fct. 82. r. i, & Trstu, v saboto 13. oktobra 1883. VJ^Tecaj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ««stt )• M««. »EDINOST« izhaja Škrat na teden vsako aratfe in sakat« o poludne. Gena za vae lato je O gld., za polu leta 3 gld., aa četrt leta gld. KO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravniltvu in v trafkah ▼ Trata po & kr.. v Berlei in v AJtfaviilal po kr. — ^aročntne. reklamacije in inaerate prejema Opravaiitvs »vi« Zoata 5.« Vai dopisi ae poliljajo Uraialitva »vla Tarranta« »Nuova Tipogrufla;« vs.*k mor biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti ae ne vračajo. — Interni t (razne vrat« iikrna-••■n^a in poslanice) se aaradnnljo po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglat»tt> z dm> ijnl črkami ae plačuje za vnako beaedo 2 kr. Volitve zunanjih občin koper-skeoa okraja za deželni zbor. (Dalje.) Po volitvi itbormkov. Vse grožnje, vsa strahovanja, vse lieumersko vedenje protivnikov z našimi ljudmi, vsi obeti, ves krub, vse vino, ves denar: vse to ni Izvojevalo zmage nafiim protivnikom. Pri vsem tem Demoralnim delovanju protivnikov, naj so bili oni iz Pirana, Kopra, Buzeta, Poreča, vendar je zmaga bila na našej strani. Bila je izvo-Mena veČina naših izbornikov. Oni, kakor zpali državljani, imeli so shod, ponudili kandidaturo dvema možema, aliftali so nju program, in odloČili enoglasno, nju voliti. Kaj so zdaj Talijani delali? Kaj mislite, da so mirovali? Ne. Nadaljevali io v svojej umetnosti. Bili so skusili pridobiti si na svojo stran večino volilcev, kakor so jim svetovali. gospodje it Po reča. ln ko jim to ni šlo srečno, skušali so z volilnimi možmi in z enim kandidatom. K volilnim možem v Padeno sta se pripeljala dohtarja Boba In Frajakomo, da jih predohita na svojo stran. »Niš> dobri Padenci bodo z nami« pisali so gospodom v Poreč. In ko niso hoteli, govorili so ji in: Nikar nas ne sramotite, ml smo uže javili, da ste nafil. Nismo vam mi krivi, da se sramotite in da la-iete, odgovarjali so jim. Pa kaj vam koristi, hiti proti nam, če so z nami Bu-sečani in Pomjanci, lagali so nadalje za Pomjance gg. dohtarji. Kaj hočete i nagimi glasovi, če imate uže druzih dosti, odgavarjajo Padenci. Se drugikrat sta se dohtarja dopdjala do pod Padeno, menda sta se bala v Padeno, in pozivala volilne može, ali zastonj. Ko niso besede koristile, mislili so si dohtarji, da bodo koristne obljube v denarju. Sporočili so Pa-dencem, da jim dado 400 goldinarjev za cerkev, a fiducijarjem posebne »regale«. Enemu flducijarju so ponujali 100 gld. za cerkev, ako z njimi glasuje. Padenci so junaško odbijali takove ponudbe: Če nam daste tisoče in tisoče, mi se ne odpovemo od naše stvari, svojej narodnosti ostanemo zvesti. Denar si more človek malo po malo prislužiti, ali izgubljenega polten ji i (a i ti ne more ti vet pridobiti. En volilec iz pomjanske občine mogel je dohiti 30 goid. za svoj glas, dnini uplivneji se je izrazil, da bi hil mo.^l dobiti kakih 100 gold., da bi hil s Tali jani držal. Se ve, da so tudi zdaj govorili največ proti duhovnikom. Duhovniki, da plačilo dobivajo od cesarja, in da bodo gledali, čim veče plače zadobiti. Z niimi naj glasujejo oni, koji ne nlečejo nič o t cesarja. Kdor ne zna, temu povemo, d a duhovniki iz cesarske blagajne malo ah nič plače ne ulečejo. A. kdor največ n.Š kmete dere, to so užuiaji, kojih je največ me) Italijani, i na koga se največ na*i ljudje tožijo, to so advokati. Proti enemu našemu kandidatu, g. Spinčiču, so Tal1-jani vsega in vsacega izlagali. In koneč o Srlšli tudi s tem. da je ta kandidat Hrvat, a ni domačin, da ni Istrijan. Tudi to laž Rf> odbili pametni možje in podučili »vel- učene« može Talijane, da je Kastav, od koder je ta kandidat, v Istri. DiiK' so rekli: saj amo tudi mi Hrvatje, na* jezik je povsema podoben njihovemu, mi se povse dobro mej soboj razumemo. S hrvatstvom in z nekakim ptujstvom so 'agitirali Talijani tudi pri izobraženih mo-*žeh. Tako so nagovarjali nekega župnika, naj on kandidira, kaj jim hoče oni »kroa-taco«, domačina morajo izvoliti. S tem so agitirali tudi pri drugem kandidatu slo vanskem proti prvemu. Hudobijam laškim ni kraja ni konca. Udje talijanskega volilnega odbora idr iw : g. Gambini iz Kopra, g. Klarici iz B i zeta, g. Giožič iz Draguča, bili so mko likoknit pri slovanskem kandidatu, g. Kri iancu. Ko so namreč videli, da ni z vo-lilci ni z volilnimi rnoži ne morejo dobit večine, hoteli so lo doseči s pomoćio enega slovanskega kandidata. Ko so vi- deli, da ne morejo izvoliti obeh svojih kandidatov, mislili so si: izvolimo vsaj enega. Pustili so Delbella, a namislili so izvoliti Klarici-ja in Križanca. K temu so prihajali, kakor rečeno, razni gospodje, njemu so pisali, njega so na vsak način nagovarjali, njega so na trgih, ulicah, cestah, gostilnah, povsod so ua lovili. Nik-dar mu niso dali miru, kderkoll se je pokazal, napastovali so ga. A. mej temi napastovale! je bil tudi doktor-advokat Gambini, koperski občinski glavar in deželni poslanec, koji je tu ti proti kandidatn g. Spinčiču mej slovenskimi filucijari agito-val. Uspeli niso. pravimo nže naprej, ali $ tem to jatno dokazali, da to pripoznali volit«v volilnih mož za postavno in povse uredno, da niso imeli nikikovega ugovora proti volilnemu činu. To isto so tudi pripoznali Na dan volitve poslancev. V dveh vozeh so prišli Izborniki n Buzegčine in RoSčine. V dveh vozeh 38 mož, mislit0 si, kako so morali uvrščeni biti. Pripeljali so na vozeh vse skupaj, da jih tako imajo zmirom pod okom, da ne bi ostal koji doma, da bi kojl ne glasoval drugače, nego oni mislijo. Ubogi ljudje. Mi jih pomllujemo. Ubogj narod, v kojega imenu prihajajo. Nidejamo se, da se vendar prebudi in osvesti. — V Kopru so jih dočakali udje volilnega odbora In njihovi tovarlfil, peljali so jih po mestu, po kavarnah, dajali jim smotke. Ti ulje si svojimi gle dali so tudi kakega na^e/a izbornika vlo-viti; dobili so bili uže poprej s imo enega, kojega pravijo, da je prt Talijani h zadolžen. Lovili so tudi ta lan g. Knžanca. t4kali so za njim, zdaj eien, zdaj drugi, a on se jim je ogibal, kolikor je mogel in da ne siiši zmiro n ene, ln te nepoštene, moral je pred njimi bežati. S t»»m je talijanska stranka na sam dan volitvp v jutro dokazala, da ro l/hornikl bili postavno Izvoljeni, in Še ni obupala v zmago. S^ le v volilnej dvorani, ko je bili Izvo lj*na volilna komisija, ko so izmej volilnih mož bili z veČino glasov izvoljeni Štiri udje slovansk* stranke v komisijo še le zdaj so uvideli, da je ves njihov trud in denar hil zastonj, da so propaHi svojimi kandidat1, in da jim zvijačno nosiopanje s g. KHžmoeni nič pomoglo ni. N«ki njih so bili tudi z i ta slučaj priori vi jeni. G. Madonizza. volilni mož za vasi kopenske občine, izročil je protest proti vobtvi volilnih mož v Pomjanu g. ok'-aj-n"mn glavarju. Ta gi je dal volilnej komisiji. a volilna komisija, pregledavši ga. novrnola ga je g, Midonizzi. ker ni nagli nič nepostavnega pri volit vi. Volili so se no= dal glas Sninčičn in Klarču. G-o-zič In Walderstein Klirlču in Midonizzi. Madonizza samo Kbriču. ŠpanjoMto iz Škofij, miljske občina trije volilni možj* občine konerske v^i razen enega koji ni prijel, iz buze»ake, in vsi iz roške, gg. K'ižaocu i Klaričn. G. Križanac imel tedaj sko-aj vse glasove, g. Spinč'č 4">, g. Klarič 84 in g. Madonizza 2. Opra-•ivŠi tako volitev, šli so volilni možie l agl nrijatpji: Nis 1 rži jako sila: čut da so nnii stareji bili Itavi Lahov, Čut. da bi hoteli Lahi da smo jim in za naprej, ia vselej IČavi: odloČita volja, da to vtČ nečemo biti. da se kočtimo osvoboditi od Lahov, da hoČ'mo ostati Slovani, in kakor taki se okrepčati da hočemo ne le plačevati danke in dajati svoje sinove v vojsko. temuČ uživati tudi vse državljanske pravice Ta svoj čut, to «vojo voljo smo začeli dejanski kazati. Začeli smo komaj, pravim, ker mnogo ovir bodemo Še morali premagati, mnogo se še truditi, mnogo delati. Ali konečno pri dobrej volji dosežemo, za Čem težimo. Kar hoče, to se more. Po volit v i poslancev. Koj, ko je bila končana volitev poslancev jn ko je izšel iz volilne dvorane g. Križanac na trg, srečal je g. advokata Gamblnija. Ta je g. Križanca jezno pogledal. s prstom mu zapretil in rekel: »Bo lemo se videli v Poreču.