva se nemčurska lirati) dá na posest SVOJ y tudi dobi za y ceravno ves svet vé, da ravno klika celó nič ni brigala, kmetijski stan daje državi naj več davka v in s krvjo (vojaki) svojo ali še vec odstotkov , če pade oderuhu v pest 10 Ko bi y narjih kmetovalec izposojeni denar mogel obrniti za kako A1 pustimo to y kar J« bodi Bogu potoženo s e b n o ; bilo. ker bilo, in obrnimo se do tega, kar je predmet temu spisu, hodkov boljšanje svoje kmetij e, no, to bi še dobro tako zboljšano kmetijstvo donašalo več do-dolg se delà večidel iz druzih vzrokov« kako namreč naj bi se kmetijstvu pomagalo; vsaj samo s tem, da se zbori z vlado svojo zapravlj tukaj ne govorimo ta si kmetij očita, česar so pregrešili poprejšnji državni , in da javkamo o nadlogah kmetij - kupiti g y da bi postal sam svoj gospodar, in tako z dol prične gospodarstvo uni, kedar po ocetu pre stva, mu ni nič pomagano vzame gospodarstvo, mora svojim bratom ali sestrám Ker se za trdno nadejamo, da državni zbor prav plaćati precejšnjih zneskov y drugi poši vec kmalu prične postavne naredbe snovati na prid tov v višje šole, ki mu prizadevajo stroškov čez nje ■ÉHIÍÉIIIH Ë iBHHÉHHta " mÊ MËM ~ m ' ' * Kme kmetijstvu, naj nam je dovoljeno, razodeti svoje misli govo moč ? tako je še druzih vzrokov dokaj to valec postane z ado 1 žen, mora visoke obresti (činže) plaČevati po 6. 8, 10 ali še več od sto, — njemu pa kmetija donaša komaj 3 ali 4 odstotke. No, kam pa pelje to? Da pokončuje svoj gozd, Če ga ima, ali, da kos za kosom prodá od svojega zemljišča, da je čedalje manje, in na zadnje še ostanek more na bo-ben; kedar pa do tega pride, prodaja vse, kar le iz zemlje izruvati ali s hiše in druzega poslopja odtrgati more. Na tak način zadolženo posestvo kmetoval-čevo je prvi korak k propadu kmetije, — po tem pa zabřede čedalje globokeje v dolgove, ker dandanes ne manjka tistih oderušnib pijavk, ki mu še denarja na posojilo ponujajo za judovske obresti. Po pravici srnemo tedaj reci, da hipotekarno zadolženje, to je, tako zadolženje, pri katerem se upniku zastavi posestvo, je sila nevařen izrastek današnjega modernega denar-nega in kreditnega barantanja, ki ga zadnjih deset let čedalje več vidimo na svetu. Naj po vsem tem zdaj razodenemo svoje misli, s kakimi postavnimi naredbami bi se dalo v okom priti propadanju malih kmetij. 1. Kakor pri nekaterih (fideikomisnih) velikih po-sestvih, naj tudi za male kmetije se naredi postava, po kateri kmetije lastnik ne more ce lega posestva za-dol žiti. Ce so uže nekdaj grajščaki spoznali, daje na korist naslednikom treba, vsaj en del posestva zavarovati, na katerega se ne sme dolg narejati in se je s tem stabiliteta grajščinska ohranila zakaj bi se — z ozirom na današnji grozni propad kmetij — enaka postavna naredba ne upeljala za male kmetije V Tudi v zahodnih državah amerikanskih, kakor tudi v Kanadi veljajo postave, ki eksekutivne prodaje celega posestva zavoljo dolgov ne dopuščajo; ta postava se tam imenuje „homestead laws" (Heimstetten-Gesetz , domovja postava). V imenovanih državah, kjer so posestva sila velika, je po 240 oralov v prepoved dejanih, ki se po-sestniku zavoljo dolga ne smejo eksekutivno prodati. Po tej postavi stojí kmetovalee vsaj deloma na trdnem. Ce veljajo take postave kje drugod, zakaj bi ne obve-ljale pri nas , kjer je kmetijstvo v tako nesrečnih razni er ah. 2. V isti namen treba nam je postave za dědinsko nasledstvo (Erbfolgegesetz) v ta cilj in konec, da se sinu, ki ima po očetu posestvo prevzeti, ne naložé tolika bremena, da mora preje ali pozneje na kant priti s podedovano (poerbano) kmetijo. 3. Postavno naj se prepové neizmerno razko-sevanje zemljišc s tako odločbo, da toliko zemlje ostane zmerom skupaj, da se rodovina kakih 5-6 glav od posestva živiti more. 4. Uže davno pričeta postava za zložbo zemljišc (Commassationsgesetz) naj se kmalu dovrši. 5. Postava zoper oderuštvo naj se nemudoma vpelje. 6. Svobodno ženitovanje naj se ustavi in občinam pravica dá, da morejo zakone hlapcev in dru- zih nemaničev zabraniti. 7. Posojilnice (založnice) naj se v središči vsake dežele ustanovijo, pri katerih bi kmetovalee proti primernemu poroštvu pa brez velikih potov in koleko-vih stroškov posojilo dobil. 8. Želeti bi bilo tudi, da se postavna kontrola priredi, katera nadzoruje, ali je kmetovalee izposojeni denár res obrnil v zboljšanje svojega kmetijstva ali pa ne. 9. Ker zadnja leta čedalje dalje sega tišti grozni vandalizem, da lastniki tacih posestev, ki se imajo eksekutivno prodati, jih na vso moč pokončujejo, je tudi postave potreba, po kateri se v okom pride raz-uzdanemu početju. 10. Za pouk naših kmetov v kmetijstvu se ubogo malo storí. Za pouk obrtniške mladine so se naredile realke, za poúk kmetijske mladine so uižje kmetijske šole le še bele vrane, in popotni učitelji kmetijstva tudi redka prikazen. Ni tedaj čuda, da mora naš kmet misliti, da se kmetijstva ni treba prav nic učiti in da zadostuje, kar sin vidi pri svojem očetu, ki se je tudi le sam po svojih izkušnjah prav ali ne prav učil. Res je sicer, da se na nekaterih ljudskih šolah uči nekoliko sadjereje ali kak drug odlomek kmetijstva, in da sem ter tje je kaka „nadaljevalna kmetijska šola" ,-- al vse to so nekake drobtine brez sisteme , brez prave organizacije. In vendar je dobro organiziranih nadaljevalnih kmetijskih sol povsod tam po kmetih treba, kjer so ljudske šole. Ko je mládenec dovršil ljudsko šolo, ne na prevec let raztegneno, naj se takemu, ki ne gré v gimnazijo ali realko, ampak doma pri kmetijstvu ostane, odpre za par let nadaljevalna kmetijska šola, da se v njej podací vsaj v glavnih strokah umnega kmetijstva. S tolikim znanstvom na-vdáni mládenec