NADAVLJALNE ZADREGE DSLDŽDENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V SLOVENIJI
ŠIŠKA-LJUBLJANA
&
IA LETO
1929
LJUBLJANA
BI
>
MZOLAS!	^
Naznasija se vam, da je
Zlatorog ferpenttoovo milo ^
priznano nedosegljive Kakovosti, pri uporabi * jaho štedljtvo in zaradi lega najcenejše
Zato se Vam priporoča v stalno uporabo '
L
Hranilni in posojilni konzorcij
javnih nameščencev in upokojencev
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani
Aleksandrova cesta štev. 5
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji
Ustanovljena 1874
Poštni čekovni račun Ljubljana št. 10.681
Posojila, tudi ranžijska
(do Din 15.000'—)
vsem javnim nameščencem brez razlike po 9 od sto proti zaznambi na plačo in proti poroštvu
Hranilne vloge
na hranilne knjižice in vloge v tekočem računu obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo, po 6 do 7 od sto; ako so vezane na daljšo dobo ali po dogovoru, po 7^2 od sto. Do 5000 Din so vse vloge nevezane, obrestujejo se pa le po 5 od sto
Tovariši!
Samo stanovska in zadružna zavednost nas bo jrešila iz bede. Zaveden pa ni, kdor nalaga prihranke in kupuje potrebščine drugod, namesto v svojih gospodarskih zadrugah
SIDOL
□z^
H H
D
H
□
H
H
□zsszrsczs;

ZKIO
zjci^v:
K
1
□
H
□
H
H
~\yn~A\-^------\\-W-----7/~n
najboljše sredstvo za čiščenje kovin,
dobi se v vsaki trgovini!
-AS—
^ZZ^dDZ^RZZ^ZZ^C
-A\___A\_
□z^šzzss:
10blačilnica za Slovenilo r z z«. z.
H H
Ljubljano, fllklošlčeva cesta 1
u	u
II priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga M m prvovrstnih češkib, nemških in angleških tovarn, m Državni nameščenci dobe blago tudi na obroke proti n u	predložitvi legitimacije	U
______
n~i>\	v;
^czsdZKzni^izsdscis:
zzza
□Z7ZIZ7iCI7žZZ7žZI7iCZ7ZZZ7Z=Z7žZai7ZZZ7ZIZ7iCZ7žZI7/CI7ZZZ7zZ:.q
H
H
u
&nri!o
dnrilo
Gmila
črnilo
H
dovršen nadomestek zrnate kave, priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu
z mlekom daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega teka in okusa. — Poraba
je vsled njegove izdatnosti zelo poceni
H
□
H
□
H
H
□=7/CZ7Z=I7/ZI7zCZ7žZZ7/CZ7ZZ37Zin=SeZ5JC:i7ZIZ7ŽZZ7ZI
omogoča uživanje kave tudi vsem onim, katerim je zrnata kava prepovedana, ali jim pa ne ugaja. — Izdeluje tovarna:
Oenrik {Francka Sinovi d. d., Zagreb
H
□
H
□
KOLEDAR
NABAVLJALNIH ZADRUG DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V SLOVENIJI
ZA LETO
1929
LJUBLJANA
Samozaložba
'M™-