« Tedaj pred dnevi, pred nekoliko ur, ni se našlo dovolj besedi, s kojimi bi se bili prikupili Križancu, s kojimi bi ga bili na svojo stran pridobili, a zdai ga jezno pogledujejo, zdaj mu pretč. V novinah se mu je očitalo, da je prelomil dano besedo. Iz tega se vsaj to z gotovostjo sklepa, da so ga Lahi hoteli na svojo stran pridobiti, da bi bili zado voljni z njim, da bi proti njemu nič ne imeli, ako bi bil izvoljen od njihove stranke, da so tedaj volitev volilnih mož smatrali za povse postavno. A kaj jim je mogel g. Križanac zagotoviti? Svoj glas. Tega je dal njihovemu kandidatu Klariču -am sebi ga ni hotel dati, kakor pozneje g. advokat Gambini tebi; drugih glasov niso mogli ni Lahi od njega zahtevati, ni on jih njim ni mogel zagotoviti. V^ak volilni mož je gosoo iar svojega glasu p-> namej postavi. — Se le potem, ko je slovanska stranka zmagala, začeli so Lahi govoriti proti volitvam volilnih mož, in posebno proti Križancu. Govorili so, da ie g. Krilanac prelomil dano besedo, in preiskavali so njegovo profilost. Ako je kaj, kar ni v njegovej moči, kar je ne-postavno, zagotovil, on ni mogel, on ni hil dolžen, on ni smel tega se držati. Ako bi fili preiskovat profilost izvoljenih in potrjenih poslancev, morda bi se pri kojem marsikaj našlo, kar jih ne bi priporočilo za poslance. Postava tudi pripo-znava neke pregrehe, zavoljo kojih ne more biti eden ali drugi izvoljen za poslanca, ali ko prejde nekoliko let, po postavi se na to pozabi. Talijani so splošno govorili, da volitev g. Križanca ne hoie potrjena. V Ko-nru so se delali protesti tudi proti volitvam volilnih mož v imenu nekih volilcev iz pomjanske občine. Gosp. advokat Gambini, ko je bil za mesto Koper izvoljen poslaneem, pa je potoval v Poreč. Zdi Re vendar, da ni ta pot, ni protesti niso se smatrali v Poreču takovim, da bi se volitev zavrgla. Bilo je treba drugega na Čio a. drugih sredstev, bilo je treba, mftslltt si uzroke, da se volitev uniči. Malo, pred no se je odprl deželni zbor, go-vorilo se je, da bodo Talijani v Poreču od začetka lepo postopali se slovanskimi MHlanci potem pi udrihnejo po njih in jih iz zbora izključijo. To govorjenje naj raztolmači Postopanje deželnega odbora in zbora v Poreču. Povsod, kder se obivljajo volitvp. opazuje se veča ali manjša agitacija. V Poreču mislijo, da je vsakemu dovoljeno, igitovati za može svoje stranke proti mo. ž*m nrotjvne stranke. Samo da ne smejo agitovati c. kr, uradniki, a najmanj c. k. okrajni glavarji. Oni so plačani od skupne blagajne, oni morajo vsem enako služiti. To je povse v rHu. Ali v Poreču so po zabili, da so tudi udje deželnega odbora, nje«a predsednik in vsi deželni uradniki plačani od skupne blagajne, v kojo nla-čavajo prav tako Slovenci in Hrvati, kakor i Talijani, in da morajo vsem enako služiti. Ako se v obče pripusti, da je dovoljeno a«_»itovati, umeje se postavnimi sred stvi, ni dovoljeno agitovati ni državnim ni deželnim uradnikom in predstojnikom. Proti temu seje pri minolih volitvah v Istri silno greSilo, ne Slovanom, nego Italijanom v prid. Ako se sploh razigrajo strasti na obeh protivnih si strankah v čas volitev, te strasti imajo prenehati v deželnem zboru, pri njega predsedniku, podpredsedniku in vseh udih. Vse je ljudstvo izvolilo, vsi imajo ne le pravico, temuč tu li lolžn »st, delati mirno, nestrastno, postavno, oez obzira na stranko, za dobro ljudstvi. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 11. t. m. obiskal na Dunaju bivajočega grškega kralja in kraljico ter se je dalj Saša pri njima mudil; popoludne pa sta odpotovala z Dunaja v Graunden. — Prav ta lan je cesar sprejel tudi moskovskega generalnega governerja kneza Dolgorukov; zvočer pa je spremil na kolodvor saksonskega kralja, ki je odpotoval z Dunaja v Draždane. Koroški deželni zbor jo 11. t. m. z veliko veČino sprejel predrugačbo volilnega reda v deželni zbor. Po tej predrugaiSbi bo moral vsak voli ec v velikem posestvu najmanj 4/5 zemljiškega davka za veliko posestvo določene svote plačevati ; vsako mesto in vsak trg bo samostojin volilni okraj, petakaijem se podeli volilna pravica. Potem se je deželni zbor zaključil. V ogerskem driavneni zboru se je 9. t. m. zopet nadaljevala razprava o hrvatskem praSanji; govorilo je več poslancev za predlog in zoper njega. Potonji vladni predlog z stališča skrajne levice pobija, očita Hrvatom nezvestobo i nehvaležnost do Ogerske ter pravi, da bi grbi brez napisa Ogersko sramotili. Helfi odgovarja, da v mad-jarskem jeziku ne vidi nepogojne potrebe za državno celoto, da hrvatsko zalite vanje ni nepostavno, zatoraj se Ogerskej ne more očitati slabost, ako od jenja. Mocsary očita ministerskemu načelniku, da se ne upa nič storiti, ker se hrvatsko zahtevanje na Dunaji podpira. Ministerski načelnik odločno zanikuje, da je o hrvatskem prašanji govoril z avstrijskimi ministri, tudi se ni zavezal, da izvede na Dunaji storjene sklepe, ampak prevzel je le nalogo, da jih predloži državnemu zboru brez poroštva, ali so spejm<5 ali ne. Zadnjo sredo je ogerska poslanska zbornica sprejela vladin predlog glede hrvatskega prdšanja z 187 glasovi proti 105. V včeraj šnjej seji ogerske poslanske zbornice jo bila volitev v delegacije; zmerna opozicija se te volitve ni vdeležila, ker so jej prisodili le tri delegate,. ne pa štirih, kakor jih jo doslej vedno imela. Hrvatski poslanci so prišli v zbor ter so se vdeležili volitve. Ogerska gosposka zbornica je 11. t. m. sklep poslanske zbornice o hrvatskem prašanji izročila v pretres posebnemu odseku ter potem izvršila volitve v delegacijo. Včerai pa je sprejela sklep poslanske zbornice ter s tem hrvatsko prašanje rešila. Vrtanje dežele. Srbski finančni minister namer-java sestaviti komisijo, da preišče finančno stanje in prečrta vse nepatrebno EDINOST. troške ter se posvetuje o sredstvih, po katerih se ima enakotežje v državnej upravi doseči. Ruski car in carica sta 11. t. m. odpotovala iz Kodanja v Peterburg. V Peterburgu so 9. t. m. pokopali Turgenjeva, Skoraj vse ljudstvo se je vdeležilo pogreba; prišlo je 146 deputacij iz raznih mest, učilišč itd. Škof Sergius je truplo blagoslovil. Peterburški in moskovski vseučiliščni rektor in pisatalja Grigorovid in l'lo-Čejev so na grobu govorili. Vse se je izvršilo v najlepSem redu. Ii Bara se poroča, da gusinjski paša potuje po svojem pašaliku in povsod Ščuje ljudstvo, naj se upre združenju s Črnogoro. — V Prizrendu so ovohali v hiši necega bega mnogo orožja in streliva ter ga odvzeli. Nad Albanijo se zopet zbirajo viharni oblaki, razen Škodre je skoraj povsod nastal nered, tudi M'i-iditi