postane potem uže připraven, da na kmetijstvu svojega očeta alt na svojem kmetijstvu delà umne izkušnje. Organizacija nadaljevalnih kmetijskih sol po kmetih je tedaj živa potreba; take sole bodo prava vseučilišca kmetijski mladini in velikánská pomoč, da kmetijstvo pride na bolji stan. — To so misli, katere razodenemo našim poslancem z željo, da bi jih blagovolili prevdariti in oceniti. Če vé kdo še kaj druzega , naj pové, vsaj je gotovo , da bode državni zbor se v prihodnjem zasedanji uže lotil postav, po katerih se glavni steber državni — kmetijstvo — reši čedalje žalostnejega propada. Klic našim deželnfm i« državnim poslancem iz Vipavske doline Če morebiti ne sploh, pa vsaj nam Vipavcem je predobro znano, da je vipavski kmetovalee najvećji revež, kakor hitro ga trta par let zaporedoma zapusti, to je, ako mu ne obrodí. Vipavski kmetovalee pridfla le redko redko kako leto dovolj živeža, osobito pa žita, to je, turšice in ječmena, druzega žita pa tako skoro ne seje. Med desetimi leti mure V pavec gotovo vsaj v treh turšice dokupiti, če tudi je še tako dober posestnik in gospodar. Za obleko si ne pridela ne ene same nitke ne, vse si mora kupiti. Z eno besedo: vipavski kmetovalee si mora razen mal<> repe, zelja in fižola — pa še te pridelke mu čestokrat suša vzame — vse iz za vino strženega denarja kupiti, pa še davke in vse drugo plačati. Dohodkov iz živinoreje uže skoro v poštev ni jemati, kajti množina živine se je vsled ved-nih slabih vinskih letin — v poslednsih 10 let h je bila le en a dobra vinska letina, namreč leta 1875., med ostalimi pa je bilo le troje srednjih, vse druge b le so pa prav slabe — tako skrčila, da je žalostno videti. Srenje, katere so štele pred 10 leti od 35 do 40 parov volov , imajo jih danes le 8 do 12; krav si drži uže najboljši posestnik le toliko, da ima za hišo potrebnega mleka, pa še med temi, koliko jih ni uže v računu, da se bodo morale na spomlad ali pa še poprej prodati za — plaćanje davke. No, v prošli zimi je vsled nenavadno ostrega mraza pa še vrhu vsega tega toliko trt popolno poze bio, da je groza! Celó polje, kjer je bilo poprej na tnoče plant, to je, vrst trt med njivami, je zdaj vse golo. Vsi le nekoliko proti severu viseči vinogradi so tudi pozebli. « Zima prošlega leta je storila, da so posestniki, kateri imeli 200 kvinčev vica pridelati, le 20 do 30 kvinčev přidělali, po katerem pa še skoro nobeden ne praša Cigani grozea davek mnogim kmetom. Letošnjih „Novic list v poro leta storila, da se na trtah, katere so odbora družbe kmetijske omenil tudi razpravo o centralnega Zima prošleg vendar iz tal kaj pognale, v tekočem letu zopet nié > ki jo je sprožila pod cig m e Š k přidělalo ne bode, ampak še le v letu 1882 A1 koliko katera prosi, naj bi družba kmetijska veliko nadiogo 9 pa je še tak ih trt, katere so mije pognale? Skoro ki J° g delaj ljudém po kmetih, resno prevda čisto nic ! Da zima prošlega leta je storila, da dosti, rila in se za pomoc obrnila do si. deželne vlade Ker in većina prav dobrih kmetov kake dobre bodoče vin- smo prepr ? da kmetje tudi po druzih krajih čuti] ske letine ne pričakuj kajt iiC 1JC , iVC*J vil asaditi pa ni s čem, ker ni denarj stare trte so pozeble, to veliko nadiogo , bi pač kake posebne postave zoper novih r Brez denarja se ne ? dá ograd znova nasaditi gnoja pa trta v Vip ne rodi dasiravno se ) a gnoja, ciganstvo potreba bilo, ako ne zadostuje postava zoper brez neka- potepuhe ( Vagabundengesetz). Naj se v „Novicah S1J O VUU1 V M V I A4 V/ X JU VA L KA LÀ X JJ. ft. i U) j U V j i\| nadlogah, da dobi naša peticija vec vel jave. tudi b iz druzih kraj ki ten z nazivom „kranjski paradiž" roga " „——j — r—*— — Vicleti to materijalno stanje vipavskega kmetovalca so v tacih Podlaga, na katero se stopili vipavski župani leta vsi so uže meseca marca ali aprila prošlega v ' 1 " ter so si. okrajnemu glavarstvu kupaj nice, bilo ničneg opi sklep nase po dr sledeče poročilo velecenjenega uda podr v Postoj se naj kaj davkov odpisalo pektive si. deželni vladi prošnjo vložili pavskim kmetovalcem za leto 1880. in 1881 y )7 ubog bi peha. Pozeba trt se naštevati Veliki in zares uže preobčutljivi kmet nositi mora. Ni mi treba jih na drobno so davki, katere Kdor neki po obstoječih propisih ne smatra za „Elementar- je bilo konec besedi ! To je vendar schaden", in s tem nesmisel postavodajstva, kate debelo st Nanosa auuoci pre- »«iv/u , ivuiiixui j k^i rncin da se je menda nikjer ne tako, kakor tukaj. Ta uima tukaj bolj reklo, da škoda zime dokazana ni, kakor da bi Vipavci nalašč za kako kratkočasje trte požagali in posekali! VeleČa8titi gospodje deželni in državni naši poslanci ! Vipavskim kmetovalcem, odločno rečeno, naj-marljivejšim in n aj št e d lj i v e j ši m cele Kranj- i propad, into kakor adloga nam plodove in hoste drugod naše poljske pridelke spodjeda cuj sila nam tudi doma nikdar mirú ne dá, ter nam Ta pa polet in pozimi dan na dan preneboma sitnost in škodo delà In pri vsem tem smo v vednem strahu gospodarsk n e ga pop lastnem zakrivenj živino, da nam celó pohištvo pokon vso mero > da nam ne In ta Vip delà poleti in poziini neumorno. popije od 30 pridelanih veder vina koj polovic On ali okraj potrebni, čez hudi davek našem so potepinski cig ne Ena leta sem nimamo več. Včasih se več, mar več prodá vse do zađn i kaplj pred to tatinsko druhaljo prav nobenega mirú vec. so se pritepli kak teden v en kraj , potem smo imeli od rac gosi y puranov in kop On se ne živi nekoliko časa mir, A1 zdaj V se odnese j kar sem vse pri jata svojih kmetih v nekem drug videi. On se živi od polent mena in močnika. jskem delu ? repe ; ? naše fižola dežele nestrpljivo nadležnih pet, uže je