Za obnovo
Univerzitetne biblioteke
v_L,jubljani
iii _i/^~ l94^-
Za vsebino odgovoren: Beguš Josip Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
Koledar za navadno leto 1929
ima 365 dni (med temi 65 nedelj in praznikov po starem štetju) ter se začne in konča s torkom.
Začetek leta 1929.
Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 1. decembra.
Letni časi.
Pomlad se začne dne 21. marca ob 3. uri 35 min.
Poletje se začne dne 21. junija ob 23. uri 1 min.
Jesen se začne dne 23. septembra ob 13. uri 53 min.
Zima se začne dne 22. decembra ob 8. uri 53 min.
Premakljivi prazniki.
Ime Jezusovo 2. januarja. — Sv. Družina 13. januarja. — Sedemdesetnica 27. januarja. — Pepelnica 13. februarja. — Žalostna Mati božja 22. marca. — Velika noč 31. marca. — Nedelja varstva sv. Jožefa 21. aprila. — Križevo: 6., 7. in 8. maja.
—	Vnebohod 9. maja. — Binkošti 19. maja. — Sv. Trojica
26.	maja. — Sv. Rešnje Telo 30. maja. — Srce Jezusovo 7. junija.
—	Angelska nedelja 1. septembra. — Roženvenska nedelja 6. oktobra. — Posvetitev cerkva 20. oktobra. — Kristus Kralj
27.	oktobra. — Zahvalna nedelja 3. novembra. — Prva adventna nedelja 1. decembra. — Od božiča do pepelnice je 50 dni 7 tednov in 1 dan.
Državni prazniki.
1.	Vidov dan: 28. junija.
2.	Zedinjenje S. H. S.: 1. decembra.
3.	Rojstni dan kralja Aleksandra: 17. decembra.
Mrki solnca in lune leta 1929.
Leta 1929. bo mrknilo solnce dvakrat, luna v tem letu ne bo mrknila. Po Srednji Evropi bo viden samo obročasti solnčni mrk 1. novembra.
Dne 9. maja popolni solnčni mrk; začetek ob 4.33, konec ob 9.48. Viden bo v Južni Afriki, na Madagaskarju in Indijskem oceanu, v Indiji, na Kitajskem, južnem Japonskem, otokih Sunda, v Gvineji in Avstraliji.
Dne 1. novembra obročasti solnčni mrk; začetek ob 10.12, konec ob 15.57. Viden bo na Atlantskem oceanu, v zapadni in srednji Evropi, na Sredozemskem morju, v Mali Aziji, Arabiji, Afriki in na zapadnem delu Indijskega oceana.
januar
1	T	Novo leto	
2	S	Ime Jezusovo (f	
3	č	Genovefa, d.	
4	P	t Tit, škof	
5	S	Telesfor, pap.	
6	N	Sv. Trije kralji	
7	P	Lucijan, muč.	
8	T	Severin, opat	
9	S	Julijan in Baz., m.	
10	Č	Pavel L, p.	
11	P	t Higin, pap. ©	
12	S	Ernest, škof	
13	N	Sv. Družina	
14	P	Hilarij, škof	
15	T	Pavel, pušč.	
16	S	Marcelin, papež	
17	č	Anton, pušč.	
18	P	t Sv. Pet. stol J	
19	S	Kanut, kralj	
20	N	Fabijan in Bošt.	
21	P	Neža, dev.	
22	T	Vincenc, muč.	
23	S	Zaroka Mar. D.	
24	Č	Timotej, škof	
25 26	P S	flzpreobr. Pav.© Polikarp, škof	
27	N	1. predoepeln.	
28 29	P T	Marjeta, dev. Frančišek Sal.	
30	S	Martina, dev.	
31	č	Peter Nol., Marc.	
Solnce stopi v zname-			
ni	s vodnarja dne 20.		
		ob 13-43	
Dan zraste za 1 uro in			/
		1 min.	
Dan		je dolg od 8 ur	
25 min. do 9 ur 26 min.			
Februar
1	P	f Ignacij, škof (g	
2	S	Svečnica	
3	N	2. predpepeln.	
4	P	Andrej Korsini	
5	T	Agata, p. m.	
6	S	Doroteja	
7	č	Romuald	
8	P	f Janez Mat.	
9	S	Apolonija, Ciril ®	
10	N	3. predpepeln.	
11	P	Lurška M. B.	
12	T	Pust; Evlalija, d.	
13	S	f Pepelnica Katarina od R.	
14	č		
15	P	f Favstin in Jov.	
16	S	Julijana, d., m,	
17 18	N P	l.post. Frančiš. $ Simeon, škof	
19	T	Julijan, muč.	
20	S	f K v. Elevterij	
21	č	Feliks, sp.	
22	P	f Kv. Stol sv. Pet.	
23	S	tKv. PeterD. @	
24	N	2.post. Matija	
25	P	Valburga	
26	T	Marjeta Kort.	
27	S	Leander, sp.	
28	e	Roman	
Solnce stopi, v zname-			
	nje rib dne 19.		
	)b	4. uri 17 minut.	
Dan zraste za 1 uro in			
		28 minut.	
Dan		je dolg od 9 ur	
30 min. do 10 ur 58 min.			
JJ
(( Tovarna zamaškov, hladilnic, pip in lesnih izdelkov.
Ljubljana,
Gosposvetska c. 8.
Telefon 27—56.
____________________I
Marec
1	P	t Albin, škof
2	S	Simplicij, pap.
3	N	3. post. Kunig. (§j
4	P	Kazimir, sp.
5	T	Friderik, sp.
6	S	Fridolin, opat
7	Č	Tomaž Akv.
8	P	t Janez od Boga
9	S	Frančiška
10	N	4. postna (sredp.)
11	P	Heraklij	®
12	T	Gregor Vel.
13	S	Rozina
14	č	Matilda, kr.
15	P	f Klemen H.
16	S	Agapit, škof
17 18	N P	5. postna (tiha) Ciril Jeruz.	jfl
19	T	Sv. Jožef
20	S	Volfram
21	č	Benedikt, sp.
22	P	f Marija 7 žal.
23	S	Viktorin, m.
24	N	Cvetna nedelja
25	P	Ozn. Mar. D. ©
26	T	Emanuel, m.
27	S	Rupert, škof
28	Č	V el. četrtek
29	P	t V el. petek
30	S	f Vel. sobota
3l|N|Velika noč
Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 3’35. Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga.
Dan zraste za 1 u. 45 m.
Dan je dolg od il ur 2 min. do 12 ur 47 min.
April
1 2	P T	Vel. ponedeljek Frančišek P. C	
3	S	Benedikt Zamor.	
4	č	Izidor, šk.	
5	P	t Vincenc Fer.	
6	S	Sikst, papež	
7	N	Bela nedelja	
8	P	Albert, škof	
9	T	Marija Kleofa ®	
10	S	Mehtilda	
11	č	Leon I.	
12	P	f Zenon, škof	
13	S	Hermenegild	
14	N	Tiburcij, Justin	
15	P	Helena, kraljica	
16	T	Bened. Jož. L. 5	
17	S	Varstvo sv. J oz.	
18	č	Apolonij, muč.	
19	P	f Leon Veliki	
20	S	Marcelin, škof	
21	N	Anzelm, cerk. uč.	
22	P	Soter in Kaj., p.	
23	T	Adalbert, šk. @	
24	S	Jurij, muč.	
25	č	Marko, ev.	
26	P	f Mati d. sveta	
27	S	Peter Kanizij	
28	N	Pavel od Križa	
29	P	Peter, muč.	
30	T	Katarina Sij.	
Solnce stopi v zname-			
	nje bika dne 20.		
ob		.5. uri 11 minut.	
Dan zraste za 1 uro in			
		39 minut.	
Dan		je dolg od 12 ur	
50 min. do 14 ur 29 min.			
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten pridatek li kavi!
1	S	Filip in Jakob	
2	Č	Atanazij, šk. (J	
3	P	f Najd. sv. križa	
4	S	Florijan	
5	N	Križeva. Pij V.	
6	P	Janez p. lat. vrati	
7	T	Stanislav, m.	
8	S	Prikazen Mihaela	
9	G	Kr. vnebohod ®	
10	p	t Antonin, škof	
11	8|Mamert. Škot		
12	N	Pankracij, m.	
13	P	Servacij, sp.	
14	T	Bonifacij, m.	
15	S	Zofija, m., Izid. 5	
16	č	Janez Nep., m.	
17	P	t Paskal, sp.	
18	S	t Feliks, sp.	
19	N	Binkošti	
20	P	Binkoštni poned.	
21	T	Valens, sp.	
22	S	f Kv. Helena	
23	e	Desiderij	@	
24	p	f K v. Mar. pom.	
25	s	f K v. Urban, pap.	
26	N	Sv. Trojica	
27	P	Magdalena Pac.	
28	T	Viljem	
29	S	Maksim	
30	č	Sv. Rešnje Telo	
31	P	t Angela, dev. (f	
Solnce stopi v zname-			
nj	e dvojčkov dae 21,		
		ob 14-48.	
Dan		zraste za 1 uro	
		15 minut.	
Dan je dolg od 14 ur 34 min. do 15 ur 47 min.			
Junij
1	S |Fortunat		
2	N	Evgenij L, pap.	
3	P	Klotilda	
4	T	Frančišek Kar.	
5	S	Bonifacij, šk., m.	
6	Č	Norbert, šk.	
7	P	f Srce Jezus. ®	
8	S	Srce Marijino	
9	N	Primož in Fel.	
10	P	Marjeta, kr.	
11	T	Barnaba, ap.	
12	S	Janez Fak.	
13	č	Anton Padov.	
14	P	t Bazilij, škof $	
15	S	Vid, muč.	
16	N	Jošt, Fr. Regi, sp.	
17	P	Adolf, škof	
18	T	Marka in M.	
19	S	Gervazij in Prot.	
20	e	Silverij, pap.	
21	p	t Alojzij, sp.	
22	s	Ahacij, m.	@	
23	N	Eberhard, šk.	
24	p	Janez Krstnik	
25	T	Viljem, opat	
26	S	Janez in Pavel, m.	
27	e	Mati v. pomoči	
28	p	Vidov dan	
29	s	Peter in Pavel	
30	N	Spomin Pavla	
Solnce stopi v znamenje			
raka		dne 21. ob 23'01.	
	Začetek poletja.		
Najdaljši dan in naj-			
		krajša noč.	
Dan		zraste do 20. za	
18	minut in se zopet		
skrči do 30, za 4 minute.			
Dan je dolg od 15 ur			
48 min, do 16 ur 2 min.			
JJ
it Tovarna zamaškov, hladilnic, pip in lesnih izdelkov.
Ljubljana,
Gosposvetska c. 8.
Telefon 27—56.
Julij
1	P	Presv. Kri
2	I	Obisk. M. D.
3	S	Heliodor
4	Č	Urh, škof
5	P	t Ciril in Metod
6	S	Izaija, prerok ®
7	N	Vilibald, šk.
8	P	Elizabeta, kr.
9	T	19 muč. Cork.
10	S	Amalija, dev.
11	č	Pij L, pap.
12	P	t Mohor in Fort.
13	S	Marjeta, d., m. J
14	N	Bonaventura
15	P	Henrik I., cesar
16	T	Karmelska M. B.
17	S	Aleš, sp.
18	č	Kamil Lel., sp.
19	P	f Vincencij Pav.
20	S	Elija, prerok
21	N	Prakseda, dev. @
22	P	Marija Magd.
23	T	Apolinar, škof
24	S	Kristina, dev.
25	č	Jakob, ap.
26	P	t Ana, mati M. D.
27	S	Pantaleon, m.
28	N	Inocencij, p.
29	P	Marta, d.	g
30	T	Abdon, Senen
31	S	Ignacij Lojola
Solnce stopi v zname-		
nje leva dne 23. ob 9’54.		
Začetek pasjih dni.		
Dan		>e skrči za 56 min.
Dan		je dolg od 16 ur
2	min. do 15 ur 6 min.	
Avgust
1	Č	Vezi sv. Petra ap.
2	P	f Porciunkula
3	S	Najd. sv. Štefana
4	N	Dominik, sp.
5	P	Mar. Snežna, 0. ®i
6	T	Gosp. izprem.
7	S	Kajetan, Afra
8	č	Cirijak in tov.
9	P	t Roman, muč.
10	S	Lavrenci j. m.
11	N	Tiburcij, Suz.
12	P	Klara, dev.	5
13	T	Hipol. in Kasij.
14	S	f Evzebij, sp.
15	e	Vnebovz. M. D.
16	p	f Rok, Joahim
17	s	Liberat, opat
18	N	Helena, kr.
19	P	Ludovik, šk.
20	T	Bernard, opat @
21	S	Ivana irranč., vd.
22	č	Timotej, m.
23	P	t Filip Ben., sp.
24	S	Jernej, ap.
25	N	Ludovik, kr.
26	P	Cefirin, pap.
27	T	Jožef KalasancC
28	S	Avguštin, škof
29	Č	Janez obglavlj.
30	P	f Roza Limanska
31	S	Rajmund, sp.
Solnce stopi v znamenje		
device dne 23. ob 16'42.		
Konec pasjih dni.		
Dan		,e skrči za 1 uro
		33 minut.
Dan		e dolg od 15 ur
3 min. do 13 ur 30 min.		
Čuvajte Srce in zato zahtevajte izvrsten pridatek
REDILNO KAVO!
September
1	N	Angelska nedelja	
2	P	Štefan, kralj	
3	T	Mansuet, šk. ®	
4	S	Rozalija, d., Ida	
5	č	Lavrencij, šk.	
6	P	f Pelagij, m.	
7	S	Regina, dev.	
8	N	Mala Gospojnica	
9	P	Sv. Pet. Klaver	
10	T	Nikolaj Toled. Ji	
11	S	Prot in Hiacint	
12	č	Ime Marijino	
13	P	t Notburga, d.	
14	S	Poviš. sv. kr.	
15	N	Mati 7 žalosti	
16	P	Ljudmila	
17	T	Lambert	
18	S	t Kv. Jožef Kup.	
19	č	Januarij, m. ©	
20	P	t Kv. Evstahij	
21	S	f Kv. Matevž, ap.	
22	N	Kvat. nedelja	
23	P	Tekla, dev.	
24	T	Mar. reš. jetn.	
25	S	Kleofa, sp.	
26	č	Ciprij. in Justi. ([	
27	P	fKozmainDamij.	
28	S	Vaclav, kralj	
29	N	Mihael, nadang.	
30	P	Hieronim, sp.	
Solnce stopi v znamenje			
tehtnice dne 23. ob 13'53.			
	Začetek jeseni.		
Dan		in noč sta enako	
		dolga.	
Dan		se skrči za 1 uro	
		40 minut.	
Dan		je dolg od 13 ur	
26 min. do 11 ur 46 min.			
Oktober
1	T	Remigij, škof	
2	S	Angeli varuhi i®	
3	Č	Terezija Det. Jez.	
4	P	f Frančišek Asiški	
5	S	Placid in tov	
6	N	Roženv. nedelja	
7	P	Rožni venec	
8	T	Brigita, vdova	
9	S	Dionizij, škof	
10	Č	Frančišek B. D	
11	P	f Firmin, škof	
12	S	Maksimilijan, šk.	
13	N	Edvard, kr.	
14	P	Kalist, papež	
15	T	Terezija, dev.	
16	S	Posvečev.cerkva	
17	Č	Marjeta Alakok	
18	P	f Luka, evang. ©	
19	S	Peter Alk., sp.	
20	N	Žegn. Janez Kanc.	
21	P	Uršula, dev., m.	
22	T	Kordula, dev., m.	
23	S	Severin, sp.	
24	č	Rafael, nadang.	
25	P	t Kriz. in Dar. ^	
26	S	Fvarist, pap.	
27	N	Kristus Kralj	
28	P	Sim. in Juda, ap.	
29	T	Narcis, škof	
30	S	Kralj. Srca Jezus.	
31	č	t Volbenk, šk.	
Solnce stopi v zname-			
nje škorpijona dne 23.			
		ob 22 42.	
Dan		se skrči za 1 uro	
		43 minut.	
Dan je dolg od 11 ur			
43 min. do 10 ur 00 min.			