so pokonci; iz Skodre so se vsled tega odpotili vojaki v gorsko kraje, da brzda o uporne duhove. Pripoveduje se, da italijanski emisarji v gorah Ščuje j o ljudstvo zoper Črnogorce i sploh zoper Slovane, i da so albanski rodovi srditi tudi na Turčijo, ker se zanje prav nič ne briga, kakor oni ne bi bili turški državljani. Turško-crnogorska komisija za določitev meje, ki je morala dela opustiti zarad ovir, ki so se jej delale, začela je 10 t. m. zopet dela nadaljevati, ali jih pa srečno reši, to je še prušanje. Bolgarsko sobranje je z veliko večino sprejelo pogodbo zastran ruskega odškodovanja in zveze železnic. Bolgarsko narodno sobranje je odložilo seie do 27. novembra, da mi-nisterstvo mej tem sestavi proračun, potem pa bo presojalo predrugačbe ustave. Trdi se, da so knez, minister-stvo in narodno sobranje v vseh pra-Šanjik složni. Sklenolo se je tudi pomi-loščenje vseh političnih hudodelcev. Turška vlada je potrdila pogodbo zastran zveze balkanskih železnic z avstrijskimi ter to naznanila na Dunaj; takoj potem ste to pogodbo potrdile tudi Srbija in Bolgarija. Egiptovski namestni kralj je izdal ukaze, po katerih se imajo pomilostiti vsi, ki so so vdeležili vstaje, razen tatov in morilcev. Posebne sodniške komisi e v Aleksandriji in Kahiri, kakor tudi vojaške sodnije se imajo razpustiti. Hudodelce, ki niso pomiloščeni, sodile bodo navadne sodnije. Francoska in kitajska vlada se zastran Tonkina niste mogle pogoditi; poroča se, da so Francozi imeli uže boj s kitajsko redno vojsko, in da je polkovnik Kita ce pri Bacnimhu zmagal ter jim pot zaprl. Dopisi. iz Tržaške okolice 8. okt. [Razne stvari.) V ponedeljek 1. t. in. se je z;.čelo učenje na c. k. pripravnici na Prošeku. \ z «raio se je toliko uč«--cev. da so jih morali še nekaj izbri-ati iz za« pisnika i po-lu»i domov. To kaž-* očitno, u a je pot-eha v okolici še jedne take pripravnic'-. Puneren kraj za to zdi se mi v BarKo Ijiiti, kajti tja bi hodilo lat ko tudi dosti otrok iz Bojana v šolo, koji imajo dosegaj na P-nsek predaleč.*) Po p-izaile vanju vej.s) ž"*ga duhovnika J. Ćerneta je šlo letos i/, Barkovelj mnogo fantiče v na P os ško pripravnico. A pos.ieinanja *} NaŽts menenje pa je, da bi ne morala taka pr pravnica za srednje šole ustanoviti v Trstu, kur putem bi lehko zahajalo varijo tudi mnogo otrok slovenskih stariŠev iz Trsta in bližnje okolic«, to bi bilo bolj važno in prav nujno. Zvedeli s no pa, da bas učenci iz Bur-kuvljaiisitH ljinJsk* Sole tako malo znajo slovenščine, da jih ne morejo sprejemati v pri- Sravijalnico Pros-5ko. Menda gosp učitelj v iarkovljah pr-v^č časa trati z italijanščino in zarad tega m« učenci ne uče materinščine toliko, kolikor bi oilo potrebno, da se morejo učiti nemščine na podlagi materinega jezika. Drugo smo zbrisali, ker se uŽe v dopisu iz -Trstenika posnetem iz „Imparziale" ponavlja. Ured. vredno delo velezaslužnega Barkovljan-skega duhovnika je tudi to, daje dal omenjeni gospod zapisati nekaj fantičev v c k. ljudsko šolo v Trst. Nad takim gospodom duhovnikom, kakor je gospod Černe, smejo biti ponosni Barkovljani. Cuje se, da v kratkem priredi »Sokol« izlet v Barkovlje. Izvrstna misel je to, kajti v Barkovljah je še zmirom mnogo narodnega. Italijansko propagando Širijo le taki liudje, kojim Barkovjjanski Nebojse^a žganje na upanje daje. Ker imajo Barkovljani sedaj domačo godbo i izvrstne pevce, želeti je, da bi ti »Sokola« dostojno sprejeli. Dobro bi bilo, da bi se »Sokoli« v kolikor mogoče mnogohrojnem številu zbrali. Nat o* I o v. Na Tralenlku, 2. oktobra. (iSnopsar Tintin.) Zanimivo je za slehernega Barkovljana in okoličana posehe, da zve in vi, kaj piše nek »Japa« v štv. 145 dne 30. septembra 1883 tržaškega • L'Imparziale« v dopisu iz »Barcola. 27 Settembre 1883.« o gosp. Tintinu«, rectius »Visintini«-ju, barkovljanskem »Gapoviflu« in njegovih poslušalcev, bratov v »žjjavkl«. V tistem čiisu je bilo lepo in prijetno, jadikuje »Japa«, nam sočutno selo ni životarilo samo, prihajali so k nam iz Trsta meščani, da se pokrepčajo na duhu in telesu po delu trudapolnega poletnega dne; zdaj se pa bližamo zimi, naše selo je dobilo jesensko onleko in zimo dan za dnem pričakuje. Pozimski večeri posta jiijo dolgi in dolgočasni in naši dobri seljaci imajo dovolj časa, da se zbirajo v posebnih prostorih, razpravljaje mej sohoj ne le navadne stvari, temuč celo katera • ozbiljna« pride na dnevni red. Da, gospoda, i Batkola ima svoje »prašanje«. K temu se je pri nas potrebalo uprav »tujca«, ki svojim samosilnim vedenjem seje mej naše ljudi seme razpora. Dragi mi prijatelji, ako še ne znate, Kedo je ta »evangeljski kontrabandir«, dovolite ini, da vam povem, kako se je ta »gosji pastir« pred leti k nam pritepel iz Buj v Istri; da ga ne vzame lakota, ponudi se krčmarju Martelancu za točaja, koji ga sprejme; ali uvidevši ta, da je »Izstradani in razcapani BujČan« sposoben za ta posel, kakor je Čič za ladijo, di mu »Lauf-pass«. Tekal je potem od Poncija do Pilata, in plejl v tistem času je prišla na krmilo stranka izvrstnih »patrijotov« in »liberalcev« »Indipendentejeve pasme«, ne ve se, kako, kar čez noč, »Tintin« postane gospodar štacuni jestvin, da si pa pridobi zaupanja in simpatij, sačel je dajati znanim »petešajnarjem« na »rovaš« (puf) in tako si je pridobil odločilno besedo v merodajnih alkoholičnih krogih. Njegovo ime je saslovtlo in prislovelo na ušesa gospodov na velikem tr^u, »Corpo di Baccof«, rečejo oni, »ta je naš. naše krvi in mesa«, »egli e una senti-nella avanzata nel paese degli schiavi«. in ustvarili so ga okrajnim »podnačelni-kom v Barkoli. Za Barkovlje se zdaj začenjajo »le dolenti note«. Lehko si mislite, kaj je zdaj to ilo-veie počelo, prva skrb mu je bila, da vsi zvedo, da v prihodnje je on tu gospodar-pala in brez milosti prične pritiskati na ribiče, perice, kočljaže itd., in ta »Tintin«. kakor ga kličejo miši kmetje, na deBno in levo daje čuti svoje gospodstvo. Cujte, to »omelo« imenujejo in nazivljejo njegovi biatje v »alkoholu« »Podestatom« (2u paoom), ko v resnici prodaja le na drobno »sira in polenovke«. »Tintin« pa ni sam, ima še drugih »pošlškovcev«, ki mu prikimujejo, na primer nek »Cerešnja« in nek »učiteljček«, osebica neškodljiva in preprosta, kojega »zaljubljeno srce« je vedno pri »Fragoli« — ta trojica pri čašici vina marsikatero blekne. Uprav ti triumvirat gospoduje v Barkovljah na povelj«. »Tintin«, ko se mu zvečer Štacuna napolni »brluzge-pivcev«, predava navadno, kakor se čuje, zbranemu j boru o političnih zadevah dnevu; da se sliši debelih, to mi vsak pritrdi, in marsikateri »porchi de sciavia se iz njegovih nst sliši in Iz zbora »alkoholcev«. Aii naj zna ta sodrga: »Noi slamo Siavi e non sciavi rinnegati. Chi 6 piu miterabile schiavo ni te, »Tintin«, che vsii bccando le poc'odo-rlfere suole dei padri »liberali« al pal azzo, onde da loro non venire (perdonatemi questo barharismo) ex-schiavato.« Roditeljem, kateri hočejo svoje sinove vpijati v državne šole, ta »grdun« odrekuje spri-č.ilo ubožnosti, rekoč: »Jo-li vsi hočete postati duhovni in ministri?