druga drhal, še huj > jec tu k aj skih Ogerski, hrvaški, nemški pridelki, vsaka cigani zraven kranj-vsa sodrga se sme klatiti tù okoli. Vsi jesenski hosta in vsi pašniki, od kar mora ubog Gospodje deželni in državni poslanci, osobito gosp. kmet tako visoke davke odrajtovati , to vse je prosto > HP državni poslanec Adolf Obresa, kakor sam posestnik v tej nesnagi, ki seboj vlači po vec Vip razstradanih klj ? usmilite se vipavskega kmeta! Povzdignite v psov in svinj 7 ki nam brez vsega strahu veliko škodo državnem zboru svoj glas v ta namen, u« oc da. vmua v^ic*. } xvi tumvu u ua ©i uc^mcuic u in loco o obupnem stanu vipavskega kmeta prepričati vendar kako pristrada, nima še domá nikoli mirú da se vlada delà * In mož, ki toliko trpí da si neizmer davke In blagovoli da se m pa tudi pomaga. Pobiranje davkov zoper to veliko nadiogo nima ubogi kmet nob se ne sme nadaljevati, marveč vsaj za dve leti, ako ne m v . t In ako tem klatežem znižati, kajti naj- vajo, mu ne le žugajo, marveč mu otrovaj popolnem ustaviti, pa vsaj bi st manjši kmetje in tudi uže boljši so se lotili za davke raji prešiče, da poginejo prešiče in brez zabele na ne dá vsega, kar zahte ? in gnoj prodajati. Za Boga. kaj bode ž njimi uze zemljišna? ! Vip skupaj stop ijihov jed brez zabel na jihova cigaň tu in nadleguje pusti otrovano žival, kar se ploh potreba, da posebna komis Sliši se pa in ta govorica gre eckrat živina še pojema gospodarja mnogokrat 5 mu ** pre o k o gospoda (menda ? naj godí. da novomeška dar ne ter kmetiško stanje natanko pr v v in druhal kakošni zagovari iogi neki ? ***) Želeti bi to tatinsko bilo pretrese, ter da potem visoka vlada kmetovalcem iz- da bi taki človekoljubi bili le kakih 14 ? v kmetiški datno na pomoč pride; kajti če tega ne stori > bode iz in sami skusil to dlogo , kakor jo skušati m toliko pridnih in marljivih ljudi kmetovalcev prav toliko ubogi kmet. Tudi bi dobro bilo , da bi vsak ciganski beračev. V Vip moči treba indirektne in direktne po drugače vsled popisanih elementarnih uim pride kant. Ponavljam tedaj do Vas rodoljubnih gospodov de-želnih in državnih poslancev iskreno prošnjo : usmilite * Přivleče se jih včasih kakih 12—16 oseb , vse na imaj o po 6 konj, psov itd. seboj, pa se vselijo v hosti. Uboga potem hosta se Vip ? to pa kmalu y koj ? in > f ■ / t Na Slapu 12. januarija 1881. da ne bode prepozno ! rici v Golnivasi, vidi „prase bude krepalo", zajci Lanskega leta okoli kresa je prišla ciganka k mliiia- prešiČa (nad 2 centa težkega) ter pravi : čeravno ie bil zdrav. In čez 3 dni je Rihard Dolenc 7 predstojnik vipavske kmetijske podružnice. res poginil, kajti zavdala mu je. Najraji gredo nad kuretino in svinje; ostrupijo jo, živad pogine in kmet jo zakoplje ; cigaň pa potem pride in jo izkoplje. So tudi brezvestni usnjarji, ki kupujejo cele velike lonce svinjske masti od ciganov; vsaj bi vendar morali vedeti; da je ukradeno blago! zagovornik občutil britkost , kakor jo občuti revež ki katerimi se vrne v stolico svojo Solnograd. Nekateri si je z neznanskirn trudom izredil prešička y ne ga sam za potrebo imel ; ampak da za- prodal da bi še celó trdé, da je potoval še dalje proti jugu in da je za po današnjem Dolenjskem, če ne neposrednje, vsaj po davke; pa mu ga potepinski cigání otrovajo in požrejo. srednje po svojih učencih vzvišeni nauk poducevai, kar potrjuje St. Rupert in njemu posvečena cerkev.**) Od Misliti je, da bi potem tudi ciganov sit bil. Zgođovinske stvari. radost, da prinaša njegov trud stotern sad, pokliče iz Nemčije 12 svećenikov, med drugimi Hunialda, Gizi-larja in Doninga, ki so tudi v Korotanijo pridno za-hajali. • r y » > . cm «11 /»i '\ . «5 , 1 Sv. Rupert, vrnivši se 1. 706. v Vormacijo, ***) iz- Kršćanstvo pri ^iovencih do linia m Metoda, roči stolico Ancogol-u, ki se pa kakor njegov naslednik Vital ne briga za Slovence. Novih učiteljev ni več v deželo ; stari pa se pozgubé. Kršćanstvo gré rakovo pot Spisal Ivan Lavrencič (Dalje.) III. Skoro popolnem zatrto je bilo kršćanstvo o prihodu naših še poganskih očetov. Da ni precej oživělo, potr-jujejo zanesljivi historični virniki, kajti novi naseljenci dokler ne napoci v drugi polovici osmega stoletja bolja doba, to je za časa politične sužnosti naših očetov. (Dalje prihodnjič.) Narodno delovanje na glasbenem polji. skušali so si pred vsem pridobiti politično bodočnoat ta želja pa jih je zapletla v vojske z različnimi, deloma „Glasbena Matica" v Ljubljani je koncem přetek- še divjimi, deloma uže omikanimi sosedi: na severoza- lega leta se zopet oglasila z izdanjem sedm ega in padni strani z Bavarci, kí so posebno hlepeli po seda- osmega zvezka ,,Zbirke slov. napevov, ubranih njem Koroškem v zapadu z Longobardi, ki so ste- govali svojo gospodujočo roko do Soče, za čvetero ali petero moških glasov in pa s snopići Najhujši pa so bili Avari (Obri), kateri so go- na jugu z „Lavori ke", zbirke moških Čveterospevov in zborov". tem tudi v vnanji obliki jako odličnim izdanjem Grki. spodovali nad Slovenci čez 20 let. Napadali so od iz- je izdatno pomnožila gradivo lepega narodnega petja hoda od ogerske strani skoro neprenehoma naše pred- ter še osobito čitalnicam podala krasnih pesem na iz- Slov. Sloven. Grlico" in so potem nada- nike ; mastili so se od njihovih žuljev in grozovitosti počeli, katere opisovati se mi pero ustavlja. Cakali so « rešenja, dokler jih ne oprosti težke sužnosti hrabri ljevali Fleišman, Rihar, Vilhar. biro, nadaljevaje od leta 1872. to, kar je 1. 