(t Tovarna zamaškov, Ljubljana,
hladilnic, pip	Gosposvetska c. 8.
in lesnih izdelkov. Telefon 27—56.
i
November			
i	P	f Vsi svetniki ®	
2	S	Verne duše	
3	N	Hubert, škof	
4	P	Karel Boromej	
5	T	Zaharija	
6	S	Lenart, op.	
7	č	Engelbert, šk.	
8	P	t Bogomir, šk.	
9	S	Božidar, m.	JI	
10	N	Andrej Avel.	
11	P	Martin, šk.	
12	T	Martin, pap.	
13	S	Stanislav Kostka	
14	Č	Jozafat, šk.	
15	P	f Leopold, Jed.	
16	S	Otmar, op.	
17	N	Gregorij Čud. ©	
18	P	Posv. baz. s.P.vR.	
19	T	Elizabeta, kr.	
20	S	Feliks Val.	
21	č	Darov. M. Dev.	
22	P	f Cecilija, d.	
23	S	Klemen, p.	(f	
24	N	Janez od Križa	
25	P	Katarina, d.	
26	T	Janez Berhmans	
27	S	Virgilij, škof	
28	e	Gregor, p.	
29	p	f Saturnin	
30	s	Andrej, ap.	
Solnce stopi v znamenje			
strelca dne 22. ob 18 14.			
Dan		se skrči za 1 uro	
		16 minut.	
Dan		je dolg od 9 ur	
57 min. do 8 ur 41 min.			
Ako piješ „Buddha“ čaj —
uživaš že na zemlji raj!
I__________________________
December
1	N	Nar. ujedinj. ®	/
2	P	Bibijana, dev.	
3	T	Frančišek Ksav.	
4	S	Barbara, d., m.	
5	č	Saba, opat	
6	P	f Miklavž, škof	
7	S	Ambrozij, škof	
8	N	Brezm. sp. M. D.	
9	P	Peter For., škof 5	
10	r	Lavretanska M. B.	
11	s	Damaz, papež	
12	c	Sinezij, m.	
13	p	f Lucija, dev., m.	
14	s	Spiridijon, sp.	
15	N Kristina, dev.		
16	P	Evzebij	(g)	
17	T	Lazar, šk.	
18	S	f Kv. Gracijan	
19	e	Nemezij	
20	P	f K v. Liberat	
21	S	t Kv. Tomaž, ap.	
22	N	Ceno, muč.	
23	P	Viktorija, dev. (J	
24	T	t Adam in Eva	
25	S	Božič. Rojst. Gop.	
26	č	Štefan, m.	
27	P	t Janez Evang.	
28	S	Ned. otročiči	
29	N	Tomaž, škof	
30	P	David, kralj	
31	T	Silvester, p. ®	
Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 8‘53.			
	Začetek zime.		
Najkrajši dan in naj-			
		daljša noč.	
Dan		se skrči do 23. za	
19 minut in zopet zraste			
do 31. za 4 minute.			
Dan		je dolg od 8 ur	
39 min. do 8 ur 24 min.			
Državni uslužbenci! Včlanite se v svoji zadrugi in kupujte v njej vse svoje potrebščine.
Rodovnik naše vladarske rodbine
Kralj Aleksander I., rojen na Cetinju 17. decembra 1889., prevzel vladarstvo države S. H. S. dne 1. decembra 1918, kot regent-prestolonaslednik in dne 16. avgusta 1921. kot kralj.
Soproga: Marija, rojena 8. januarja 1899. kot tretji otrok romunskega kralja Ferdinanda in njegove soproge Marije, poročena 8. junija 1922. v Beogradu.
Otroci kralja in kraljice:
Prestolonaslednik Peter, rojen dne 25. avgusta (6. septembra) 1923. v Beogradu.
Princ Tomislav, rojen 19. jan. 1928. v Beogradu.
Oče našega kralja: Peter, rojen 12. julija 1844. v Beogradu, poročen 30. junija 1883. s kneginjo Zorko, hčerko bivšega: črnogorskega kralja Nikole, umrlo na Cetinju 4. marca 1890., kralj Srbije kot naslednik kralja Aleksandra Obrenoviča od 2. junija 1903., kralj države S. H. S. od 1. decembra 1918. do svoje smrti 16. avgusta 1921.
Sestra in brat kralja Aleksandra:
1.	Jelena, rojena 23. oktobra 1884. v Črni gori, poročena 21. julija 1911. z ruskim velikim knezom Jovanom Konstanti-novičem Romanovom, ki so ga ubili boljševiki 1918.
2.	Jurij, rojen 27. avgusta 1887., se odpovedal prestolo-nasledstvu 27. marca 1909.
Knez Arzen, brat pokojnega kralja Petra, rojen 4. aprila 1859. — Njegov sin Pavel, rojen dne 15. aprila 1893., poročen 23. oktobra 1923. z grško princeso Olgo.
Postne določbe
Za vse kraje v Jugoslaviji.
Za navadna pisma: Za pisma do teže 20 gramov po vsej državi S. H. S. pristojbina 1 Din, za vsakih nadaljnjih 20 gramov ali del te teže 50 par več. Teža pisem dopustna do 2 gr.
Dopisnice morajo dobiti znamko za 50 par, one z odgovorom 1 Din.
Tiskovine: Dopustna najvišja teža 2000 gramov. Pbštnina znaša za vsakih 50 gramov 25 par.
Vzorci blaga: Zavitki z označbo »Vzorec brez vrednosti« so dopustni do teže 500 gramov. Pristojbina znaša za 100 gramov 50 par, za vsakih nadaljnjih 50 gramov 25 par.
Priporočena pisma: Za priporočene ali rekomandirane po-šiljatve se plača še posebna pristojbina 3 Din.
Ekspresne pošiljatve: Ekspresno se morejo oddati po vsej državi pisma, dopisnice, nakaznice in zavoji do teže 10 kg, če so namenjeni v kraje s sedežem poštnega urada. Pristojbina znaša za pisma, denarna pisma, dopisnice, denarne nakaznice po 3 Din, za zavoje (pakete) pa po 6 Din.
Brzojavke: Za brzojavke do 10 besed 5-50 Din, vsaka nadaljnja beseda 50 par (ena beseda sme obsegati do 15 črk, eno število do 5 znakov; večje besede ali števila se računajo dvojno).
Denarna pisma: Poleg pristojbine za priporočena pisma (do 20 gr 4 Din, do 40 gr 4-50 Din) se plača še: do zneska 100 Din 1 Din; do 500 Din 2 Din; do 1000 Din 5 Din; do 5000 Din 10 Din; dalje za vsakih 1000 Din po 1 Din več.
Poštne nakaznice: Pristojbina za nakaznice z izplačnino vred se plačujje samo v gotovini in znaša: do 25 Din 1-50 Din; do 50 Din 2 Din; do 100 Din 3 Din; do 300 Din 4 Din; do 500 Din 5 Din; do 1000 Din 6 Din. — Za brzojavne nakaznice se plačajo naslednje pristojbine: 1. nakaznična pristojbina, 2. brzojavna pristojbina in 3. ekspresna pristojbina. Nakaznice se sprejemajo tudi za kraje, kjer nimajo pošte. — Izplačnina se ne zaračunava, ako je nakaznica namenjena na pošto, kjer se denar ne dostavlja na dom.
*
Pisemske pošiljke v inozemstvo. Za vsako pismo do teže 20 gramov je treba plačati 3 Din, za vsakih nadaljnjih 20 gramov 1-50 Din, pristojbina za dopisnice znaša 1-50 Din, za priporočene pošiljatve posebej 3 Din, za ekspresne pa 6 Din. Za tiskovine vseh vrst se plača 50 par za vsakih 50 gramov. — V inozemstvo se lahko pošiljajo tudi poštni paketi in denarna pisma, za katere pa veljajo posebne pristojbine. Pojasnila , se dobe na vsaki pošti.
Knjigovodstvo v gospodinjstvu
Srce vsake zadruge je knjigovodstvo. Iz tega se more videti jasna slika kako gospodari zadruga, kaki so njeni stroški, izdatki in dohodki. Videli smo že bilance, kjer se izkazujejo 14, 18 pa tudi 23% režijskih stroškov od obrata. Malo pa je zadrug, ki ima 6, 5 ali še manj odstotkov režije. Da se zadruga izogne ne-prilikam in ima pregled čez gospodarstvo, mora imeti točno knjigovodstvo.
Prav tako pa je potrebno knjigovodstvo tudi v domačem gospodinjstvu. Ponekod je to bolj moralnega kakor materijel-nega pomena. Kakor nekateri zmoli zvečer svoj očenaš, drugi pogladi otroke preden gredo spat, tretji pregleda vse po hiši, ali je vse v redu pospravljeno in delo narejeno, tako je tudi koristno, da človek pregleda zvečer svoje izdatke in da obenem računa za naprej, kako izgleda njegov položaj, njegovo« gospodarstvo, in kako bi se dal izboljšati. Že pri temi samem razmišljanju mu pridejo na um domisleki, ki bi se jih sicer tako zlepa ne spomnil.
Domisleki radi vzgoje otrok, njih preskrbe, domisleki, kako in kje bi se lahko kaj prihranilo ali drugod zaslužilo. Skupen račun in proračun, ki ga delata žena in mož je intimen del zakonskega življenja, ki je obema- le v korist in v veselje.
Gospodinja ima sicer včasih v glavi ali v malem prstu vse knjigovodstvo in ve za vse svoje premoženje, ne škoduje pa, da si gospodinja napravi inventuro o svojem premoženju, to« je popis in pregled vsega premoženja, t. j. pohištva, obleke itd.
Gotovo pa je potrebno in koristno, da si vodi gospodinja natančne beležke o vseh dohodkih in izdatkih. Zato smo v letošnjem koledarju določili prostor za take zapiske. Dobro bi bilo, da bi n. pr. Nabavljalna zadruga v šiški ali katera druga razpisala gotove nagrade za one svoje člane, ki izkazujejo najbolj vemo in gospodinjsko dovršeno sliko, kako je mogoče danes vendarle shajati in koliko pripomore domače knjigovodstvo k zboljšanju domačega gospodinjstva. Upamo, da bo sledil tak razglas že v prihodnjem zadrugarju.
Naj mi oproste cenjeni čitatelji in gospodinje, ne mislim na to, da bi s tem hoteli dokazati navzgor v Beogradu, glejte, stisnili smo si pas, saj gre. Naše plače so sramotno nizke, še enkrat manjše kot plače železničarjev v Nemčiji, trikrat manjše ali petkrat manjše kot plače nekaterih delavcev v Ameriki. Navzgor se morejo boriti organizacije za zboljšanje naših plač. Zadruge tako gibanje lahko gmotno podpirajo, kakor se to godi drugod.
S samim tarnanjem pa še nismo odpravili. Za to nam nič ne dajo. Moder je, kdor ne čaka na to, temveč si skuša sam pomagati ali s povečanjem dohodkov (vrt, njiva, domače živali, ročna dela) ali z zmanjšanjem izdatkov.
Naj poskusi gospodinja beležiti si dohodke in izdatke in napraviti iz tega letni obračun, saj bo to njej le v korist.
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Cista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko 		 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico				»	
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti 						
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	1 P
			
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	P
	Odnos . .		
			
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	1 P
	Odnos . .		
			
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico					
Vsota			|	
Prebitek ali primanjkljaj	 Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	| p	
	- • ' ■ ' ■;		
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos .		
			
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos . .		
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca . . . . Čista plača (brez odbitkov) . . . . Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	.... Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . 1 Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke.
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	*		t i
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	| p	
	Odnos . .	. |	
	'		
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	P
I	Odnos . .		
			
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki 	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg .				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj	. . Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	*		
	Prenos . .		
Dne
Predmet
Odnos
Znesek	
Din	P
	
■i
t	_______________
Prenos . .
Dne	1	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos . .		
			
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din	P	Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	... Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd		 . Razno		 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti						
Gospodinjske beležke.
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
			
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos . .		
	•		
	Prenos . .		I
Dne	Predmet	Znesek Din	1 D	
	Odnos . .		
			
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Cista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko 	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 		 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke.
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	| p	
	• V . •,', ■ i	r ■. f	■	I i
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	| p	
	Odnos . .		
	\ '		
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos . .		
1 : /	•		
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din	P	Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno . . . . 			 •				
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . Za, stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno ..... 	 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne
Predmet

Znesek Din____| p
I
		
Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos .		
-	•		#
	: #		
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos . .		
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					1
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki 	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg .				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno . .		 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke

Izdatki za mesec
Znesek
Predmet
Prenos . .
Dne	Predmet	Znesek Din	| p	
	Odnos . .		
	•		
	■ , Prenos . .		

Dne	Predmet	Znesek Din	1 p	
	Odnos . .		
			
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	... Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete (gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko 	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno		 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
-			
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	P
	Odnos . .		
	•		
	Prenos . .		I
Dne	Predjnet	Znesek	
		Tli'	n
	Odnos . .		
	•	\	-
	Skupaj . .		I
Proračun in obračun za mesec
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din j p		Din | p	
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki 	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti					
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
			•
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	P
	Odnos . .		
	\	'	
	Prenos . .		
y
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P _
	Odnos . .		
			