« (O zauevi mladega mornarja »Starca« je poslednja »Edinost« uže poročala v dopisu iz »Tržaške okolice«.) Pmšamo, se-li temu zlu .,e more priti v okom? Taka dejanja pohujšujejo sedanji rod. Magistrat naj shrani »Tintina« v staro železje, hočem reči, naj ga penz jonira, — če mu je moč! Miček. IZ Trnovega 8. oktobra. Po dolgem pogrešanju svojega višega farnega pastirja, postali smo vendar enkrat tako srečni, da smo taistega zopet dobili. Dne 2. t. m. so naznanjali zvonovi pok rnožnarjev, vihrajoče zastave in dva lična transparenta, da se bliža oni srečn trenotek, ko uže težko pričakovani gosp dekan trnovsko dekauijo osreči z svojim prihodom. Šolska mladina in brezhrojno ljudstva je Šlo gosp. dekanu na trnovski kolodvor naproti. Kedo popiše trenotje, ko se okolo 10. ure dopoldne zasliši grmenja bližajočega se vlaka, kateri nam ima dovesti tako težko pričakovanega g. dekana. Utripala so srca vsem pričujočim čutil veselja in spoštovanja, in radostno so bile vprte oči vseh v ozbiljno milo obličje č g. dekana. Potem se je dolg sprevod ljudstva pomikal proti farnej cerkvi sv. Petra, kder so novodošli g. dekan verna blagoslovili 7. Najsvetejšim. V nedeljo dne 7. t. m. so bili slovesno umeščeni, pri katerej priliki so imeli istinito krasen iti jedernat govor, kakor-šnih smo le malo vajeni slišati —- vzlasti čista resnica, kalioršne velikrat pogrešamo — vela je iz vsega govora. K zaključku le še to: v osobi č. g. Urbančeka je dobila trnovska dekanija vrednega nastop-nika vseh poprejšnjih ug. dekanov; ponosna sme hiti nanje, ter jim skasovati neomejeno zaupanje. Gospodu dekanu pa kličemo: Le hrabro naprej; resnica vselej zmaga, če tudi se jej stavijo zapreke. Vam pa bo Je najlepše plačilo in najslajša tolažba to, da ste nebeškej hčeri — resnici pomagali na dan, zatirali pa vsako krivico brez razločka ali ozira osobnosti in stanu. X Ljubljani 8. oktobra. (»Audiatur et alt era pars\*) Po dolgem tritedenskem odlaganji je naposled 6. t. m. v deželnem zboru prišla na dnevni red verifikaciji volitve poslancev iz velikega posestva, pri katerih se je o volitvi poslanca Dežmana, dr. Mauerja in dr. Sckreyja obče mislilo, da se ne o lobi i, češ, da so se pri volitvi teh treh gospodov godile nekatere nepravilnosti. Seja je bila jako burna; razdražena galerija je vikala in kričala ter jako nedostojno motila nepriljubljene jej govornike. A kdo se bode temu čudil; saj so se bili c*lo nekateri poslanci spozabili tako, da so v občej razburjenosti osobno napadali svoje tovariše, ki so bili drugačnega mnenja, ne^o oni. Bazkril se je svetu vsega obžalovanja vreden faktum, da narodna večina v tako imenitnem vprašanji ni je lina, ampak da je v ostrej debati naroden poslanec pobijal svojega narodnega tovariša. V tem ko so poročevalec Kersnik in poslanca prof. šuklje in dr. Poklukar govorili ta verifikacijo, pobijali so poslanci dr. Foiajak, dr. Zamik, Svetec in dr. Dolenec pravilnost m zakonitost omenjene volitve, ki se je naposled odobrila s 26 glasovi zoper glasove poslancev dr. Dolenci, Roniča, Bodeža, Svetca, dr. Vošnjaka in dr. Zamika. Nekaj poslancev je bilo odsotnih, mej lemi narodni Detela, Pakiž, Lavrenčtč in Moriar. A za verifiknctjo so mimo nemških poslancev glasovali narodni poslanci: dr. Blei-weis, Dev, Grasselh, Kersnik. Klun, Mu»-nik, dr. Mo$6, Pfeifer, dr. Pap^ž, dr. Poklukar, dr. Samec, Schneid, Suklje in dr. Štrbenec. — Gotovo so morali biti imenitni in tehtni razlogi, da se je ta verifikacijo omenjene volitve izjavilo teh 14 narodnih poslancev, katerim uotovo nihče ne more odrekati uže v mnogin prilikan potrjenega domoljubja. Stvar je tako važna, da je vredno te razloge razbistrili ter jih nekoliko natančneje pogledati, posebno, ker je zadnje tri dni zaradi te verifikacij razburjenost po Ljublj mi in po deželi tako občna, da se po vseh javnih lokalih govori In debatuje samo u tem predmetu in da se jako ostro onsojajo tisti narodni možje, ki so glasovali ta verifikacijo. Ali je bila volitev omenjenih treh po slan cev res nezakonita* Takoj, ko se je minolo poletje zvršila volitev v velikem posestvu, zvedelo se je, da so se pri volitvi godile nekatere nepravilnosti, vsled katerih so namestu grofa Tbuma in viteza Zavinška in še nekega tretjega poslanca pnSli v teželni zbor Dst-man, dr. Schrey in dr. Mauer. In takoj po v. litvi se je čulo obč io mnenje, da Dež-inan in dr. Sclrey morata biti izključena iz dež. zbora, kajti na vsein Kranjskem slovenski narod mej svojimi političnimi nasprotniki nikogar ne sovraži huje, nego li Dežmana in Sciueyja zaradi njunega zoper slove isko naro most naperjenega • ovarstva. Venficijski odsek, ki je to stvar preiskoval, prišel je do rezultata, da so bili trije glasovi neveljavni, in predlagal je za-10'ej, ia se ovrže volitev o.nenjeni/i treh gospodov Tega ineuenja je bil tudi klub narodnih poslancev. A pozneje se je pokazalo, da je imel grof Licnt^nberg, katerega glas se je štel neveljivnim. vendar pravico voliti; pokazalo se je nadalje, da tudi pri dun.ijskej »Pfandbriefanstalt« ni bilo .truzega pogreška, nego ta. da je v volilnem imeniku stalo satno »I. Wiener •»Jp.nkass"«, namestu »Pfandbriefanstalt der I. VVieuer Sparkasse«; pokazalo se je naposled, da je imel tuli Kari Germ volilno pravico, ker je faktično •posestnik« v deželnH teski vknjiženega posestva, kakor veleva § 10. volilnega reda za deždni zbor, tudi č pose-tvo še ni nanj prepisano. PogreSk telij niso bili stvarni, ampak samo formalni. A pokazalo se je tu ii, da bi se muni < dvaglasova nam prijazne kom- *) Uprav zato, da sc slišita oba zvon&, pri-občujemo tudi ta dopis tretjega našega dopisnika iz Ljubljane. Ured. promisne stranke zaradi stvarnik pogreškov šteti ta neveljavna; doz vedelo se je, da nasprotn* stranka to dobro ve in da hoče pri debati to ostro orožje porabiti zoper nas ter nas s tem spraviti v jako neprijetno situvacijo. Zategadelj je klub narodnih poslancev sklenol potrditi volitev Dežmana, dr. Schreyja in dr. Mauerja pod tem pogojem, da bodo nemški poslanci glasovali za volilno reformo. Nemški poslanci pa tega kompromisa niso hoteli sprejeti. Vendar se je k ljubu temu ogromna veČina narodnih poslancev odloČila verifikacijo, posebno ker so jo poleg preverjenja, daje volitev v stvarnem oziru zakonita, nagibali za verifikacijo tudi prevažni in imenitni politični razlogi. Vprašam, kaj bi bila dosegla narodna večina s tein, da je ovrgla volitev Dež-mstin, dr. Scbreyja in dr. Mauerja. Prvič to, da bi bil po vsej deželi divjal strustni, strankarski volilni boj, katerega konec bi bil brez dvojne ta, da bi bili Čez štirnajst dni zopet vsi trije ovrženi poslanci na sramoto našo sedeli v deželnem zboru. Kajti nikar si ne mašimo ušes in ne zavezujmo oči — v velikem posestvu narodnjaki dozdaj še nemajo večine in bi je tudi pri drugej volitvi gotovo Še ne bili dosegli. Nova volitev bi bila pa tudi delovanje deželnega zbora prav po nepotrebnem ovirala zopet celih 14 dnij ali pa še dalje. Deželni zbor pa zboruje uže tri tedne in njegovo delovanje je bilo prav zaradi tega sitnega in nerazbistrenega položaja tako neznatno, tako ničevo, da je nejevolja povsod splošna, kaj letos počenja deželni zbor. V treh tednih še ni rešil niti jedne važne točke, katerih je toliko na inevnem redul Kakor m6ra ga je tlačila ta nesrečna verifikacija, da je zastajalo vse pravo delo. Drugič bi bita narodna veČina z »^verifikacijo storila najveSjo uslugo nemlkim poslancem samim in vsem nasprotnikom sedanj$ vlade na Kranjskem in Taaf-fejevega ministeritva v obče. Javna skrivnost je v Ljubljani, kako se je dr. Schrey »par ordre du mufti« trudil, ia bi svoje tovariše pregovoril zapustiti deželni zbor. »Mit dieser Begierung pac-tiren wir nichtl« to je niegovo od Colu« meckega ukazano mu geslo. Dobro tudi vemo in