1848. " pricelo s drustev j) Samo, Slovan po rodu, ki po slavni zmagi 35 let Naj tem vr (624 659) srečno vlada naše očete. Žalibože, da sticam dodamo iz odborovega poročila o delovanji „Glas- raz- bene Matice" leta 1879—1880 nekoliko odlomkov. Iz zrna zrastlo je v 9 letih torej dene po njegovi smrti nesrečna nesloga slovensko } kraljestvo, ki je obetalo tako lepo bodočnost. Sledé mu oskrbi vojvodje, ki so se še več kot preveč uklanjali tujim upanje, da postane moćno — košato. po vestni drevo , ne mogocno, a zdravo , ki dopušča Vspela Je - -j - —.)- •> — — ---- t-----------)— —J— ~ .jv ) ^^ w —. «w jv vlastim Bavarcem in Frankom; to pa je vzbudilo do- „Glasbena Matica" do osiguranega stanja, ki jej daje mače razpore, vsled katerih so izgubili mnogo pokrajin moč, dalje delati na narodnem glasbenem polji v korist na Tirolskem in Solnograškem. odvisnost imela je tudi solnčno stran ; to potr- in čast domovine, ako jej tudi pičla podpora ne dovo- *» iuiviui ju OW1UUUW uviMu j uv j/vm - 1 j 11 j e v ci v iocuc lu lA , iiaubtaum oi otav Ijv/U^LUU u>xj u utmui juje razširjanje kršćanstva od nemške strani. So i no- korakom bližati se. Temu je krivo malo število članov vzvisenemu začetkom si stavljenemu cilju brzim gra bil je druga Akvileja (Oglej), kajti oskrboval je in bodi potoženo slabo uplačevanje doneskov. z_ dušno hrano Korotansko, ki je obsegalo zgornji del Ustanovitelji prepotrebnega društva za ohranjenje in lasbe računili so pač, da Krajne. Za južni del do Save so skrbeli marljivi oglej- kultiviranje narodne ski patrijarhi. Natančnejih poročil o njihovem delovanji je po Slovenskem nad 1000 sol in učiteljev pesni in g 7 ni zapisala V Klijo blizu mati zgodovina v svojo knjigo, toliko duhovnov, nad 100 drustev in mnogo mnogo Gotovo je, da so pri spreobrnitvi južnih Slovencev pri- prijateljev petju in glasbi, takih, ki bi se zanimati mogli pomogli tudi tr ž aš ki^škofje, posebno Primorcev ševcev in Pivčanov. Ce ne drugo ) v se ste bili dekani ji postoj nska in bistriška juli ja leta 1830. tržaški odvzeti; kakor vipavska riški, následnici oglejske škofije. Kra- potrjuje vsaj to, da 16. go- mm . m in morali za „Glasbeno Matico" in podpirati prelepo podjetje; ali imenik kaže 174 udov, kar drastično priča, da le malo onih, katerih bi se iskalo, se tam najde y priča, motil. kako zelo se je osnovateljni odbor leta 1872. Pri oskromnih dohodkih trebalo je res pozrt- Svetlejša je zgodovina o razširjanji kršćanstva v vovalnega delovanja in stroge varčnosti, da je društvo pokrajinah nad Dravo, deloma nad Savo, to je po prihranilo 2413 gold. 30 kr. skupnega imenja, ter da današnjem Stirs kem, Koroškem in Gorenj s kem. je ob enem zadostcvalo namenu in častitim članom. Uže leta 630. je přišel utrehtski škof Am and Slo- Ker je pa dobil nerodovitna tla, vrnil se je Skozi vseh 9 let so glavni funkcijonarji eni in isti vencem. kmalu; kar je opravil, pozgubilo se je hitro. ostali predsednik Več sadů Franc Drenik y tajnik Franjo Ravnihar, blagajnik Vojteh Valenta, in načelnik Feliks Stegnar; in ves ta čas or je obrodil trud prvega solnograškega škofa sv. Ru- artističnega odseka per ta, ki je přišel leta 696. iz Vormacije v Rezno, zvěsti podpiratelji in sodelavci bili so gospodje: dr. G glavno mesto Bavarskega vojvodi Te o du, da bi Ipavec, Danilo Fajgelj , Franjo Gerbic, deloma Nedved ondi sv. vero razširjal in utrjeval. Teodo sprejme ga in Fôrster, zlasti pa imenovani g. dr. G. Ipavec, kateri z veseljem, dá se s svojo družino krstiti in dovoli mu, je vse svoje skladbe daroval, in v resnici bil glavni da se sme kjer koli hoče ustanoviti. Sv. Rupert si izbere razvaline razrušene Juvavije, ki se kmalu spre-meni v sedanji Solnograd; sezida cerkev sv. Petra kot III. str. 148. *) H uber ,,Christianisirung Siidostdeutschlands". Zvezek stolico in samostan za menihe in druzega za nune. Od Cerkev so gotovo sezidali pred 1. 811. nemški (sol tod potuje po deželi in prestopivši meje Bavarske, pride nograški) duhovniki in ne pozneje oglejski patrijarhi, ki so solnograške nadškofe in duhovnike čez vse črtili. Slovencem, katere podučuje in krsti. V Celji vzdigne svetinje sv. Maksimilijana škofa in mučenca, s ^ Jirecek „Entstehen christlicher Reiche" II. str. 103 «. stebe mu ? « ; odličen dobrotnik „Glasbeni Matici j na čemer iskrena hvala in slava ! Glasbena matica se je vseskozi držala pravil : lati na to, da vzraste slovenska glasbena literatura de na svitlo dajati kompo za k y in dom obcnem zboru obljubi] Glasbena Matica datelj ni mogl birke sol ski h pesni na svitlo dati gosp skla so nekaj pesniki zadržavali z obljubljenimi pes nimi, nekaj ni bilo tvarine se dogotovlj > kaj ti náčrt bil jako obsiren z ozirom na različne učne stopinj in razrede > zato društvo moralo ZSi C£l8£l skrbeti, da spravi druge muzikalije na svitlo; to pa in okolišČina, da je „Matici" vedno manj podpore prihajalo od udov, . da „lUCtbii/t vi.uuvr "^«"j ť^r ^ W f1 vu «j dalo gosp. skladatelju po dovršenem delu povod sam na svitlo dal in založil lep delo y ki je domaći glasbeni literaturi na vso čast, ter ima slovenska ljud ska šola prijetno dolžnost, da hvaležna ostane požrtvo valnému gospodu skladatelj za zdanj Za k )) Glasbena Matica" ni mnogo izdala * ker se je ustanovilo Cecilijansko društvo z odločnim namenom, skrbeti za cerkveno petje in godbo. Vendar „Glasbena Matica" ne misli skrciti svojega delovanja, ona bode marveč i prihodnje izdavala slovenske kompozicije za cerkev. Najobilneje oskrbela je ,,Glasbena Matica" pevska društva in salon po izdavah čve-terospevov in pesni se spremijevanjem na glasoviru, ter ustregla društvom in posameznim s potrebnim muzi- (i kalnim gradivom Naj bi vrlemu društvu Čedalj finančně podpore! vec dohaj tudi Književne stvari. Vredništvu „Novicť < došla z Dunaja nova nemška knjiga, zanimiva osobito onim f ki se zanimajo za » ki Avstrij Ogerskem izhajajo