	Skupaj . .		
Proračun in obračun za mesec ...
P r e j e m k,i	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Cista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota				
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki 	 Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj	 Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti	„ . . .				
Gospodinjske beležke
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P .
•			■
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek	
		D'n	P
	Odnos .		
	/	i.	
	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znesek Din	| p	
	Odnos . .		
	1		
	Skupaj . .	t	1
Proračun in obračun za mesec _
Prejemki	Predvideni		Resnični	
	Din | p		Din	P
Prebitek prejšnjega meseca .... Čista plača (brez odbitkov) .... Kilometrina, dijete itd	 Razno 					
Vsota			|	
Izdatki Odtegljaj pri plači za nab. zadrugo živila	 obroki	.... Odtegljaj za hranilnico, vloge dolg				
Vsota				
Izdala iz prejete gotovine: Za nab. zadrugo živila	 kurivo	 obleka in obuvalo . Za stanovanje (ali amortizacijo hiše) Za meso	 Za mleko 	 Za luč	 Za šolske potrebščine	 Za moževe potrebščine	 Za časopisje, kino, radio, gledališče itd. Za vrt, zelenjavo itd	 Razno 	 Vloga v hranilnico					
Vsota				
Prebitek ali primanjkljaj Kritika o izdatkih, kje bi se dalo prihraniti	 '				
Gospodinjske beležke.
Izdatki za mesec
Dne	Predmet	Znesek	
		Dli	P
			