baron Apfaltrern je to tudi ▼ zboru povedal na vsa usta: ako bi bila narodna večina ovrela volitev njegoviu treh tovarišev, da bi biii napravili vsi nein&kl poslanci »exodus« ter se nič več ne vde-leževali zborovih sej. A kakšen krik bi bili potem zagnali Nemci po vBej Avstriji ? Od Adrije do Labe, od Bodenskega Jezera do kočevske Rinie in tudi zunaj Avstrije po Nemškej drŽavi bi bilo vse upilo in kričalo, kako silno Taaffejevo rninisterstvo in njegovi doglavniki in deželni načelniki tlačijo in z nogami teptajo nemštvo po avstrijskih slovanskih kronovinah. To bi bilo v zvezi z drugimi političnimi dogodki zadnjih mesecev sedanjej vladi v drži vnem zboru jako obtežilo njeno stanje in morebiti celo pripomoglo do nam neprijaznega preobrata v notranjej politiki avstrij-skej. Bazumijivo je tedaj, da je vlada odločno bila ta verifikacijo in tu jo je bilo treba podpirati. Bes, da od sedanje vlade ne dobimo vsega, kar hočemo; tega pa vendar nihče ne more trditi, da bi ničesar ne storila za nas: v personalnih, v šolskih, v so iiSkth in upravnih stvareh se je pri nas mnogo mnogo obrnolo na bolje. Sedanja vlada nam vsij daje kruha, če nas tudi ne pita s pečenko; a pozabili smo, da nam je dajal Auesperg kamenja, ko smo ga prosili kruha, In ne mislimo tega. da hi nas Taaffe-jev nastopnik gotovo ne gladil, ampak oičal s škorpijoni. A s tem, da se je potrdila volitev, jz-hili srno nemškim poslancem najostrejše orožje zoper nas iz rok. Ne morejo nam očitati, da smo nepravični, nejpravedijivi, agresivni. Ako s potrditvijo tudi še nista dosežena v deželi mir in sprava, to ni naša krivda. Mi smo pokazali, da hočemo v miru Živeti ž njimi, v miru delati na občno blagost deželi in obeh v tej dežeh živečih narodnostij. Na njin je tedaj, da tudi oui po-kažejo svojo spravedljivost. Z itegaaelj pa možem, kakor je dr. Scbrey. ta verifikacija tudi ni nič po volji. Veselili so se uže škandala, veselili zadrege vladine ko napravijo od Ghluinetzkega ukazani jim »exodus« iz deželnega zbora, — a to veselje jim je zdaj splavalo po vodi. Kdo more tajiti, da ni to velik dobiček in političen vspeh za nas? Sicer pa — da odkrilo govorim — mi Slovenci smo časih res pravi čudaki. Vlado prosimo: »pomagaj »»««•!» — a kadar viaimo vlado samo v zadregi, tikrat se jej postavljamo po robu, ter nap-? • jamo vse moči. da njeno zadrego še povečujemo i u otežujemo. Dežela Kranjska gotovo še mk iar ni imela takega deželnega p edsednika, kakor je baron fVinkler, Katerega zaradi njegovih vzglednib Čioveštiin in uradniških las t nostij in zaradi njegovega, kakor «lato čistega domoljubja čMa in spoštuje vsa dežela Kranjska, kakor še ni lt«i<► la nobenega deželnega predsednika pred njim. Ali ni kratkovidna tista politika, ki skuša omajati položaj takega moža, ki je — kar E D I N O ST . gotovo nihče no more oporekati — poln uajplemenitejšin intencij x i blagost in boljšo priuoiinjost naše dežele in naroda našega. Ako leh svojih intencij ne more vselej in v vsakem slučaju faktično zvr-sevati, tega ni kriv on, temuč največkrat višji oziri in nam neprijazni vplivi tistih krogov, kder so si naši nisprotniki v dvajsetih letih svojega neomejenega gospodarstva utrdi i i trdne pozicije. Kaj pa je baron Winkler uže v resnici storil za nas, to lehko vidi vsak, kdor videti hoče, in ko bi za našo trditev ne imeli nobenega druzega dokaza, bilo hi dovolj jasen dokaz sovraštvo, s katerem levičnjaški »Pressbureau« Časti našega gospoda deželnega načelnika, katerega t« botel ozbiljno delati krivega celo zato, da so na Hrvatskem nastali zadnji nemiri (II). Vzgled naših nasprotnikov v prejšnjem deželnem zboru in sploh povsod, kjder imajo levič.ijaki večino, moral bi uas učiti, Kako je postopati zdaj nam, ko nam je vlada prijazna in naklonjena. Da je svoje dni deželni predsednik Widinann ali Kalina le pomignol, stali so vsi nemški poslanci v kranjskem deželnem zboru za vlado, kakor jeden mož, ter tudi za neprijetne jim predloge glasovali vsi brez ugovora. Mi pa od vlade zahtevamo darov, a prijateljstva ž njo nećemo imeti nobenega; kder moremo, mečemo jej polena pod noge. Navadili smo se uže tako opozicije in zanikavanja, da jej nećemo storiti uiti najmaujše usluge. Posnemamo Herbstu, ki je levičujakotn prijazno vlado v državnem zboru toliko Časa napadal, da jo je podrl. S tem, da vla 11, ojIočiio nam ko-ristnej in prijaznej vladi in njenemu zastopniku na Kranjskem napravljamo zadrege, Škodujemo sami sebi. Pokažimo, da ue znamo samo podirati, temuč tudi postavljati I Vlada mora vedeti, koga ima za so-boj, na koga se jej je opirati in naslanjati ; vedeti mora, da v vseh imenitnih praša-njih, ki sezajo v občen političen položaj sedauje sisteme, v deželnem zboru kranjskem za njo stoji nepremakljivo kompaktna, odločevalna večina. Potem tudi pri svojih uaroviu gotovo ne bode tako skopa, kakor je bila do zdaj, ko si je morala za vsak imeniten slučaj veČine še le iskati, ter je podporo skoraj lože našla pri svojih nasprotnikih, nego pri srojih — prijateljih. Preverjen sem sicer, da so tisti gospodje, ki so govorili in glasovali zoper verifikacijo, storili to bona jlde. Ne da se tajiti, da so oni pri obstoječih razmurau pravi zastopniki javnega meuenja, kakor-Sno je zdaj po Kranjskem. Narod naš se je v politično sovraštvo zoper poslanca Dežmana in dr. Sohrey-a uže tako uživii, da se mu zdi sramotno, ta dva gospoda gledati v deželnem zboru. A »vox populi« ni vselej »vor dei«. Posebno je na javno meneuje vplivalo to, da je bilo poročilo verificijskega oiseka prezgodaj v nekem listu razglašeno, kakor se pripoveduje iz tega uzroka, da bi bilo potem javno meneuje vplivalo na neodločne poslance. Naša dolžnost pa je, javno meneuje popraviti in narod poučiti tam, kder je pouka potreben, iu potreben ga je gotovo v tem slučaju. S tem, da se je volitev potrdila, ni se žalil pravni Čut poštenih ljudij; s potrditvijo se je nemškim poslancem izbilo iz rok najostrejše orožje zoper našo spra-vedljivost. vzela se jim je vsaka pretveza, v resnici izvršiti uie nameravani »exo-dus«; utrdila se je ž njo pozicija TaaŠe-jevega miuisterdtva in njegovega zastopnika na Kranjskem in zadostilo se je visokim in najvišjim v našej notranjej politiki odločevaluim krogom; kajti, ka&o so ti mislili o tem prasanji, to v Ljubljani ni nobena tajnost. Bene meritus pro patri* more se zatorej! imenovati vsak poslanec, ki je z svojim glasovanjem sedanjej vladi na Kranjskem pripomogel do tega velikega uspena. Naša dolžnost pa je, pomiriti razburjeni narod, ter ga poučiti, da bode videl svojo očitno korist. Carniolus. Iz Še lig (1 rja pri Kranj i 5. okt. Draga »Eimost«, vestno naznaujaš vsakoršne slavnosti, naj ti tudi jaz spo- iročim prelepo slivnost, ki smo jo obua-ali v neueljo 28. septembra. Imeli smo »iagoslovenje prenovljenega velikega al-tarja, ki ga je povsem izvrstno prenovil g. S. Subic iz Poljan in njegova sinova. Vdeh žilo se je siovesuosti 16 č. g. uunov-nikov, z dekanom na čelu jim miiostljivi g. prošt Anton Jarc. Ce tudi nam je Jupiter Pluvius tako obilno bil radodaren, da niti ves dan ni ptvjenjal z svojim da rom, vendar se je jako obilno ljudstva zbralo v prostornej farnej cerkvi. Posr-buo veselje pa je vladalo mej ljudstvom, ko su videli, ua je počastil Šeutjurjaue sč svojim pohodom pri sv. maši in obe «u gosp. okrajni glavar Merg in s tem pokazal u m-nost do č. duhovščine in ljudstva. Naj omenim, da posebno krasno delo v