v razlienih jezikih Ime tej obširni knjigi, ki šteje 227 strani .Die Publicistik der Geirenwart ) Je Ona nam razklada čaaniške razmere v cesarstvu av-strijsko-ogerskem (die Pressverhaltnisse im Kaiserstaate Oesterreich Ungarn). Knjiga imenuje 1022 časnikov, ki izhajajo v posa- meznih deželah avstrijsko-ogerskih v različnih jezicih naj 80 politični ali nepolitični. Vsakemu Časniku je kratka kritika dodana in povedano, ali je dnevnik, tednik itd., kolika mu je naročnina, koliko naročnikov šteje itd. ne boj rođoljubov naših za narodnost našo nastal se novejših cas ih! Da tudi pesniki slovenski so uže o pričetku tega stoletja nasproti vragom našim bojevali duševni boj za národně pravice naroda svojega, to nam kaže med drugim tudi priprosta pesmica iz leta 1813. Modrinjaka, župnika pri sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah na . i------i— ;—#---------• ----? tisnena v zbirki Stanko Vrazovi : ,,Gusle i Tambura". Ker je prilična tudi sedanjemu, času, naj jo natis nemo, da jo beró naši nemčurji. Glasi se tako-le : Amico Zvetkoni. *) Akrostikon. , Zadnji Člověk je na sveti, Ki svoj rod za nič drži: Zapstonj so mu rožni cvéti Njemu nikaj nediši. ? nadrah maternih se shrani V njenoj reji se zredi; Mačoho oslepno brani, Mater pa za nie drži. ; Erjav, kakti Judež bódi! Naj te pes za plotom j é ! Med Slovence naj ne hodi, Kdor je prav Slovenec né! Ti prijatelj , Cvetko, jesi 5 Materne dežele cvet Z Dornavske Kamérske vesi Z lukom zrejen, pa oplet. y jvókol nesi med pšenicoj 9 Sčipek raseš zmed kopriv, Kókol strga se že s klicoj Sčipek pa je ves pikljiv. } ! Kak ja želim Vam vživat Dugo podmesečni svet ♦ ♦ Primic, Šmigoc, Cvetko vivat Dosti dosti dugo lét! Mnosovrstne novice, * Kraška bur ja se je na s v. treh kraljev dan zale Da tako obširno delo ni brez pomot, ni čuda, vendar tela dalječ okrog, a osobito ie diviala v Trstu v. T Yv»l«. r» 1 T • i'l 11 ••! 1* . , y ' , . . « „ . J . smemo reci, da so založniki te ,,Publicistike" si iskali zanesljivih sodelavcev povsod. J° Edinost" tako-le opisuje: y Ob kjer uri popoludne je konečnem pregledu zrastla tako, da je ljudi metala, marsikedo je objel poukaze knjiga političnih katoliških časnikov 78, neka- lični kamen, da ga ni treščila ob zid. Stražniki javne toliskih pa 230, — nepolitičnih pa 714. Gena tej yarnosti so imeli polne roke, na bolj nevarnih krajih knjigi, ki se dobiva v agenturi Leona Wôrla na Dunaji so spremljali ljudi. Okna so žvenketala, kakor bi se (Spiegelgasse 12) in v vseh većih bukvarnah, je 80 krajc. gid. dvajsetice razsipale, korci raz streh so pádali; na železnici je prevrgla burja dva prazna vagona in na nad- Cesar je o različnih časnikih těžko kje drugod zve- zorništveni hiši razkrila streho. Podirala ie dimnike, deti, zvé se iz te knjige, je tedaj priporočila vredna. Solske stvari. Bolgarska narodna skupŠČina je vkljub temu * da vojaška dolžnost občna, sklenila, da se učitelji ljudskih šol ne jemljejo k vojakom. ták se je zvalil pri necem peku v pritlično pekarijo, přebil je streho ter hudo poškodoval dva pekovska fanta, da so ju morali v bolnico nesti. Vec hišam je olupila namet. Brzojavne poteze so ležale na ulicah zamotane. Več ljudi je bilo deloma hudo, deloma lahko ranjenih, ker jih je burja neusmiljeno po tleh pometala. Nekega moža je burja v morje vrgla; ko mu je bližnja * Slovenskih dijakov je po nam obližnjih gimna- ladija sunila coin, da se otme, prebrnil je silni piš coin zijah in realkah, kakor je ,,Kres" izračunal mani 1450. . > naj- Imeli bi toraj lahko pet slovenskih sred- m moza f njih šol, na vsaki malo da ne tristo Slovencev. ki se je za-nj přijel, pogreznil v mrzli grob. Nek kapitán Lloydovega parnika je hotel iti na parnik, pa tudi njega je pomela burja v morje, vendar so ga « v Prijatelju Cvetku". Cvetko, prijatelj Modrinjakov $ bil je župnik v Ptuji. hitro smrti otelí mornarji. Prebrnila je mnogo kocij za ministra pa zopet kaže, kako rahlo postop in tudi tramwaj. Na morju pa je bilo strašno a ko 81- grof Taaffe, da nikogar ne uznemiri, kajti dr. Pražák je ratka je bilo penasto. Več ladij je na jamboře poteg- Ceh in Slovanom priljubljen. Ali ima bar. Pino nilo zastavo, kažoč, da so v nevarno8ti. Piloti so imeli Pretisom ces. namestnik v obilo nevarnega posla, so se kakor tanke Verige ko noga debele y trgale niti, vrvi so pokale kakor pajčevina trgovstvu, ne vemo, o tem pa se Trstu , posebno 3e Taaffe-u ves udao. , pred spretnost o menda ne motimo, da tako ponovljenim mini- in ladije so v nekaterih krajih skupaj butale. Veliko sterstvom stopi vlada pred državni zbor, ki se prične amerikansko ladijo je burja zagnala daleč v piano morje, 18. dne t. m. zbornico gosposko ni še imeno- kotke so orale po morskih tleh in niso mogle pravega zatika dobiti ; trabakola, naložena s prahom za avstrijsko vojasko mornarico, izgubila je sprednji jambor. Neko veliko prihajajočo ladijo je bilo popoludne videti, a nič vanih novih gospodov, ki bi nekoliko spremenili sedanji obraz tej zbornici, kateri je dozdaj bii komandant Schmerling, zagrizeni protivnik Taaffe-ove poli- tike. Popis ljudstva je tudi tukaj končan. To se ne ve, je srečno kam dojadrala ali ne. je butila ob breg grška ladija „Evangelista" , iz Trsta Piranu vam je tukaj zarad ,,občevalnega jezika", kaker po- vsod > laži na cente. 