1	Prenos . .		
Dne	Predmet	Znese! Din	C P
	Odnos . .		
	: v-,	l I ■	
	Prenos		
Dne	Predmet	Znesek	
		Din	P
	Odnos . .		
	1 i Skupaj . .		
Miloš Štibler, Belgrad:
Še nekoliko razmišljanja o naših nabavljalnih zadrugah
Kolo časa se naglo vrti in tako gre slovenski »Koledar, nabavljal ni h zadrug državnih uslužbencev« že v četrtič v svet. Za jzkušnje enega poslovnega leta smo zopet bogatejši. Toda izkušnje so brez vrednosti, ako jih ne izkoristimo. Naloga »Koledarja« je med drugim, da na izkušnje opozori, a dolžnost zadru-garjev v poedinih zadrugah je, da jih izkoristijo v dobro sebi in sploh vseh onih, katerim so nabavljalne zadruge namenjene.
I.
Stanje nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v državi in posebej v Sloveniji.
Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev so se začele v Jugoslaviji ustanavljati v 1. 1921. Znano je, da je bilo materi-jalno stanje državnih uslužbencev takrat pri nas še mnogo težje, uego je danes. Vlada se je tega sama dobro zavedala, toda namesto da uslužbencem poveča plače, izdala je zakon za ustanavljanje nabavljalnih zadrug z naročilom, da morajo vsi državni uslužbenci vstopiti v te zadruge. V izgled je vlada sta-vila kapital in razne druge ugodnosti, na primer sladkor z Bel ja (državna sladkorna tovarna) po znižani ceni itd. Vse te okol-nosti — težko materijalno stanje državnih uslužbencev in obljube vlade — so vplivale, da se je takoj začelo ustanavljanje zadrug na veliko, dasiravno ogromna večina na ta način nastalih zadružnikov teoretično niti najmanje ni bila pripravljena ali vzgojena za sodelovanje oziroma za življenje v zadrugah. Iz teh razlogov se pojavita dve posledici: 1. Veliko oziroma preveliko Število zadrug in 2. veliko število članov, ki v teh zadrugah niso Pozitivno sodelovali, nego s pretirano ali sploh neosnovano kri-bko samo zadrževali normalen razvoj: delovanja v svojih zadrugah.
In tako je prirodno moralo kmalu nastopiti čiščenje. Plevel je bilo treba odstraniti od zrna. Nenavadno hitro se je začelo to čiščenje in tudi nenavadno hitro se je izvršil velik del istega, številke zadrug to pred vsem lepo dokazujejo. Koncem 1. 1927. je bilo v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev včlanjenih že ravno 80 zadrug. Največje stanje pa je tekom let 1921 do 1927 bilo 141 zadrug, a faktično se je do konca 1927 vsega
ustanovilo takih zadrug 147, kar pomeni, da 'jih je tekom 7 let odpadlo 67. Ostalo jih je torej 80, ki so po ogromni večini odlične, zelo dobre ali dobre. Slabih je med njimi samo še prav majhno številce, a tudi od teh so skoraj vse na tem, da popolnoma okrevajo. Dobro znamenje je že v tem, da tekom 1. 1928. do danes (15. novembra) ni odpadla nobena nabavljalna zadruga več, pač pa je prirastlo šest novih. Ravno tako se z vseh strani poroča o povečanju števila članstva. Koncem leta 1927. je bilo okoli 25.000 zadružnikov v vseh nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev, med tem ko jih bo koncem 1. 1928. že okoli 40.000.
Kar je še bolj razveseljivo je to, da promet v zadrugah stalno raste. Prejšnji zadružniki vedno bolj uvidevajo koristnost nabavljanja potrebščin potom svojih zadrug; a kar pristopa novih članov, se lahko skoraj vse šteje tudi med redne odjemalce. V tem pogledu torej prehajamo istotako v vedno bolj normalne razmere in po vseh dosedanjih znamenjih je soditi, da bo šlo tako naprej. Razumevanja za zadružno nakupovanje je med državnimi uslužbenci vedno več, a tudi poslovanje zadrug samih in njihove Zveze se vedno bolj spopolnjuje, oboje pa vodi h vedno lepšemu razvoju in napredovanju cele organizacije. To se vidno opaža po celi državi, na celem Zvezinem področju.
Kako je v Sloveniji? Tu je danes 15 nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev ali 17% vseh takih zadrug v državi. Članstva v slovenskih nabavljalnih zadrugah je sedaj okoli 9000 ali blizu 23% vsega članstva v celi Zvezi nabavljalnih zadrug. Ravno tako je promet velik. Polovica članstva, a blizu dve tretjini vsega prometa odpadajo na Nabavljalno zadrugo uslužbencev državnih železnic v šiški pri Ljubljani. Ta zadruga se je v letu 1928. po likvidaciji bivše »Gospodarske poslovalnice« ogromno razvila. Že poprej je bila velika, a po kvaliteti gotovo prva v državi; sedaji po številu članstva in po prometu naglo raste, a obenem dobro pazi tudi na kvaliteto svojega dela. Ravno tako lepo se razvija mariborska zadruga, ki spada med večje, saj šteje blizu 1500 članov. A tudi manjše ne zaostajajo: Novo mesto, Krško, Brežice itd. Kar pa je posebno razveseljivo, je v tem, da sta se začeli zadrugi Ljubljana in Celje zelo lepo razvijati. Ljubljanska zadruga je bila v krizi radi čevljarne, kjer je bilo precej izgube. Vse je pokrito in zadruga sedaj lepo deluje, njena čevljarna istotako. Celjska zadruga je trpela radi tega, ker ni imela dobrega lokala, posebno pa so še nagajale neke specifične celjske okoliščine. Vzroki prvotnega neuspeha so odstranjeni, zadruga ima sedaj dobro urejen lokal in marljivo vodstvo, a članstvo se svoje zadruge oklepa z vse večjo vnemo, kar najbolj dokazuje naglo rastoči promet.
Stanje slovenskih nabavljalnih zadrug je torej dokaj zado-voljavajoče. Vendar je tudi v Sloveniji tekom let 1921—1927 ustavilo delovanje sedem zadrug (Litija, Črnomelj, Sv. Lenart v Slov. goricah, Slov. Bistrica, Gornji grad, Škofja Loka in Metlika). Ker jih je prenehalo v celi državi v teli letih 67, tedaj
slovenskih 7 zadrug predstavlja blizu 10 %, Kakor se iz naštetih imen vidi, so zadruge prenehale v Sloveniji samo v manjših krajih; isto velja po ogromni večini za celokupno število 67 zadrug, ki so doslej ustavile delovanje v državi. Obžalovati je, da se v teh krajih nabavljalne zadruge niso obnesle, vendar je to precej razumljivo: v malem kraju se redko najde potrebno število požrtvovalnih in vernih pristašev tako lepega pokreta, kot je zadružni. Je nekaj prav lepih zadrug v manjših krajih Slovenije, ali je tudi polno takih krajev, kjer bi zadruge morale biti, pa jih ni. Logatec, Vrhnika, Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, Kranjska gora, Velike Lašče, Črnomelj, Metlika, Litija, Radeče, Laško, Gornji grad, Šoštanj, Konjice, Šmarje Pri Jelšah, Slov. Bistrica, Ormož, Ljutomer, Dolnja Lendava, Sv. Lenart v Slov. goricah, Marenberg, Prevalje itd. Cela vrsta krajev je še brez zadrug. In kar odkrito povem, da ne pripo-roicam v teh krajih ustanovitve nabavljalne zadruge, pač pa bo čimprej potrebno misliti na ureditev podružnic večjih zadrug, kakor so dne v Mariboru in v Ljubljani, a tudi Celje bo, ako da sreča junaška, kmalu poklicano za tako delo. Ni treba filijalk s prodajalnami, dosti je, da se državni uslužbenci takih krajev ypi!šejo v eno imenovanih večjih zadrug, pa koncem meseca od Iste skupno naročijo potrebščine za prihodnji mesec. Vsak član ve kaj in koliko bo potreboval. Napiše in izroči naročilo posebnemu za to določenemu članu v dotičnem kraju, ki naročila odpošlje zadrugi in blago po sprejemu razdeli. Na tak način v hijeni svetu premnoge nabavljalne zadruge poslujejo z najboljšim uspehom. Zakaj ne bi šlo tudi pri nas? V Zvezi se mnogokrat o tem razpravlja, toda izgleda, da bo morala začeti Slovenija. Ona lahko začne, je že zrela za tako delo.
II.
Sprememba zakona o nabavljalnih zadrugah državnih ,	uslužbencev.
Zelo važen dogodek za zadružni pokret državnih uslužbencev v Jugoslaviji predstavlja v 1. 1928. izvršena sprememba oziroma dopolnitev zakona o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev. Za stvar se je najbolj zavzel prejšnji zaslužni predsednik Zveze, a sedanji državni podtajnik v finančnem ministrstvu g. Dušan Letica, odličen naš zadrugar. Istotako gre velika hvala takratnemu finančnemu ministru g. dr. Bogdanu Markoviču. Tudi ta gospod spada med odlične zadrugarje, saj je bil več let tajnik Zveze srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu m je napisal več izvrstnih razprav o zadružništvu, kakor tudi komentar k srbskemu zadružnemu zakonu. Ko sta imela odločilno besedo v finančnem ministrstvu dva tako odločna prijatelja zadružništva, se je izdala od istega ministrstva naredba glede spremembe in dopolni hm zakona o naših zadrugah. Že ta okol-
nost dopušča utemeljeno sodbo, da nove določbe ne morejo biti slabe z zadružnega stališča, a posebno ne morejo biti škodljive za državne uslužbence, katerim so namenjene.
Glavna dopolnitev od 1. 1920. veljavnega zakona je v tem, da se morejjo sedaj ustanavljati tudi kreditne zadruge (posojilnice) in stanovanjske ali stavbene zadruge državnih uslužbencev. Eno kakor drugo je bilo državnim uslužbencem potrebno, kar je dokazano z mnogimi njihovimi prošnjami in predlogi, najbolje pa je to dokazano z dejstvom, da so državni uslužbenci tudi že poprej ustanavljali take svoje zadruge, seveda na temelju splošno za vse državljane veljavnih zadružnih zakonov in torej brez onih velikih olajšav in ugodnosti, ki jih bodo odslej uživale take zadruge državnih uslužbencev. Te zadruge bodo pred vsem oproščene vseh davkov in taks, a razun tega je v novem zakonu predvideno, da mora Zveza dati po 30 milijonov dinarjev na razpolago kreditnim zadrugam državnih uslužbencev, a ravno toliko tudi njihovim stanovanjskim zadrugam. Seveda Zveza iz dosedanjih svojih sredstev toliko kapitala ne bi mogla oddvojiti, dosedanji njen kapital služi v prvi vrsti nabavljalnim zadrugam. To je finančno ministrstvo uvidelo in je določilo v spremenjenem zakonu, da se bo skozi 36 mesecev vsem državnim uslužbencem odtegovalo po 10 Din mesečno onim, ki so razvrščeni v kategorije, vsem ostalim pa po 5 Din mesečno. Ti odtegljaji se sproti izročajo Zvezi, kjer se bo ta denar porabil za posojila kreditnim in stanovanjskim zadrugam.
Nadaljnja važna sprememba zakona je v tem, da se bo odslej v nabavljalnih zadrugah smelo izdajati članom blago tudi na kredit. Doslej je bilo določeno, da kupujejo člani samo za gotov denar, torej proti takojšnjemu plačilu. To je eno od osnovnih načel konzumnega zadružništva in tudi mi ne smemo odstopati od njega, zato se je kreditiranje zamislilo tako, da isto navsezadnje ostane enako plačilu v gotovini. Po pravilniku o kreditiranju, izdanem od Zveze, se daje blago na kredit do prihodnjega prvega. Postopanje samo je razvidno iz pravilnika samega. Član, ki je znan kot vesten gospodar, bo sam s svojo ženo podpisal izjavo, da plača tekom meseca sprejeto blago do 10. dneva prihodnjega meseca. Kdor takega zaupanja ne uživa, mu morajo sopodpisati še poroki ali pa napiše izjavo, da se mu dolžni znesek sme prihodnjega prvega odtegniti od plače že na državni blagajni. Na kredit lahko dobi največ do zneska, ki predstavlja 50 % plače. Vse to velja za blago, ki se navadno sproti kupuje, kakor n. pr. velika večina živil. Drva, krompir, obleka in podobno, kar se kupuje za več mesecev, se daje na obroke, a zopet s poprej navedenimi garancijami. Že sedaj v začetku se opaža, da bo ta sprememba na veliko večino nabavljalnih zadrug zelo povoljno vplivala.
S čisto zadružnega načelnega stališča najznamenitejša sprememba v novem zakonu pa je v čl. 1. Ta član je poprej določil,
da morajo vsi državni uslužbenci v nabavljalne zadruge. Torej prisilno zadružništvo, kar je nekaj nezdravega. Prisilnost v gospodarskih stvareh nikjer ni dobra, a 'najmanje v zadružništvu. V zadruge naj gredo samo oni, ki imajo za zadruge do-voljno razumevanja in čutijo potrebo biti v njih. Le od takih zadružnikov imajo zadruge koristi in obratno. Kogar se s silo nažene v zadrugo, bo tam samo v napotje, bo delo samo oviral, a koristi od njega ne bo nobene. Zveza je v takem spoznanju napela vse moči, da se čl. 1. z odredbo o prisilnem članstvu spremeni. Dosegla je lep uspeh, kajti odpravljeno je sedaj, vsaj Prisilno vstopanje v nabavljalne zadruge. Čl. 1. namreč sedaj določa, da bo državna blagajna sama odtegnila delež v znesku 100 Din in vstopnino v zneslcu 5 Din, torej skupaj 105 Din državnim uslužbencem, ki še niso včlanjeni v zadrugah, toda odtegnila bo le tedaj, ako Zveza nabavljalnih zadrug to pismeno zahteva. Zveza pa stoji na stališču svobodnega zadružništva in take pismene zahteve ne bo stavila, dokler bo v njej vladal tisti duh, ki tam vlada sedaj!
Važna, sprememba se končno nahaja v čl. 3. Doslej je zakon dopuščal v enem kraju samo eno nabavljalne zadrugo. Pokazalo pa se je, da je treba največjo skupino državnih uslužbencev, to so uslužbenci železničarske stroke, obravnavati v Pogledu nabavljalnih zadrug drugače, nego ostale državne uslužbence. To radi tega, ker železničarji vživajo pri prevozu blaga večje ugodnosti, nego ostali državni nameščenci. Ta glavni razlog narekuje ustanavljanje posebnih nabavljalnih zadrug za železničarje. Poprej se je zakon obšlo n. pr. tako, da si je slovenska železničarska zadruga odredila središče v Šiški pri Ljubljani, ker je v sami Ljubljani že obstojala nabavljalna zadruga. Po novem zakonu lahko v enem kraju obstojita dve oabavljalni zadrugi, ena splošna in ena železničarska.
TIL
Posledice kreditiranja v nabavljalnih zadrugah.
Poudarjal sem že v prejšnjem poglavju, da so nabavljalne zadruge celega sveta usvojile načelo oddajanja blaga proti takojšnjemu plačilu. Mi smo z ozirom na posebne razmere državnih uslužbencev delno od tega načela odstopili; posebno pri onem blagu, ki se kupuje za več mesecev vnaprej, kakor obleka, drva, premog, krompir itd. Posledica takega kreditiranja bo v tem, da bodo zadruge rabile večjo obratno glavnico. Na eni strani se daje na kredit, na drugi strani pa je treba blago zopet nabaviti, ker prodajalne in magacini ne smejo biti prazni. A novo blago treba plačati ali takoj ali vsaj v najkrajšem času, vsekakor v krajšem, kot bo zadruga prejela od članov denar za izdano obleko, drva itd. Vsled tega bo zadruga prisiljena povečati svojo obratno glavnico, kar bo skušala v prvi vrsti storiti z najetjem novega posojila.
Vendar se bojim, da z najemanjem novih posojil ne bo šlo tako lahko. Pri Zvezi je večina zadrug že izčrpala kredite, razuntega tudi Zvezina sredstva niso brezmejna, a posebno previdna bo morala biti Zveza še sedaj, ko bodo prišle s svojimi zahtevami tudi kreditne in stanovanjske zadruge državnih uslužbencev, kar bo spojeno z velikimi vsotami. Na ta način bo ena ali druga nabavljalna zadruga prisiljena iskati izhoda drugod. Pri bankah in pri drugih denarnih zavodih: Ne vem, če tak kredit ne bo predrag. Razun tega tak kredit ni tako dolgoročen, kakor oni od Zveze. Treba stalno vračati oziroma obnavljati, kar ni niti prijetno, niti ni spojeno ravno z majhnimi stroški. V sled tega bodo' morale zadruge poiskati druga sredstva. Pred vsem je misliti na povečanje deležev. V nabavljalnih zadrugah bi moral delež biti prazaprav približno tako visok, da bi odgovarjal vsoti, ki jo član mesečno porabi za nakup blaga v zadrugi. To bi bilo idealno, ali ta ideal menda nikdar ne bomo dosegli. Pač, železničarska zadruga v Šiški je blizu temu, kajti pri njej so deleži po 300 Din. Vsaj do' te meje naj bi poskusila še katera slovenska zadruga posnemati železničarje. To bi mnogo pomenilo-. Razun tega. treba skrbeti za pojačanje rezervnih fondov, s čemer se obenem povečuje obratna glavnica.
Najbolj praktično in uspešno pa je, navajati člane, da kupujejo proti takojšnjemu plačilu. Seveda, ako se daje na kredit do prihodnjega prvega oziroma do 10. dne prihodnjega meseca ali pa tudi na več mesecev (obleka, drva itd.), tedaj se bo člane pridobilo za takojšnje plačilo samo, ako se jim nudi za to neka protivrednost; a ta protivrednost more obstojati pred vsem v kasaskontu. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Šiški pri Ljubljani je v tem pogledu že na pravem potu. Ona daje članom, ki kupijo manufakture nad 100 Din in takoj-plačajo, 2% skonto, za nakup nad 300 Din 3% in za nakup nad 500 Din 5 % pri takojšnjem plačilu. Kakšna je bila posledica? Pred enim letom, ko se kasaskonto ni dajal, so skoraj vsi železničarji jemali samo na kredit. Odkar se daje skonto, stalno raste število onih, ki nabavljeno blago takoj plačajo in sedaj po enem letu je že približno 30 % članov v tej zadrugi, ki ne jemljejo na kredit, nego samo proti takojšnjemu plačilu. Sličen slučaj je pri zadrugi v Splitu, ki daje vsem enako 3 % kasaskonta pri odjemu proti takojšnjemu plačilu. Ali je bolje, dajati vsem enako veliki skonto, ali pa postopati tako, kakor dela zadruga v šiški, je stvar računa. Ker pa so se Šiškarji pokazali doslej vedno kot zelo dobri računarji, bo menda tudi tokrat njihova prava.
IV.
Odpor proti odtegljajem za kreditne in stanovanjske zadruge. ,
Kakor sem že omenil in kakor je splošno znano, se državnim uslužbencem odteguje — odtegovalo se bo vsega 36 mesecev —-po 10 oziroma 5 Din mesečno in to za Zvezo nabavljalnih zadrug,
ki bo ta denar morala porabiti za kreditne in stanovanjske zadruge državnih uslužbencev. Ponekod je radi teh odtegljajev nastala huda jeza, pred vsemi na Zvezo, češ ona bo zopet vse Požrla in zapravila. V tem tonu so pisali celo resni dnevni listi, gotovo n e brez sodelovanja razdraženih interesentov samih.
Za zadrugarje, ki so s prepričanjem v organizaciji zadrug državnih uslužbencev, taki pojavi niso merodajni oziroma jih ne morejo odvrniti od nadaljnjega dela v tej organizaciji. Nasprotno, oni bodo vsled takih napadov v bodoče svoje propagandistično in organizatorno delo še podvojili. Nihče od državnih uslužbencev — razun par najmastnejših! — si ne bo upal trditi, da kreditne in stanovanjske zadruge za državne Uslužbence niso potrebne. Najbolji dokaz je pač v tem, da še sedaj obstoji v državi cela vrsta uradniških kreditnih in stavbenih zadrug. Slovenija sama jih ima večje število. A skoraj Povsod te zadruge trpe vsled pomanjkanja kapitala. Da se temu odpomore, zato se zahteva po novem zakonu malenkostna žrtev °d državnih uslužbencev 10 oziroma 5 Din mesečno. In radi te malenkosti tak vihar! Malenkostna vsota sama in velik odpor dokazujeta, da premnogi naši državni uslužJbenci niti najmanjše volje nimajo do gospodarske samopomoči. Nimajo volje, ker uimajo dovoljno razumevanja, dovoljno sposobnosti za pravilno Presojanje take občne socijalne akcije, ki bo nazadnje — ne takoj, toda po letih! — dala celemu stanu državnega uslužben-stva nedvomno velike koristi. Cel odpor je tudi v prenešenem smislu, v pogledu na duševno obzorje, pravo pravcato ubožno spričevalo za »protestante«.
Da je gmotno stanje državnih uslužbencev v Jugoslaviji Uajnepovoljnejše, to je gotova stvar. Bolj gotova, kakor se je premnogi zavedajo. Imel sem priložnost' videti podatke o gmotnem stanju državnih uslužbencev v drugih državah, pred vsem na Madžarskem, v Nemški Avstriji in na Češkem in vem, da je tam stanje najmanje za 100% pa tudi še za več bolje od' Uašega gmotnega stanja. To je prvo dejstvo. Drugo, mnogo žalostnejše dejstvo je v tem, da pri nas absolutno nihče ne razmišlja o tem, kako bi se poboljšalo gmotno stanje državnih uslužbencev. Katera vlada, katera politična stranka danes govori 0 tem? Nihče, prav nihče se ne briga za nas, niti se nikdo resno ne potrudi, da bi enkrat proučil nekaj rodbin državnih Uslužbencev in se sam prepričal, kakšno je naše življenje pri sedanjih prejemkih. Nihče se za nas ne zmeni, radi tega je Potrebno, da smo mi sami odločnejši v svoji akciji in da se Poslužimo vseh dopustnih sredstev, ki so na razpolago za izboljšanje našega stanja. Na razpolago pa imamo v glavnem dve možnosti: 1. Naše zadruge in 2. stanovska organizacija.
Grešijo oni, ki zabavljajo na nabavljalne zadruge državnih Uslužbencev. Danes, po 7 in 8 letih, so državni uslužbenci v krajih, kjer obstoje dobre take zadruge, že v polni meri spoznali korist od istih. Izračunali so natančno, da s kupo-
vanjem v zadrugi prihranijo na izdatkih letno najmanje toliko, kolikor v enem mesecu izdajo za živila in druge potrebščine. To je lep račun, a cela vrsta zadrug je v državi, ki so to potrdile. V Sloveniji je to izračunano, kolikor mi je znano, za zadrugi Šiška in Maribor, a morebiti tudi še drugod. V ostalih krajih so prišle do istega zaključka razne zadruge kakor Split, Tuzla, Banjaluka, Smederovo, Cetinje, Mostar, Skoplje in druge. Pravilno urejena in pravilno poslujoča nabavljalna zadruga na vsak način daje svojemu članstvu velike koristi, samo na tej podlagi je tudi razumljiv nagli razvoj teh zadrug pri raznih kulturnih narodih. O tem naj bi se v vrstah naših državnih uslužbencev čim več razpravljalo ter se jih navajalo k sodelovanju, h kupovanju v nabavljalnih zadrugah, a pred vsem bi bila to dolžnost tudi strokovnih organizacij. Ravno tako morajo biti kreditne in stanovanjske zadruge koristne, toliko koristnejše, 'čim cenejši kapital bodo imele na razpolago. Teh stvari treba, da se zavedajo državni uslužbenci, a da Vedo tudi, da je samopomoč najsigurnejša pomoč.
Obenem je vsekakor potrebna mnogo odločnejša borba v stanovskih organizacijah, ki imajo svojo glavo v »Glavnem činovniškem savezu« v Beogradu. Ta organizacija ne kaže do-voljno odločnosti, to moram odkrito grajati. Toda nje same, oziroma njenih sedanjih voditeljev ne zadene vsa krivda. Vprašajte na merodajnem mestu in zvedeli boste, da velika večina naših državnih uslužbencev še vedno stoji na strani, izven organizacije. Ne sodeluje v organizaciji, pač pa zabavlja na cel svet, na sebe in na svojo organizacijo. Iz take moke nikdar ne bo kruha! Vsi v organizacijo, samo tedaj se bo mogel slišati naš glas! V Avstriji so državni uslužbenci pripravljali celo štrajk, a to so mogli samo radi tega, ker je vse organizirano. Pri nas pa? — Torej, manje zabavljanja in več dela. Več dela posebno tudi v negospodarskih stanovskih organizacijah! Samo z zadrugami se naše vprašanje ne more rešiti, kar pa nikakor ne dopušča podcenjevanja zadrug. Vsakemu svoje, a obedve organizaciji ste nam potrebni!
V.
Poglobimo propagando za nabavljalne zadruge!
Kakor sem že v prvem poglavju omenil, je v vseh nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev v Jugoslaviji sedaj okoli 40.000 članov, od tega približno 9000 v Sloveniji. Malo, premalo število, ako pomislimo, da je v celi državi nad 200.000 državnih uslužbencev in upokojencev, a v Sloveniji število istih znaša gotovo nad 30.000. Pa tudi od teh 40.000 oziroma 9000 jih je še mnogo, ki so samo na papirju, ker v svoji zadrugi ne kupujejo. Ne rečem, da stvari ne gredo na bolje. Nasprotno, z vseh strani se poroča, da promet raste; novi člani vstopajo,