altarj je nova slika sv. Jurja, katero je izdelal g. Juri Subic, slikar v Parizu, to v.un Jr umotvor, da se malo kde kaj takega na- haja. Da se je pa moglo to delo dovršiti, največ je pripomogla tnkajšna znana do* hrotnica M. Vrtnik, ki je darovala za alUr lepo svoto 1400 forintov. In posebna hvala *re od faranov g. župniku, M. PovŠetu, ki se je toliko trudil, da se je v treh letih toliko dela izvršilo v cerkvi in okrog cerkve, posebno pa. da se je naredil j;ikolep in obširen trg pred cerkvijo, ki s« imenuje Rudolfov trg, kajti troški pri vseh delih so bili nad 5000 gld. Jako hvalevredno se je trudil t g. Župnikom, da se je vse to dognalo, tukajšnji odlični narodnjak in cerkveni ključar g. Matija Okoren, za kar naj mu bode tukaj v imenu faranov izrečena iskrena zahvala. Naj še omenim, da smo 10. dan septembra spremili k večnemu počitku mož«, poštenjaka g. Mihaela Okorna, ki je bil skoz 12 let vrli narodni župan v obširne) srenji. Bilje rajnki vrl znaČajen narodnjak, ni se bal vsake sape, katera mu je včasi jako ostro pihala od neke strani. Posebno leta 187G, ko so bile volitve v deželni zbor. takrat, je dobil cele zvezke neniSkutarskifc oklicev, ali on se ni zmenil, ampak poslal jih nazaj z opazko, da pri nas ni tal za take rastline. Naj hi o tem bil rajnki mnogim v posnemo. Pri nas ostane rajnki v blagem spominu. Bodi mu zemljica lahka! F. F—r. *) Domače in razne vesti. Jutri bode praznovala goriška vrhovna škofija sijajno svečanost vme-ščenja novega svojega vifijega pastiija, premilostljivega kneza in vrhovnega Škofa dr. Alojzija Matije Zorna. Z GoriSko ga veselo pozdravljajo tudi podružne škofije tržaška, ljubljanska, poreška in krška. In t4 presrČno radostjo se mu klanjamo posebno mi katolički Slovenci, kajti ponosno se spominjamo, da je nalf rojak, da je slovenske matere zvest sin, odličen po učenosti in vseh krepostih. Navdušeno mu kličemo: »Dobro nam došel, dobri višji pastir, Bog Te liv i in čuvaj mnoao let — vernikom v duševni prid, in domovini v slavo l »Benedietus, qui venit in nomine Domini!« Na slovemno Iniialacljo go rlikef« vrhovnega ikon* se v, nedeljo, dne 14. t. m. napravlja tudi dosti Tržačanov v Gorico, kateri odrinejo z ju tranjim direktnim vlakom. HU» elM< namestnik baron Preti« obiskal je v četrtek v spremstvu tajnika, g. viteza Gonti, Materijo in Pod-arad. V Materiji so mu napravili slovesen sprejem, nagovoril ga je občinski glavar, g. Gašper Kastellc, potem je pregledal Šolo in občinski urad; v HruSici je obiskal farno cerkev in Solo, v Pod g rad u pa so ga tudi slovesno sprejele oblastnlje, Županstvo, Šolska mladina in oddelek veteranov pod poveljem g. viteza Vicco. Tudi tam je obiskal cerkev, sodnijo, šole. Šolski vrt. Popoludne je bil obed, na kateri so bile povabljene vse prve osobe okraja, po obedu pa se je namestnik vrnol v Trst. Triaike novosti. 11. uja deželnega \bora tršaikega bode deues zvečer. Dnevni red obsega razne deželna račune, potem nasvet, oziroma pro&njo za nov pomorski zakonik, nadalje prošnjo za novo italijansko juridično visoko š lo v Trstu (Se te bi nam manjkalo!); pro&njo ležalnega odbora istrskega za podpore resolucije istrskega deželnega zbora glede grajenja železnice iz srednje Istre na Heko, in prošnjo društva inženirjev iu arhitektov za razširjenje volilne pravice na vse one, ki so sploh dovršili kako av strijsko tehniko. Oh poročevalci, pot očevalci! Ne trosimo laži po širem sveiu, ker ne poznamo na» popkov, ki toliko potov iz naše lahko-m iti j enot t i prav lahko naslanfjo! Vsak poročevalec se mora najprej prepričati o istinitosti tega, o čem piše ali poroča. Tržaški poroč^vaiec v »Slovenski Narod« mora biti >un bel spirito« prve vrste. Da je ubogi »Rus«, kojega so tako slovesno v Trstu pokopali, moral dvakrat umreti, da je »Strieiok« Lahom tak strah delal itd., — vse to. če tudi smešno, naj uže bode, ker s tem ni pohujšal nobenega, ki ima le nekoliko soli v glavi. Da pa narod z izmišljenimi in Škodljivimi poročili za nos vodi, tega p» n- smemo trn^ti! Pisal je »Slovenskemu Narodu« i/. Tr-ta o vin sk*j letini v okolici, osobito Prošeku, kder -o pridelali sladkega i dobrega vinc* v oz-bilji in zate.adel utegne letos Prostkar niti po ceni. Pred takovimi poročili moramo narol varovati. Ni res! prosekarja so prav malo pridelali. Nfkiteri vinski kupci s Kranjskega, ki so verovali poročilu v »Naro iu«. prišli so v Trst in nu Prosek. da si nakupi • Prosekarja*, ali kako so bih nevoljni, ko so zvedeli, kako je z letošnjo pro*eško beudiuio! Nekateri *) Poročajtd nam večkrat kaj. Ured. so ga nakupili, ali pUČali so ga drago, po 15 in Še več goldinarjev čeber. Nesreče. Zidar Ivan Flego iz Skednje je padel z nekega novega zidališča pri sv. Ani 3 metre visoko in se tako močno pobii na glavi, da so ga morali odnesti v bolnišnico. — Izvošček Jakob P. se je pretepal na Renl, njegov nasprotnik mu je v tepežu zasadil nož pod rebra, vsled česar so ga odnesli v bolnico nevarno ranjenega. — 431etni fakin Franc Milič si je v novej Inki pri mašini za izkrca-vanje tako poškodoval desno roko, da so mu morali precej odrezati 2 prsta. — 30-letna Jožefa Pečar iz Ketnara je v Ro-colu tako nesrečno padla, da si je zvinola levo nogo in so jo morali odnesti v bolnico — Izvošček št. 59 je v četrtek v ulici »Torrente« povozil uličnega pometalca M at lina Kosiča, kateri se mora zdaj zdraviti v bolnici. — Niiglo sta umrla v četrtek dva uda delalske^a podpornega društva, eden obeh, nek Škerjanc, imel je koleri podobno bolezen, drugega pa je zadel m rtu d. Mrtvega so naili v nedeljo zjutraj na dvorišči neke hiše v ulici »Torrente« nekega 4Uletnega moža, Henrika Bieiienfeld. Bil je velik pijanec in žganje ga je spravilo v grob. mm ulične Stipendije. Razpisane so štiri nautične štipendije po 250 gl i. za Šolsko leto 1883-84, ustanove »Marco Ra-dlch«. Poklicani so k uživanju omenjenih štipendij mladeniči, ki se odloČijo ladje-stavbi ali pa pomorstvu in morajo hiti avstrijsko-ogerski podaniki. Prosilci naj vlože svoje dokumentovane prošnje pri c. k. vladi za Primorsko, najdalje do 31. t. m. — Dve omenjenih štipendij se odredite dvema prosilcema iz Bol-a na otoku BraČ (Brazzaj, in če teh ne bode, pa dvema iz urugih krajev imenovanega otoka. Vojadki novinci iz raznih krajev Primorskega in tudi z Notranjskega dohajajo te dni v Trst in prepevajo slovanske pesmi po ulicah. — Iz Materije je došlo tudi mnogo vrlih fantov z lepo slovensko zastavo, s katero so ponosno po Trstu korakali, kar kaže, da se v Pod-gradskem okraju narodni duh dobro širi. Društvo „Jadranakm Zarja4«. Veseli večer, kateri je priredilo tukajšnje pekovsko pevsko društvo »Jadranska zarja a v nedeljo 7. oktobra popoludne. dosegel je svoj namen popolnoma. Začel je predsednik s krepkim svojim govorom, ter v njem poudarjal koristi, katere se lahko z društvom dosežejo. Poudarjal je E osebno veliko korist pekovske zadruge, er prav ta je edina, s katero si lahko pekovski rokodelci kaj omike pridobijo Zaključil je predsednik svoj govor z navdušenim pozdravom na presvitlega cesarja Franca Jožefa I., in nad sto navdušenih glasov zavpilo je trikratni »živijo« cesarju. Na to je zapel pekovski pevski zbor cesarsko biinno, katero so vsf navzoči društvevi udje odkriti stoje poslu šali, ter slednjič »živijo« ponavljali. Za tem se je pela pesem »Banovci«, katera se je morala ponavljati. Ker je pa bilo vse v najlepšem reau, nadaljevalo se je s petjem, ter pelo Zajč evo »U hoj«, in sicer prav dobro; ponavljanje se je za* htevalo večkrat. Dokler sem bil navzoč, pelo se je 8e »Na straži« z »bariton•solo« in tudi ta, da-si nekoliko sitna pesmica, je bila dobro peta. Zadovoljnost je bila v obče, posebno pa so bili zadovoljni še mladi pevci, kateri so si v kratkem Času z marljivim obiskovanjem pevske šole pridobili zmožnost, tako peti, da so bili aplaudirani. Končali so b tem, da jih je mrak vabil na delo. In razšli bo se zadovoljni, želeč si »na sviđanje!