13. dne t. m. je bil razglašen re- je odplul takoj majhen parnik z resili. Povsod je na- sultat popisa V3eh dunajskih okrájev , po katerem ima i i i i • vl 1 I • • • • # i • i liv ¥ v • rj p C\ ^ j • i . i * /\ a rv 4 i i v* 1 redila burja škodo, zelje je iz njiv rovala in glave daleč po zraku nosila 7 bila kakor bi bil potres a Je strašna noc, hiše so se tresle > Dunaj 707.532 stanovnikov, po kor po popisu od leta 1869. takem 100.018 več, ka Ljubljane. Naši državni poslanci so v pone- * Dekletu, ki hoće biti dobra zena t Arabiji te svete: „Sedaj zapuščaš one y daje mati v deljek se podali na Dunaj v državni zbor. Vošili smo kateri so te P™ odhodu ,,dobro srečo", da bi narodu našemu rodili; greš iz gnjezda, katero te je dolgo čuvalo, iz priborili, kar mu gre o narodnih zadevah in česar po- katerega si se vzdignila, da si se naučila hoditi. žiti se hočeš z možem, katerega še ne poznaš; svetujem Zdru- trebuje za telesni blagostan. ti, da si mu suznjica bodi zadovoljna z malim njegovih očeh zapaziš , ako hočeš, da bode on tebi sluga ; pazi zmerom na ono, česar v y Danes zjutraj je přišel gosp. deželni predsednik Winkler z Dunaja v Ljubljano nazaj, kamor se je podal danes teden. — Prihodnjo soboto bode pri njem in glej ; da on nikdar pri tebi velika soareja s plesom. ne zapazi kakega hudobnega delà; hrani ga in brani Iv a, ». t; £ a liuuuuuc^a ući«, uuam m uiaui, — Dvorni svetnlk vitez dr. Kaltenegger, rn j« kedar spi, kajti glad provzročuje nezadovolj- uže vec dni na Dunaji, da ondi prevzame opravila svoje • li v 1 1 w I I • # \ v 1 # V #1 f • Î 1 f * ki je varuj ga, nost in nespanje ďela člověka čmernega. Skrbi za ime- nove službe, se ni še vrnil v Ljubljano nazaj tek moža bodi z njegovimi ljudmi dobra. Ne raznasaj domaćih reči na tuje jezike in ne govori laži; za nje- (Iz odborovih séj družbe kmetijske 12. decembra in gove skrivnosti bodi nema; kedar je on vesel, ne bodi pa j anuarij a t. Konec.) Gosp. Jerič t tužna, in kedar .Ie on žalostěn, ne razodevaj ti svoje radosti. Ce se bodeš ravnala po mojih besedah, te blagoslovi! Alah, in pričakuj, da bodeš srečna. bode (i prvomestnik čebelarskega društva, je odboru izročil poročilo o lánském shodu nemških in avstrijskih čebelar-jev v Koloniji, katerega se je tudi on z državno po-potno podporo udeležil: odbor sklene, da bo to poročilo předložil si. ^ministerstvu kmetijstva; gosp Jerič pa je •v v Dunaja 16. jan dopisi ;Sic transit gloria mundi" si morajo nemški liberalci zdaj o sebi reci deli y ko SO VI- obljubil v .,Cebeli" podati poročilo bistvenih stvari onega shoda. — Vsled poročila kmetijske podružnice v Seno-že ča h ee sklene, ker je pravilni Čas upravništva seda-njega podrnžničnega odbora uže davno potekel, priredijo nove odborové voiitve. da se Prošnji dveh novih , da jim je tudi zadnja rovarija spodletela — gonja sirarskih zádrug v Bohinji (v J e r e k i in Podjelu) kmetov zoper ministerstvo in konservativno većino dr- za državno podporo prvih potrebščin se s toplim pripo- žavnega zbora. Le še eno bilko imajo, na kateri visijo ročilom izročite si. ministerstvu kmetijstva. nade liberalcev vativne stranke in ta je, da pr » na konja y da a jim on pomaga razdora konser- zopet pridejo politike Al varajo se, brez prevdarka. kajti naša stranka ne Kakor je nas tako delà go-ki Potopiš arja, prvomestnika podružnice kmetijske bohinjske, o sirarskem podučevanji lanskega leta se iz- gosp Mes roči z računskim poročilom si. ministerstvu kmetijstva. Ogersko ministerstvo kmetijstva prosi od- tovo je tudi Vas iznenadila uradna ,,Wiener Zeitg.", ki bor, naj mu naznani, kje in kedaj se bodo na Kranj-je včeraj přinesla novico, da sta minister pravosodja skem preiskavali privatni plemenski žebci, ker vlada novan baron Pino za ministra trgovstva, dr. Pražaku baron Streit in pa minister trgovstva vitez Kreme r ogerska želi težjih (noriških) žebcev za pleme naku-stopila iz ministerstva in da je na mesti Kremerja ime- piti; odbor je ministerstvu vstregel z odgovorom. — Poročilo g. župnika Kosmača o senožeškem močil u se Prošnja gospo- darja Jož. Žel ka iz Male pristave za državno podporo zboljšanega gozda in pašnika se si. ministerstvu kme- pa je izročeno vodstvo ministerstva pravosodja. Tem izroči močv|rskemu odboru v presojo. ker par dni po- bolj je nas iznenadilo to imeoovanje prej je dunajski dopisnik „Politike" poročal, da je imel z grofom T a a f f e-o m pogovor in da mu je ta zatrdil, da o nobeni, tudi o parcijelm ministerski krizi ni duha ne sluha (absolut keine Rede). Po takem ali minister t.ij*tva izroči s priporočilom. Vsled poročiia gospoda sam ni vedel oa LU li k V ^UUl J pri V^UUA VI Ch j Kj j Cl» I I UCi J Vv UV^ikJlil^ IV JJ U O I\ Cl 1JL1 U 1 1 A. Cl otrobe veza!, da bi celo stran papirja napolnil, kakor sterstva kmetijstva cem da .)e ali da je dopisnik Ogulina, po katerem bi za odvrnitev trtne uši od do-lenjskih Vinogradov koristno bilo omisliti si grozdnih pešek amerikanskih trt, se sklene, ol si. mini je večidel navada pri tacih časnikih, ki vsak pozvedeti, ali bi na podlagi doseda- jajo in sila pritiska vrednike, da vsakojake dnevne dan izha- njih skušinj se priporocala setev amerikanskih grozdnih pešek. Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti na predlog podružnice metliške gospodje : Jen ko Ludovik kaplan t drobtine po ulicah pobirajo, da le napolnijo list. Dru-gaČe si mi „Politikinegaťí poročila o razgovoru z grofom Taaffe-om o ministerski krizi tolmačiti ne moremo. Dunajska „Wiener Zeitg.u je, kakor rečeno, 15. dne Ogrinc Vijjem, c. kr. okrajni sodnik, Papa Franjo,, t. m. objavila dovršeno krizo. Imenovanje dr. Pražaka nadučitelj, Sturm Venceslav, učitelj, in Trček Mi- učitelj y Malenšek Martin, kaplan, Setjna Franjo in Z am an Andrej, kaplan, vsi iz Crnomlja, za yy voditelja" ministerstva pravosodnega, a ne odločno hael, učitelj > vsi iz Metlike ? na predlog podružnice rađolíiške gospodje: Apih Anton in Kolman Janez, terega so zagovarjah vitez Gariboldi , vitez posestnika iz Zapuš, in Župan Matevž, posestnik iz steneck, dr. Sehrey