(-la bi kupovali, a tudi med prejšnjimi, »papirnatimi«, jih je vedno več, ki se pretvarjajo v prave člane s tem, da obiskujejo zadružno prodajalno. Vendar je najbolj razveseljivo to, da so že skoraj povsod začele uprave zadrug sistematično agitirati za Povečanje prometa. Tako je prav, kajti brez tega dela se uspeh ne more doseči.
" Ponovno priporočam, da se naj v vsaki nabavljalni zadrugi sestavi poseben agitacijski odbor ali »odbor za propagando«. Njegova naloga bi bila, da od urada do urada, od državnega Podjetja do podjetja gre in osebno pripravlja državne uslužbence na vstop v zadrugo. Tako se je delalo in se še dela tudi v drugih državah, povsod pa je bil uspeh najpovoljnejši. »Odbor za propagando« pazi obenem na to, ali ni morebiti kateri od dosedanjih pridnih članov zapustil zadružno prodajalno. Ako se to zgodi, odbor (član odbora) obišče takega člana, da zve za vzrok. Ako je vzrok v zadruginem poslovanju, odbor sporoči slučaj zadružni upravi, da se napaka odstrani, a član zopet vrne v zadružno prodajalno. Cesto je član delal zadrugi krivico; odbor to dožene in člana pouči o pravem stanju itd. Tak odbor seveda skrbi tudi za sestanke zadružnikov, predavanja, zabave, dalje za primerne propagandistične notice in članke v krajevnem časopisju itd. S takim delom so se drugod, kakor rečeno, dosegli naj lepši uspehi, pa se bodo dosegli tudi pri nas. Samo lotite se dela, ne sramujte se, ni nečastno, ni sramotno; nasprotno zelo koristno je in potrebno!
Drugi narodi, posebno Nemci, stalno spopolnjujejo tudi Propagando za svoje nabavljalne (konzumne) zadruge. Tako je nedavno poročala »Konsumgenossenschaftliche Rundschau«, glavno glasilo nemških konzumnih zadrug, da so mnoge njihove zadruge v začetku julija t. 1. ob priliki mednarodnega zadružnega praznika (navadno prva ali druga nedelja v mesecu juliju!) priredile posebne »Fest- und Werbetage« (dneve svečanosti za pridobivanje novih članov), a druge celo »Konsumgenossenschaftliche Werbewochen« (torej cel teden za veliko agitacijo v korist svojim prodajalnam). Ena zadruga je priredila svečanost, katere se je udeležilo petdeset tisoč (izpišem, da ne boste mislili, da je pomota!) ljudi. Bilo je to v mestu Hemnic. V Desavi je bilo celo mesto v zastavah, povsod polno Plakatov o zadrugah, v listih članki in inserati predavanja, zabave. V Frankfurtu ob Majni je bil velik obhod po mestu. Udeležilo se je mnogo naroda z godbami. V sprevodu so sodelovali tudi vsi avtomobili zadruge, a en tovorni avtomobil je bil napolnjen z malimi zabojčki blaga iz konzumne zadruge. To blago so delili med gledalce brezplačno. Zvečer je v radiju bilo predavanje o »mednarodnem zadružnem! pokretu«. Razen tega mesto polno plakatov, letakov, v listih inserati in članki, sestanki s predavanji. Letak “je bil tiskan v 120.000 izvodih. Oldenburška konzumna zadruga je priredila »Werbewoche« z razstavo svojega blaga, kjer se je videlo, kaj se proizvaja v
48 tovarnah zveze nemških konzumnih zadrug. Razen tega radio-predavanja, plakati, letaki, članki, inserati, velik sprevod po mestu in zabave itd. Podobno se poroča iz vseh lepih nemških konzumnih zadrug ter tudi nas kliče na posnemanje! Brez dobro organizirane propagande ne bomo dosegli popolnega uspeha!
VI.
Razširimo poslovanje nabavljalnih zadrug tudi na produkcijo!
Res je, da je Zveza že poskušala z lastno produkcijo, a ni pokazala uspeha; istotako so poskušale razne' zadruge, ene z uspehom, druge š škodo. Bojazljivci bi mislili vsled tega, da je bolje, ne govoriti o zadružni samoproizvodnji. Toda tako izogibanje bi bilo popolnoma pogrešno. Naloga konzumnih zadrug in njihove Zveze je, nabavljati za članstvo blago iz prve roke, od producenta ali pa isto proizvajati v lastnih podjetjih. Te naloge se drži konzumno zadružništvo celega kulturnega sveta in to z velikim uspehom. To se pravi, tudi drugod so doživeli, posebno v začetku, neuspehe, vendar jih enkratni neuspeh ni uplašil. Iskali so vzroke neuspeha in začeli so znova ter so nazadnje zmagali.
Največje neuspehe je doživela Zveza nabavljalnih zadrug s svojo samoproizvodnjo. Poskušala je z mlinom, s tovarno za perilo in z mesnico. Niti eno ni šlo, povsod neuspeh. Danes vzroke točno vidimo: Pri mlinu in pri perilu smo se zvezali s privatnimi kapitalisti. Nismo bili sami gospodarji, nego samo sogospodarji in to sogospodarji druge in tretje vrste, kajti privatni kapitalist, ki je bil z nami v španoviji, je bil stalno v podjetju in je imel vse v rokah, medtem ko je Zveza dajala samo denar. Drugi vzrok je bil ta, da nismo točno vedeli, kako velike so potrebe našega članstva glede moke in perila. Nismo še bili dovoljno organizirani, zato se je proizvajalo na slepo; posebno velja to za perilo. Strokovno vodstvo tudi ni bilo prvorazredno, niti tretjerazredno ni bilo v nobenem od obeh podjetij. Kakšno čudo je tedaj, da ni bilo uspeha? Klavnica je bila last Zveze. Danes se točno vidi, da se je začelo s klavnico v dobi, ki je bila najneprimernejša za tako podjetje. Spominjam samo na to, da je v istem času prihajala v deželo ameriška mast, ki je bila skoraj za 50% cenejša od naše domače. Drugače je bilo podjetje na pravem potu, toda ko par mesecev ni bilo uspeha, je Zvezina uprava, splašena že radi moke in perila, klavnico takoj zaprla. Danes vsi, ki so sodelovali, uvidevajo, da je opustitev tega podjetja bila pogrešna.
Sedaj treba začeti znova. Prvi pogoj pa je, da ima Zveza lastna podjetja in ne več v španoviji s privatnimi špekulanti, da ne rabim primernejšega izraza. Tudi v lastnem podjetju bodo v začetku težave, dokler se ne organizira strokovno dober in v vsem zanesljiv tehnični in komercialni aparat. Na to se kar
vnaprej pripravimo; toda ko se tak aparat ustvari — in ustvaril se bo! —, potem je zmaga dobljena. Seveda je treba razen tega Pripraviti tudi zadruge, da se bodo posluževale Zvezinih podjetij, posebno pa je treba točno ugotoviti konzum članstva, da se ne bo zopet proizvajalo preveč. Na ta način se je nadejati Povoljnejša čuda. Zveza ima sedaj priliko, da se spusti zopet v mlinarstvo. Kupila je prav povaljano v Vojvodini dva mlina, ki sta bila v konkurzu kot last nekega: privatnega podjetnika. En mlin bo menda prodala, drugega je za sedaj dala v najem, ali naj bi se pripravila, da ga sama izkorišča. Ne sme nas za-strašiti pesem o propadajoči mlinski industriji, kar moremo vsak dan citati v listih. Res je, da mlinska industrija zelo trpi, ne samo pri nas, nego tudi na Madžarskem:. Toda trpi samo ona mlinska industrija, ki dela za izvoz. Avstrija in druge uvozne države namreč ne marajo več uvažati moke, nego zrno. Na ta način uvozne države zaposlijo svojo lastno mlinsko industrijo. Iz tega razloga- morejo pri nas dobro uspevati le mlini, ki prodajajo moko v tuzemsko. To je eno. Drugo, kar je za Zvezin mlin važno, pa je tole: V Molu v Vojvodini, kjer se ta mlin nahaja, so ogromne kmetije, kjer se pridelajo velikanske količine žita (pšenice). Kmetje nimajo svojega mlina, nego so Primorani za lastno potrebo mleti na tamkajšnjih maloštevilnih industrijskih mlinih. Posebno priljubljen je ravno Zvezin mlin. V kolikor torej Zveza ne bi mogla svojega mlina dovoljno zaposliti za svoje članstvo, bi lahko delala še za kmetovalce v Molu ih okolici. Razmere so potemtakem povoljne in je potrebno, da se s samoproizvodnjo moke čimprej začne. Pozneje bodo lahko prišli še drugi predmeti v razpravo. Toda začeti je treba, tako zahteva interes našega pokreta!
S samoproizvodnjo pa se bodo morale v večji meri pečati tudi posamezne zadruge. Nekatere so že začele. Najdemo po zadrugah čevljarne, krojačnice in mesnice. S pekarno ni še začela nobena zadruga. Tudi pri nekaterih zadrugah je lastna produkcija v začetku pokazala neuspehe, ker načelstva zadrug takega poslovanja še niso dobro poznala. Toda v zadružništvu se iz neuspehov vedno mnogo naučili, kar je za nadaljnje njihovo poslovanje bilo od velike vrednosti. Najlepše dokaze za to trditev najdemo ravno v zadružni produkciji. Zadruge naj bi vsled tega na poslovanje ne gledale s prevelikim strahomi. Eazume se, da tudi lahkomiselnost ni umestna, toda velja načelo 'n spoznanje, da je zadružna produkcija v nabavljalnih zadrugah Potrebna in koristna. Takemu spoznanju naj siedijo pametna, Previdna dejanja: Napraviti dobro kalkulacijo; ugotoviti obsežnost konzumai za blago, ki se ga hoče zadružno proizvajati; skrbeti za odlično strokovno vodstvo in za propagando med članstvom itd. Saj bo morebiti zopet kje kakšna težava, toda brez nje ni nobene dobre stvari na tem svetu. Zato začeti, kjer so dani pogoji, to je pred vsem zadostni konzum. Z neprevelikimi loža vami se da lepo organizirati zadružne čevljarne ali oblačil-