« Prenapolntiev v laškega razreda V Ktojanu. Žalostno, a povsem resnično je, kar nanes poročamo o rojin-skej šoli v trŽaškej, povsem slovenskej okolici. Italijanski razred omenjene učilnice, pod vodstvom gosp. KlemenČiČu, broji do 100 (reci: stoj šolarjev; a tretji slovenski razred pod vodstvom razupitega • Djordjea le 25 (ri-ci: petindvajset) obis-kovalcav 1 To je nezaslišano! Italijanska propaganda se Širi po nabi okolici — a) povodom vlaških razredov, b) učiteljev, ki si v Šoli ne ved6 pridobiti sočutja ali src (vsakemu učitelju prvi pogoj) svojih 0d-gojencev. — Je-li to delo propagande prikrite roAe ? Nam se dozdeva, da ni — ali vse drugo zlo je, ki odvrača šolarČke od slovenskega razreda. Čast, komur čast I pod vo istvom g. Maste na se kajjednacega ni godilo. Otroci se g. B.....boje, mej soboj govore, da je »žleb t«, odtod izvira ono preziranje slov. III razreda, ki rodi telje po želji lastnih ot»ok sili, deco vpisovati v italijanski razred, pod vodstvom gosp. Klemenčiča, o katerem sami šolarčki rekajo, da je dobra duša. Vzajemna ljubezen je prvi pogoj šoli. Iz Gorenj pri Divači se nam piše : V noči od 7. na 8. t. in. so lopovi tukajšnjemu bornemu kmetiČu Petru Čeh, vulgo P,.že, edinega pivšička v vrednosti '26 uld. v lastnem hlevu zaklali in odnesli; pri južnej železnici so ga razparali in tam čeva pustili, kakor sled kaže. od nesli so ga proti Lokvi; usmiljenja vredni kmetič nema nobene druge dlake v hlevu, prešička je dobro ravnal, da ga kesneje prodi in davke z skupilom plača. Žandarmerija išče lopov, pa teško jih zasači, ker najbrže so si Še tisto noč tatovi s pivšičkom dobro rebra namazali. Gorenjci, pazite na svoje preši če, zakaj okoli Gorenj in Divače se vedno neka tropa lopov klati, sicer ne boste prihodnji predpust pri Nemni klobasic jeli. Slovensko bralno In podporno drušlvo v Gorici uljudfio vabi svoje društvenike. narodna društva in rodoljube k veselici dne 14. oktobra, ko bo slovesno vmeščen (introniziran) po-kneŽeni vrhovni Škof goriški, milostljivi gosp. Alojzij dr. Zorn. Veselica bode v salonu rentavraciie »Ali* Europa« na Travniku. Začetek oh pol petih popoludne. Spored: 1. Zrinski, »Stopaj«; svira godba. 2. »Ustaj,« Rode; poje zbor. 3. Pozdrav knezu nadškofu, 4. »Na zdar«, kvadrilja; svira godba. 5. »Cerkvica«, poje kvartet. 6. »Jadransko morje■; svira godba. 7. »Cesarsko det.e«; dekiamuje gospodiČir.a M. Kotnik. 8. »Na straži«, poje septet. 9. »Pr-vačina«, polka mazurka; svira godba. 10. »U boj«, poje zbor. 11. Srečkanje treh dobitkov. 12. »Polka«, svira godba. Prvi dobitek: podoba cesarjeve družine v pozlačenem okvirji; drugi dobitek: svilnat dežnik; tretji dobitek : dva svečnika. God-bene točke bode svirala veteranska godba iz Prvačine. Pri petji bodo sodelovali domači in okolični pevci. Vstopnina za ne-ude znaša 20 soldov. Radodarni doneski se hvaležno sprejemajo. Številke za areČ-kanje se bodo obdajale pri vhodu po 20 soldov ena. Vstop bo dovoljen le proti temu vabilu, katero velja ol> enem kot vstopnica. Kdor vabila ni dobil, naj se oglasi zanj pri vhodu. r£a pofforelce v Korltnlct se je nabralo do zdaj 881 gld. 70 kr. in 10 frankov v zlatu. — TržaČani! tudi vi po-magajte kaj ubogim pogorelcem 1 Potreftl. V Celju, Zagrebu. Krapini. Olornucu in v mnogih drugih krajih na Moravskem je bil 10. t. m. več sekund trajajoč močan potres. Koledar asa leto 1984 h kažipotom po TrattU namerava izdati v letošnjem letu naša »Nova tiskarna«, ako se oglasi na to delo zdatno Število predbrojnikov. Ta koledar-kažipot bode obsegal: 1. Koledar za prestopno leto 1884 z vremenskim prorokovanjem in drugimi koledarskimi opackaml. — 2. Kažipot po Trstu in okolici: aj vse c. k. oblastnije in urade, civilne, vojaške itd., b) vse glavne tvrdke tržaške z naznanilom, v katerem blagu delajo; c) vse obrtnijske zavode, d) glavne gostilne, s posebnim obzirom na slovenske gospodarje, e) vse dobrodelne zavode in vsa društva v Trstu in okolici, v prvej vrsti slovanska in vse v Trstu iz-jajoče liste razvrščene po strokah, 0 statistične podatke o tržafikej trgovini. —• 3. Dodatek u) semnji po Slovenskem, h) tablice za kolekovanja, c) pomorski vozni red, d) Že-leznični vozni red, e) poštne in brzojavne zadeve, f) razne druge malenkosti. 4. Ratno berilo ta pouk ia kratek (as s posebnim ozirom na kmetijstvo, trgovino in obrtnijo. — Knjiga bo obsegala do 250 strani v ve-likej osmerki in bode stala za naročnike »Edinosti« in za ude delalskega podpornega diuštva le 6" soldov, za vse druge pa 80 soldov. — Naročnikom mnogih iz-tiskov dovoli se rabat. Naročbe naj se pošiljajo, kakor hitro mogoče podpisanej tiskarni, ali pa upravništvu lista »Edinosti ", da se bode o pravem času znalo, koliko iztiskov knjige je treba tiskati. Knjiga izide najdalje v drugej polovici meseca decembra. Knjigi se dodad6 tudi oznanila (i n se rat i); kedor želi kaj naznaniti slovenskemu občinstvu, naj porabi to ugodno priliko iti naj nam pošlje dotična naznanila, kakor hitro mogoče. Naznanila na celei strani veljajo 4 gld.; na polovici strani 2 gld. Te knjige ne bi smel pogrešati noben slovenski kmetovalec, trgovec in obrtnik, ki ima le količkaj posla s Trstom in mi smo se lotili dela le zato, ker se uže mnogo Časa poudar ja potreba takega kažipota po Trstu in okolici. Zatorej se nadejamo, da nas bode slovansko občinstvo podpiralo z obilnimi naročbami in naznanili, da bomo mogli v bodoče to potrebno knjigo Še razširiti in enopolniti. »Nova tiskarna« Via Torrente it. 2. Tatvine in policijsko. V «redo je policija zaprla več fantalfnov. ker so kradli grozd|e v Rocoli, — Policija je odvedla v zapor tudi 2 majhna fantiča, ker «*ta ukradla v okolici lepega purana. Bruto kranjsko l Okoličan, ki pa nI Slovenec, gre mirno svoj pot po islrskfj cesti, ko se mu pri sv. Jakobu p'ihhža nek ostuden pijanec in mu reče: »bruto kranjsko«, ter tra udari na lice. Okoličan, ne hodi len. naznani to hližnjej straži in jej Še reče, naj pijanca in njega pelje k okrajnemu policijskemu glavarstvu. To se zgodi. Razžaljeni okoličan pove, da on sicer ni Slovenec, ni Kranjec, pa vendar noče, da bi tako »studni pijanci mirne ljudi na cesti napadali itd. Policijsko glavarstvo pri sv. Jakobu odpošlje pijanca v ulico Tteor, kder je zvedel, da i »Kranjce« je treba štovati. EDINOST. Tria« poročilo. Kata. — Ker so doSla iz Amerike poroČHn vi$ih cenah, so se tudi tukaj vzdignolr rene in je bila kupčija zadnje dni pr*v Jvahna. Prodalo se je okolo 5000 vreč Rio po 46 do 63 gld., 2000 vreč t>an tos p< 57 do 64 gld., Java velja 75 do 86 gld.. C y on plant. 90 do 140 gld. Sladkor— nespreraenjeuo.Rlabo stanje, cene so i dle uže na 28'/4 gld. Sadje — Limoni 4 do 10 gld., rožiči G7t gl tnandlji 100 do 110 gld.. datlji g],«, fl 2 do 28 gld., Sultanina 22 do 40 vid. O/je — cene trdne, nespremenjene. Petrolje — vedno trdno na 11 gld. DomaČi pridelki — Fižola je doSlo §e malo, ker producenti v notranjih deželah drže »en» previsoko. Ako bodo hoteli prodali, bodo morali znižati cene, in potem se j« nadejati tudi veče kupčije s Fran 69 » 100 državnih mark ... 