in Karol Lukman Březnice ; Ve* t cvet Franj y na predlog centralnega odbora g. B pnik v Veliki dolini. seje močvirskega odbora 80. decembra u. Potočnik o zade vi nemških liberalcev. Naj bi ti gospodje zdaj obilne dote ali vsaj službe dali imenovani beraški čvetorici da si Konec.) Potem poroca predseďnikovega poročila, v katerem je nasvetovano, da more kruha služiti, potem še le bomo videli, ali so res liberalni človekoljubi, kedar njih beralizem , moš nj o zadeva se to delo prepusti tistemu inženirju, ki bo o svojem beralno kljuso jahati! na stroškeobčinamje pač lahko času velike nacrte za osušenje pristavlja temu le toliko, da se celega močvirja délai, in moraj o uže pri Pol h eduj (,,Slovenskega Pravnika11) 1. list, ki ga izdaj m dr m gradcu j delati, da Gradašica in Maligraben mesec na Alf. Moschè v Ljubi in ne bodeta odp pa!a Ljublj s peskom polah z haj vsaki o zadevi uvodu z naslovom za Udmatskega j inzenirjev (Klemenčiča, K Potočnika, Wagnerja prebere mnenje Wi- ) přišel 15. dne t. m. na svetio. Po Kaj hoćemo?" so članki prvega in lista ti-le: „O naših pravnih razmerah. Pridržanje sa mo3talne2 O čelna) v katerem preganjanja kažnjivih dejanj v gl ob oglasno izrečeno , da tega jezu, ravnavi. Motenje v mirni posesti. Sokrivda pri pobojih če se popolno tako delà , kakor je v stavbeni pogodbi Forum contractus in dokaz njegov. Vknjižba servitut in določeno, namrec, če se odp zatvornica, kedar je ve- realnih bremen lika voda. ni treba koj podreti ampak se Me i šenem drugem delu nacrta izvedencev, vendar pa pri po dovr- postopauji. Ali so slovenske sodnikove oblasti v oíicijoznem ali Kolekovanje. Ráznosti odbe sodnijam dovo Po takem poroca gosp. Potočnik in odbor temu pritrdi in sklene, kaže obseg 1. lista mnogovrstno znanstveno gradi da se ima po c. deželni vladi predložiti prošnja c. k Ravnokar nam ministerstvu poljedelstva, naj ukaže bivšim izvedencem, z ^ sjikanij fcj 1 • w • • » 1 1 ■ •____-r ' ______* _ ________* _ ? Zagreba došla krasna knjiga da J nedvomljiv način mnenj o tem predmetu zad o. zastrau j e z o v ih ejcem na itlo dal )e v hrvatskem jeziku v pouk vino- naš častiti rojak gosp. Franj železnice priporoča gospod dežeini gLvar, t naj se izvoli pododsek dotična ) odbor kaj ima pisma riti; ta predlog obvelj časnega kulturnega inženirj konkurzu se z većino 2 gl Nasvet za imenovanj ki naj pregleda tej zadevi sto- z a- siovom ..T tajnik hrv.-slav. gospodarskega društva pod na- Drug US Phillox tatrix pot govorimo več o tej poučni knjigi, kakoršne bi tudi v slovenskem jeziku leli za nase vinorejce po sprejme razpisanem Nasvèt, naj se postavijo č odvod vode in 3 sek udov ; Gospod J. Rozman, dosedaj katehet mestnih sol ljubljanskih, je od deželne vlade imenovan za faj- za "varstvo* naprav za dovod in moštra pri sv. Jakobu v Ljubljani. Naslednik v ljud se sprejme tako, da se izvoli od- skih šoiah mu bode menda gosp. Janez Gnjezda, do > ki ima natanko določ kakosna bo služba in delokrog Nasvèt, naj se jih zdaj prefekt v knezoškofijski Alojznici. přiklad 40 kr. na hektar, se sprejme s to premembo, naj se v soboto 12. februarija. (Na srednjih solah) bode konec prvega polletja 30 kraj Ko deželnemu glavarju za njegovo sjah bora : dborovih toplo zahvalo v imenu močvirskeg prvomestnik gospodu bno delovanje pri od- PinJ R. Zima, ki se je v pondeljek z mrazom 15 sto povedala, je danes zopet do 3 stopinj od gospod deželni gl se isto tako s toplo besedo zahvaluje za to častno priznanje hoče zmerom podpirati. Potem se ter sej gotovi] končá ) da (0 Matičinih knjigah za leto 1880 ) odgovar- jamo na nekatera vprašanja to-le : iNatisnena in vezana Je: . samni človeški knjiga „V pliv vpijanljivih pijač na po- organizem i n na človeško jenjala. Dr. Pestotnika, primarija tukajšnje deželne bolnišnice, so danes zjutraj mrtvega našli v njegovem stanovanji ; umri je nagle smrti za mrtudom. (Na korist po potresu nesreČnim Zagrebčanom) napravijo prihodnjo nedeljo , 23. dne t. m. v deželnem telovadno društvo „Sokol" ) f tudi uže nati snena in vezana 2) knjiga s podobami; spisal J. Znidaršič, je Kopitar- družino vobčea, spisal dr. M. Samec, „Oko in vid" gledaiišči dramatično društvo in pa čitalnični pevski zbor veliko akademijo a sledečim programom : knjiga P etj e. Telovadba na drogu. Gledališka igra. 4. Marmornikipi: je va spomenica" na 12 pôiah, ki jo je vredil prof. Mam, je uže tudi tiskana, — 4) knjige: „Letopis", ? Umirajoči borilec (originala teh ga je vredil dr. Jan. Bleiweis, bode obsegal 2o pôl, je natisnenih uže 19 pôl, in ko bode natisnen imenik Matičinih udov, katerega vredba je po likvidacijskem operátu veliko trudapulnega delà priza-djala, Ajaks in Polydoros dveh představ sta v Rimu), c) Plen Sabinke, kipi Gio- vani da Bologna iz let 1524- 1608 (Florenca), d) Merkur, kipi Giovani da Bologna (Florenca) > Herkul in Likas iz Benedek, f) Laokoon, grupa kipov Aleksandra in Polydorosa. Blagi namen in izborni program bosta so dovršene vse 4 knjige, ki jih za leto 1880. dobijo društveniki, ter se jim prve dni prihodnjega me- gotovo gledališče napolnila v vseh prostorih. seca dopošlejo. z pisarnice Matičnega odbora. (Opomnja našim kmetovalcem.) Zadnji čas je, da se oglasi v pisarnici družbe kmetijske, kdor želí Iz obcine Dolenjevasí na Dolenjskem se nam semena r^uskega lanú, ki je po obilnih skušnjah pri • / %9 j#l i j • i y poroča, da dva nemanica iz Nemske vaši se hočeta ^ženiti z dvěma ženskama, ki tudi prav nič nimate. Županstvo se po pravici na vso moč brani tem nadlogam, nas i na Štajarskem in drugod potrjen domači lan. ? da presega nas se ve da kaj pomaga, če pri deželnem odboru vsled prenesrečne postave dobita žemtovansko oglasnico ! Lánsko