niče; neka] več težav je s pekarnami, najtežje pa je delo po dosedanjih izkušnjah v raznih državah z mesnicami. Veliki francoski zadrugar Šari Žid (Charles Gide) je v svoji knjigi »Konzumne zadruge« zelo bistroumno razpravljal in točno dokazal pravilnost prednje trditve.
Naj na koncu še omenim, da bodo morale naše nabavljalne zadruge tudi skupno nakupovanje potrebščin znatno poglobiti. Sedaj se potom Zveze jemljeta moka in sladkor ter izjemoma še kaki drugi pridelki. To delo bo treba zopet razširiti za- ^ enkrat vsaj na vse važnejše predmete. Nekoč je to že bilo, | v dobi najnepovoljnejših valutarnih razmer v Jugoslaviji. Vsled ; teh razmer je trpelo vse gospodarstvo, posebno še trgovina, j Seveda tudi Zvezino trgovsko delovanje je moralo trpeti. Po- [ kazale so se izgube, temu je sledila od strani zadrug ostra kritika, a kritiki je sledila opustitev nabavljanja poloniala in j manufakture potom Zveze. Jaz sem edini glasoval na odločilni j seji Zveze proti takemu predlogu. Da smo takrat vzdržali, bi danes celo to delo že dobro funkcioniralo, tako pa bomo spet ; morali začeti znova. Začeti pa bomo morali, ker drugače nezasluženo dajemo Zvezi naslov Zveza nabavljalnih zadrug.
Ziko je samo ena.
Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrečno Ziko. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
Čerček Srečko:
Samopomoč
Ponajveč si pomagajo danes državni nameščenci, pa tudi ; drugi sloji, kot trgovski nastavljenci, gostilničarji, medsebojno za slučaj smrti na ta način, da se obveže vsak posamezni dati, recimo po 5 ali 10 Din.
Od vsakega člana takega društva, dobi vdova po 10 Din, in se nabere ponekod lepa vsota, tudi 15.000 in več.
Ta način samopomoči se je posebno v zadnjem času zelo razširil, in se ljudem zelo dopade. Enostavno je, dosti se dobi, malo plača. Lepa, hvale vredna akcija, da ni treba hoditi vdovi ali prijatelju rajnkega nabirati s polo, da se plačajo stroški za pogreb.
Ima pa hibo ta način medsebojne pomoči, da ni tu podana nikaka garancija, koliko časa bo postojalo tako društvo. Ali ima tako društvo tudi obveznosti, da svojim članom gotovo vsoto za-sigura? Recimo, član plačuje svojih trideset let, ali je lahko brez
skrbi, da bodo otroci za njim dobili to, kar je pričakoval in svojim otrokom namenil? Slučajno se izseli v drug kraj, v novem kraju še nima zvez, v starem ga nočejo več poznati, ali ima on ali njegovi preostali pravico in možnost, da iztirja ono posmrtnino?
Še ena hiba. Treba je vsakokrat obveščati, ta in ta je umrl, Pa ti pride ravno kje 27. v mesecu, in moraš mu večkrat reči, Prijatelj, kaj pa misliš, 27.! Ali ne veš, da je pri meni zadnjih 25 dni v mesecu preveč? In ti pride ravno na jesen, ko je največ izdatkov, po 10 slučajev ko je treba šteti, in moraš spet reči, nisi mogel priti po leti, ko mi je šlo bolje? Tako se zgodi, da se naveličaš in pri taki priliki rečeš, zdaj sem še zdrav, mlad, bom Pa pristopil, ko bom bližje smrti. S tem se začne že podirati ona vzajemnost in samopomoč. To ni nič novega, takih »samopomoči« je bilo že dosti, pred vojno, ko je bilo dosti denarja, in so šle skoro vse...
Lep primer lahkovernosti ljudi je, da je bilo mogoče ustanoviti »Samopomoč« za samce. Če se je kdo oženil, je dobil od Preostalih samcev po 100 Din, in prvi, ki so šli v zakonski jarem (ponajveč organizatorji tega društva) so obrali svoje tovariše za lepe vsote. Če jie ujel dosti kalinov, je dobil svojih 10.000 Din.
Danes se vpišejo v »Samopomoč« ljudje, ki so po 70 let stari in več, Bog jim daj dobro. Lepo je, da se jim pomaga na starost, bolehni so, otročji, in sin ali kdor špekulira na ono posmrtnino, jim pripomore do tega, da pridejo v društvo in plačuje zanje. Tudi to je prav in Bogu dopadljivo, samo mnogi se tega ne zavedajo, da so tu storili samo lepo krščansko delo, in mislijo, da se dela tu denar sam od sebe, tudi za njih same.
Železničarji so storili v tem pogledu korak naprej. Oni imajo lepo organizirano društvo. Porazdelili so si vse izdatke za medsebojno samopomoč enakomerno na mesece, do gotove meje tudi na leta. Računali so, toliko jih umre na leto, in tako svoto j© treba plačevati na mesec, ter se ti zneski pobirajo pri izplačilu Prvega v mesecu.
Letno se določa po uspehu zadnje bilance, kaka naj bo posmrtnina, in kale naj bo prispevek. Tako redno prispevanje je Ugodneje za člane, ker so prispevki enakomerni, niti ne vedo več, da dobe toliko manji plače. Za društvo pa je redni način vplačevanja tudi mnogo ugodnejši, ker je dosti cenejši. Preden Se obvestijo pri »Samopomoči« vsi člani o posameznem slučaju, koliko dela, znamk, opominov, izostalih in nerednih vplačil, evidence, osebnega letanja. Režijski stroški so pri takem delovanju lahko tako veliki, da dobe preostali morda samo polovico tega, kar se je nabralo. V tem pogledu so naša podporna društva dobro organizirana, in priznati se mora, da štedijo in delajo z zelo majhno režijo. Toda kljub temu znaša režija 6, 10, kako leto Pa tudi 14% od vbrane svote. So mali zneski, in razmeroma je lo delo drago.