58 » 80 » Svarilo. Nek mladenič 18 do 19 leten, srednje postave, siih, brezbraden, rud-;čkastih lani, na obrazu je p kast od koz, sin nekega dačnega agenta, po imenu Rebee iz Kormlna, govori talijansko n tolče slovenščino le za silo, hodi po Krasu in po Istri ter se izdaje za mojega sina in dela dolge na moje ime, kakor se je to zgodilo v Sežani in Bujah Jaz svarim vse pred tem potepuhom in ga priporočam c. k. gosposkam za javni red. Štefan Jurišovič. i/ vggia, 13. oktobra 1883. Nova prodajalnica zeleznine in kinkalij »A 1 Vomero Verde« (na lesnem trgu Piazia delle legna 2. pod palačo Tonello Lastnik prodajalnice ponuja slavnemu občinstvu raznovrstno kahaijske opravo in raznovrstno orodja za rokodelce in poljo-deljco. "redmotl za konjsko vprego Itd., vso po najniži ceni. Se spoštovanjem 8—3 M. Vlainich. Alojzij Majer-jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se Sest mesečna obstojnost tega piva. 24 c Vincencij Hmeljak, me ha ni kar Corsia Giulia 666. Odlikovan na tržaške] razstavi lata 1882. izdein " ročne mline Z t vsakovrstni žito po najnižei ceni, namreč o 1 6") do 180 gld. ^pZ52SZSZ5Z52S2Sa5ZSZSZSZSZ5ZSZn J | Peter Podgomik, U zaloga vsakovrstnih žebljev, pod* C kov itd. v Sežani jj priporoča se vsem trgovcem v jj mestih in na deželi za mnogo ju brojne naročbe tor obljublja naj-C boliš ) postrežbo z blagom prve C vrste in po najnižih cenah. Na n zahtevanje pošlje ceniko. 6—r, ^5E5Z5Z525Z5Z5Z5Z5IZSZ5Z525ES25Z5E5i ItMIIHIIIIIHIIIIimiltllli | Nič več kašlja j ; 10-1 Pr«nft čaj < i : : pravljen po 1 karnjčarju i ! C3h B. Rovis, v Trstu, Corso 47 ! ! ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, j i k kor to spričujejo mnoga naročila, spri- | i čuvala in zahvale, ki dohajajo od vseh < | strani in pa uspehi prvih tuk zdravnikov, j i Ta č • j je sestavljen iz samih rastlin i i in čisti kri, ima dober okus In vetja en < ; zavoj za 8 dal 60 soldov. J Omenjena lekarna izdeluje tudi pile < za proštenje života in proti madronu iz i soku neke posebno rastline, katerih uspeh j je velik, posebno pri zaprtem truplu, ž.— | lodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo < o vsakem času brez obzira na dijeto Ena ] škatlja velja 30 soldov. J Planter in tudi tinktura proti karjlm i očesom iu debelej koži - cena 3 plaštrov J za kurja očesa 20 soldov. — Ena steklenica , tinkture 40 aoldov. < Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovlo, j v Gorici v lekarnah Cristofolettl in Pontoni, , ln v AjdovSčini v lekarni Guglielmo. i V tej lekarni govori se tudi sljvenskl. | iiiimiiiiiminiiinmMi NavsenreliiTalceATStro-M. Nujni oklic! Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzsohmidt v seji dne 1. junija t. I. >-kle-noli, da dajo v naj»m dosedanje prostore 1. novembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo lu surovine dotičnih izdelkov, torej »koro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra. To le blago je Še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi všitki, resnično umetne vezanje, po gld. 1.50 komad in gld. 16 50 tucat. 1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže, prav dolgih in po vsej dolžini vSitimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komad gld. 1 60 5600 spodnjih kitelj n najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč švicarskimi svilnatimi portami po gld. 1.40 komad 6ld. 15.50 tucat. — Iste iz rudete^a retona, komad gl. 1.50, tucat gl 1H 50, iz težke klobučevine komad gld t.75. Iste izsamega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad gld. 2.50. 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni 2000 turških brisalnlc, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih faČolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z rloli-imi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1 20, tucat 12 50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega ln dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, ki.kor: rujavi, sivi. mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franŠami, kateri so rabliivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabnlvi. Še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz nith narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le eld 5.85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4,85 komad 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50. Ker cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lion^ke svile, višnjeve, bele, rud«-če, belo in rudeče pisane komad gld. 4-, jako nizke c-ne. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala Za mizo z krava« tami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7 50 5000 tu:atov prestralj iz dobrega teŠkega platna Za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.85, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld 15,- na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro Iz francoskega pozlačenega brona Plastika Z dol po verigo; za natančnost se Jnmjtfl 2 leti. Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 3—3 Erbschafts-Vervvaltung Rabinowicz. Wien, II Schiffamtsgasse Nr. 20. Za spomin največ ga aiovansksga romanopisca ponujamo s!, občinstvu prevod Turgenjevega romana Rudin obseza 180 st-ani v malej oamrki le za soldov. Naroča se v Nuova Tipografia — Nova tiskarna, t Trstu, Via Torrente it. 2. G. Piccoli, homoepatičen In ale- opatiČon lakar ,Prl Angelu1 r Ljubljani, na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skuini te le Izborno zdravila. Ant irrbeumon, najboljše zdravilo proti prehlajenil kostobolji, hromoti delavnih cutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Dr. Nera-vt sredstvo sopor airzlleo le najbolje med vse mi dozdaj znanimi zdravili proti apridenju prehajalne mrzlice. 8tekle- Marlja pomagaj lelodeča« kspljleo Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima olabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to n« izvira iz Želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim tia vranici, jetrih in proti zlbti žili, in v različnih mrzlicah. Staklenka 20 kr. NajboljSo la najvplivnejše prava nor-voiko pomuiiljevo Jotrno aljo proti mramo-rtci, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr. Pafttlle it slsdnoga ekstrakta (Mali Bonbon^ proti kašlju in prehlajenjn, škatlja Rastline »antoninike; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr, 100 kiščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr. Stlloilno pastlle proti prebla|eiija najboljši pripomoček proti duvici (difteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 30 kr. flif Naročda ae izvršujejo točno po poŠti na poitna povzetje. 12—1 Čuda obrtnosti. Le 4 gia. BO kr. s c. k. patentom previđena ura z nihalom z nabijalo ni in kazalom dne-(vov datuma) iz najfinejšega, poliranoga orehovega lesa, lepo komižirana z nihalo* in bronavlni uteži. Razun teh pr< dnosti ima ta ura nepre-plačljivo lastnost, da se v noči nje c. k. patentirano kazaliSče sveti v najlepšem, vijoličnem, čarobno lepem sijaju in se za intenzivno svetilno moč jamči 10 let Ta zbog nje prednosti jako ugodna ura, je prepotrehna vsakemu, posebno zato, ker naznanja tudi dneve, ln sicpr je nad ka7ališčem ure druRO k.ireonit: JOSIP MILA MIO. Nova tiskam« por vodstvom F. Hl'ALA v Trstu.