leto je dr. Bleiweis zopet v deželnem zboru pred-lagal náčrt postave, po kateri naj se omejí svobodno JVovićar domaćih tujih dežel. Dunaja. Zbornica poslancev se je zopet ženitovanje in županstvom pravica dá, zabraniti beraške odprla včeraj. Kakor se iz časnikov liberalne stranke razvidi, ne bode to novo zasedanje brez hudih bojev zakone al vsi govori poslanca Kluna, Pakiza, dr. Zarnika in dr. bleiweisa odbili so se na skali „liberalizma", ka- katere nameravajo ustavoverci. o prvi seji včeraj je v obravnavo prišla postava kraljevinskega odbora; izvoljeni so zoper oderuštvo. Prvi govornik se je oglasil posla- zović Mat ej ^ v* ^ * lio »,, v,. » kj vy j v^ ťv0i«- ^wYiu, Nikola Krestic, dr. Subotič, grof Ivan Draskovic, • nec Greuter, ki ni zadovoljen s predlogom odse- Dragotin Mihalović, grof Rudolf Erdôdy , biskup Pav- kovim; govorila sta poleg njega tudi vitez Schneid in Schoffel z veliko pohvalo. ,Wien. Zeitg." objavlja , da je Nj. veličanstvo lešić, biskup Teofan Zivkovič, Josip Miskatovič, Ivan Vončina, Mirko Hrvat in Svetozar Kuševic. Tu je umri Blanqui, rudečkar naj Francoska. cesar imenoval za dosmrtne ude zbornice gosposke: hujše vrste, ki je prebil 40 let svojega življenja v ječi velikega posestnika grofa Franja Coudenhove-a, tajnega Pogreba njegovega se je vdeležilo 20.000 ljudi, pa je flvetnika barona Maksa Gagern-a, tajnega svetnika br. bilo Helferta, profesorja Randa, benediktinskega opata Rot- ter-a ? grofa Friderika Schônborna, velikega posestnika vse mirno. AngleŠka. Nemir na Irskem traja nadalje. Pregovor , s katerim je bilo odprto zborovanje par- stolni lamenta, obeta, da se bo tu kaj storilo s silo, pa tudi grofa Seilern-a, grofa Stadnickega, profesorja Szuiskega, velikega posestnika Tarnovskega, sekcijskega predstoj- na postavnem potu se bodo zgodile premembe , u« nika Tomašek-a in mestnega predsednika v Krakovem vravnajo razmere med gospodarji in najemniki ter olaj- da Zyblikievič-a. Cesarjevič Rudolf, katerega poroka je prelo- narstvu se bo odpravila. Se šalo stanje kmetov. Tudiv palica pri vojaštvu in mor- žena na poznejši čas, pojde začetkom prihodnjega me- Angleži še zmiraj vojsko z Boerci. z daj ! ) seca v Sirijo, Palestino in naposled v Egipt, kjer Afriki imajo Lancastru so se Pod- uprli 'delavci v premognih jamah in 5000 jih neče dalje delati, dokler se jim plača ne zviša. Med delavci. ki se za njegov sprejem uže delajo velike priprave kraljeva palača Ras Eltin se zdaj v ta namen olepšuje, se delajo, in med onimi, ki se puntajo, prišlo je do ve m najkrasnejša ladija khediva egiptskega „Machrussa" po imenu, bode našega cesarjevica naslednika vozila po ranjenih. likega tepeža, pri katerem je bilo tudi več policistov sueškem kanalu. Okolo velike noči se potem baje vrne visoki poiovalec nazaj na Dunaj. „Wiener Allg. Zeitg." hoče vedeti, da državno vojno ministerstvo bode skoro oklicalo ukaz, po katerem vojaki vprihodnje ne smejo več imeti obraščene brade, ampak da si jo , kakor poprej , morajo briti dati. Razglašena je nova postava o davku za zádruge (Genoesenschaften). Razen mnogih olajšav smemo s hvalo omeniti, da prihodnjič pridobitne in gospodarske zádruge in založnice ostanejo proste do hodni nskega dav ka, če njih letni čisti dohodek manj znaša kot 300 gold.; pa tudi tište zádruge, ki donašajo čez 300 gold, čistega dohodka, so za prvih 1000 gold. s tremi desetinkami, za drugi 1000 le Laska. Rima poroča „Diritto" o turških za-devah, da se Turčija noče podvreči razsodbi evropskih vlad in je njihovim poverjenikom rekla, da vj--------; r ~ ---------«« je Turčija samostojna, neodvisna, ker so razmere neka- terih njenih dežel in prebivalcev temu nasprotne bo zdaj, se še ne vé. Kaj Tur Čij » Russe potrjuj to da so vse velevlasti na zahtevanje Francoske v Carigradu in Atenah skupno stavile predlog o razsodbi homatij. želi Tur- . da ška vlada pa je zavrgia tak predlog, pač pa bi se v tej zadevi obravnavalo v Carigradu. Iz tega se vprašanje grško zavleči, ka vidi, da hoče turška vlada kor svoj čas zavlekla ulčinjsko zade pogodbe ne veljajo obložene timi desetinkami in se s pe- za veče dohodke so davku Francoska „Ag. Russe! pa opomni; da je Turčija takrat, ko so se jej naznanili misli, da berolihske berolinski sklepi, ravno takih misli bila, a ca so takrat podvržene. Ta postava veljá tudi za preteklo leto 1880. Vsled naredbe finančnega ministerstva od 10. vse pské lade toraj tudi francoska, ustavile se temu. Toraj bo zopet treba krepko stopiti na oktobra 1880. leta, št. 13. vsem, pred noge- Rusij Rusij boli bo rešeno grško vprašanje Kaže se, da bodo prišli za katoličane v dnevi. ruska vlada imenovala uže svo- jega zastopnika pri papežu. Tudi to je dobro znamenje, da ie car kardinalu Jacobini-ju podělil véliki križ Ale- drž. zak. vpeljani so bili z novim letom 1881. novi koleki (štempeljni). Samo eno- in dvakrajcarske časopisne marke ohranile so se še poprejšnje. Novi koleki razlocujejo se od do-sedanjih samo v tem, da nosijo na spodnjem barvanem polji letnico izdaje (1881). Ďosedanji koleki odtegneni boclo razprodajanju dne 31. prosenca 1881. Kdor bode toraj stare koleke rabil, zapade nasledkom , kateri so zapreteni v pristojbinskem zakonu. Stari neporabljeni-- koleki zamenjavali se bodo z novimi pri davčnih Pcpravek. Y zadnjem listu „Novic" na strani 15. v uradih do 30. aprila 1881. 1. Za 30. aprilom pa se po- članku „Deželne dobrodelne naprave v Ljubljani 4 v 2. vrsti prejšnji koleki ne bodo niti zamenjavali, niti plačevali. namesto ksandrovega reda z dijamanti. Govori se celó o tem da se bo med Rimom in Rusijo skoro sklenila posebna verska pogodba (konkordat). » v norišnici'4 beri ,,v b o 1 n i š n i c i,