r
Pa tudi železničarska podporna društva ne nudijo glede rednega in enakomernega plačevanja posmrtnin one sigurnosti, kot bi si jo želeli. Bili so časi, ko so plačevali mesečno 20 krajcarjev in je bila posmrtnina 100 goldinarjev (začetek Inomosta), potem je bilo 2 K na mesec za 1000 K. Vse to odgovarja relaciji 6 Din na mesec za 8000 Din posmrtnine. Prišel pa je čas tudi pri tej relaciji, da so se spraznile društvene blagajne, ostali so dolžni za 5,10 pogrebov in so morali znižati posmrtnino na 800 K, t. j. za več kot polovico. (Kar bi odgovarjalo današnjemu razmerju 6 Din na mesec, 1800 Din posmrtnine.).
Tako je bilo včasih. Kako pa je danes? Ali se nam tudi lahko kaj podobnega zgodi? Ponavljam, skoro vedno je bilo razmerje 6 Din — 3000 Din. Pri nas pa smo že imeli po vojni razmerje 5 Din — 4000 Din, sedaj pa imamo v Ljubljani 6 Din — 4000 Din.
Naše bilance zgledajo navidezno ugodne, izvzemši Vzajemnost Maribor, ki se mi zdi pa še najbolj solidna. Kako izgledajo podobne bilance drugod? Ni treba, da bi morali znajti smodnik tudi mi.
V vseh naših bilancah ne najdeš, kake obveznosti ima društvo. Obveznosti? Ali so komu kaj dolžne? Mislim, da so dolžne plačati vsakemu članu oni znesek, za katerega on plačuje p0 6 Din ali po 12'50 Din na mesec. Vsaj delavec, ki si težko pri-trga onih 30 ali 45 Din na mesec za vsa ta društva, je trdno prepričan, da bo dobil, za kar plačuje. Ako mu rečete: »morda ne boš dobil«, ali pa »ni sigurno, da boš dobil«, vam bo nekaj povedal!
Mislim, da je prokleta dolžnost društev, da točno preračunajo, ali lahko drže svojo obljubo, ako gredo naokoli nabirat člane, da jim povedo: »boš dobil«, ali pa samo: »morda bos dobil.« Za 'delavce z 6 do 800 Din plače je 43 Din — 5% njegove plače, in to ni več podpora, ki se jo da beraču ali prijatelju za venec, to je zanj denar. Tu naj se kolikor mogoče točno računa, da ne bo vdova razočarana, kadar zve po letih: premalo smo plačevali, ali prej so preveč izplačevali, pa ni nič za nas ostalo-
To se da izračunati in se mora izračunati, vsaj delavcu morate natočiti čistega vina, onemu delavcu in revežu, ki si s težavo pritrga onih 43 Din mesečno od ust. Ni treba, de se dem poskuse, kako se bo po letih pokazalo. V Pragi so tudi delal' poskuse v praksi, ali bo držala stavba, če se da toliko in toliko premalo cementa med beton. In je bil poskus drag in neroden za ves narod. Za zgradbo hiš postoja teorija in zgodovina, takisto za kotle; in tako postoja tudi za društva, ki imajo namen poma' gati za slučaj smrti, gotova teorija in znanstvena podlaga, ki se ne sme prezreti.
Računajmo tu najprej za posameznika, koliko in kam mor" vlagati, da bo po vsej verjetnosti nabral v gotovem času nam6' ravano svoto. Za primer sem narisal v prilogi s črtami, kak°

narašča kapital, če se letno vlaga 72 Din (kot v podpornem društvu Ljubljana). Ako se nosi ta denar v nogavico, se nabere Po 40 letih 2880 Din. Ako se pa nosi denar v sigurno hranilnico, njer nese 1, 2, 3, 4, 5, 6 ali 7% obresti, se nabere v 40 letih Din 3520, 4349, 5671, 6339, 6898, 11.293 ali 14.370 Din.
Velikanska razlika, če se denar obrestuje in kako se obrestuje. Razlika, na katero človek skoro ne misli in ne verjame.
V	tem naraščanju obresti (obrestno-obrestni račun) tiči skrivnost kapitala in zavarovalnic. In ti poreče: Vplačaš samo 2880 Din, dobiš pa 4000 ali 8000 Din. Obresti plačujejo največji del posmrtnine. To namreč v zavarovalnici.
Podobno vlogo imajo pri celi kalkulaciji leta, število let, kolikor se plačuje. Ali drugače izraženo: Pristopiš mlad ali star. Teorija računa za vsak letnik posebej, koliko časa bo živel odnosno plačeval, in temu primerno mu pusti plačevati mesečne Prispevke, večje ali manjše. Teorija računa s pravično ali matematično pravilno porazdelitvijo prispevkov, in ne sme v teoriji računati z nezavednostjo ali neumnostjo množice, niti s tem, da Ju v slučaju pogrošnega računanja apelirala na sočustvo in člove-canstvo in podporo in usmiljenje.
V	naši sliki smo vzeli za podlago, da bo vlagatelj plačeval 40 let, to je, star naj bo 20 do 25 let, da je zanj verjetno, da bo sdvel še 40 let in da bo toliko časa tudi plačeval. Ta slika ne Yelja za onega, ki bi hotel začeti plačevati v svojem 70. letu, ker DO let ne bo živel.
Ako bi hotel to sliko uporabiti za primer, koliko bi dobil Posmrtnine v podpornem društvu, se moraš vprašati, koliko boš dobil obresti in koliko časa boš plačeval. Če vlagaš v hranilnico Po 7%, dobiš že po 23 letih onih 4000 Din. Če vlagaš po 5% in si umrl v 25. letu, si nabral šele 3436 Din. Če nalagaš po 4% in 40 let, si nabral več, kot ti nudi naše podporno društvo, dobiš 6839 Din.
Podporno društvo izenači te razlike. Kdor umre prej, dobi ravno toliko kot oni, ki umre pozneje. Lepo in pravično. Kogar zadene nesreča, pomagajte vdovi, otrokom. Kdor ga pre-?-ivi in se izživi, ta naj plača.
Račun podpornega društva ali zavarovalnice ni bistveno nič drugačen, kot račun za posameznika. In ta se glasi: Če pristopiš v 20. letu, je verjetno, da boš živel še 35 let, in v tem času boš Plačeval toliko v hranilnico ali podobno, da se ti nabere znesek, ^aterega ti moram izplačati. Ali: Če pristopiš v svojem 38. letu, Je verjetno, da boš živel še svojih 18 let, in v tem času je dobro, ce si nabereš oni znesek, ki ti ga moram odšteti.
Ako se izide račun za posameznika, se mora iziti račun tudi za celo skupino, ako je zadosti velika, da veljajo zanjo ravno Poprečna merila. Društvo, kjer je kalkulacija za posameznika Solidna in verjetna, je tudi samo solidno.
Oglejmo si naša podporna društva! Ako se namreč sploh kdo spušča v misli, da bi bilo dobro, da so ta društva sigurna.
Poudarjali smo v teoretični skici, kako vlogo imata tu obrestna mera in število plačujočih let.
Koliko pa nesejo obresti vloženega kapitala v podpornem društvu? Naložen imajo denar po 8 in 7%, nekateri v hišah po 2%, itd. Toda kateri denar? Ne onega, ki sem ga vložil kot petletni član (Din 244), temveč samo okrog 100 Din, to je žne-sek, kolikor odpade kapitala na vsako glavo. In se ne obrestuje po 8 %, temveč, se v resnici sploh ne obrestuje. Glejmo hranilnico: Ako prejme vloge po 6% in daje posojila po 9 %, tedaj ima ona zaslužka 3% od vlog. Ako pa ona tako gospodari, da porabi za svoje uradništvo 8% od vlog, tedaj zapravlja več kot zasluži na obrestih, njena bilanca je laž, ako tega ne izkaže, in ta laž mora priti prej ali slej do izraza, ako si med tem ne pomaga kako drugače.
Podporno društvo nalaga podobno svoj ali moj okrnjeni kapital v hranilnico, po 8%, kar jaz ne vem, in je zame tudi vseeno, kaj z njim dela. Uspeh je ta, da znašajo režijski stroški več, kot pa donos na obrestih. Glej bilance vseh podpornih društev. Z drugimi besedami, kapital se načenja od režije, o obrestih pa niti govora ne more biti. V Mariboru bodo letos obresti verjetno večje, kot režija. Tudi do leta 1931. bodo večje, ali potem? Ko se izplača vsakemu, ki je že 25 let član, celih 8000 Din akontacije? V Ljubljani so tudi že podobno mislili, in bi rabili za tako akontacijo okrog 4 milijone Din; enega že imajo, trije milijoni še manjkajo, kdo jih posodi?
Tedaj, obresti ni in kapitala tudi ni, kolikor bi ga moralo biti napram teoretični sliki.
Kako je s starostjo, s številom let, kolikor bodo člani po; prečno plačevali? Če bi ono sliko hotel primerjati na člana, ki je že 60 let star, bi bilo pogrešno. Vidi se takoj, da se ne izide zanj. Pri sedanjem prispevku ne. To vemo vsi, in tega so se menda vsi zavedali, ko so leta 1920. do 1925. zvišavali posmrtnine, da so plačevali stari člani v zlatih kronah, da je šel denar v izgubo radi devalvacije valute, da dobi z Dunaja, kdor se je zavaroval na 5000 kron, danes za eno škatlico žveplenk itd. Zavedali smo se, da se godi starejšim vpokojencem že itak velika krivica, ker jih država ni pripoznala za enakovredne državljane in jim je odmerila manjšo penzijo, kronsko pokojnino.
Vzeli so mlajši nase to breme ali dolžnost, da se mi oddolžimo tem vpokojencem, da jim mi pomagamo. To je, da plačujemo mi malo več, kot bi sicer po teoriji morali plačevati, to naj bo samopomoč ali podpora. Te podpore se moramo pa zavedati, ne da bi morda očital, temveč da pravilno plačujemo. Ne smes pri tem podpiranju pozabiti na svojo lastno družino.
Ali plačujemo premalo? Po teoriji da. Plačati bi morali p° teoriji v ljubljanskem podpornem društvu v letu 1922. 2,040.000 dinarjev, računano za vsak letnik posebej po tabelah umrljivosti in obrestno-obrestnega računa; plačamo pa le, kot iz bilance razvidno 786.347 Din.
Praksa pa pokaže precej drugače. Društvo gre. To še ni znak, da gre dobro in da bo šlo dobro tudi čez 20 let. Ako se danes spravi 100 ljudi, mladih od 20. do 25. leta, in bi si medsebojno ustvarili podporo za slučaj smrti, bi prišli še na druge številke. Če prvo leto nobeden ne umre, ali radi tega še ni treba ničesar plačevati? Ako v prvih 10 letih umreta samo dva. Jim dajo po 4000 Din, ali vsak v 10 letih po 80 Din, ali velja radi tega še ključ: plačevali bomo po 8 Din na leto? Večje število članstva ne spremeni pravilnega ključa, samo režija je manjša in verjetnost umrljivosti se bolj približuje splošnim izkušnjam.
Kaj drži naša društva pokonci? Mesto umrlega železničarja sprejmejo drugega. S tem itak računamo. Pristopi pa poleg tega še vedno nekaj novih članov. Število se množi in raste. S tem se krije za sedaj luknja, ki bi se že morda sicer pokazala. In kar ima veliko vlogo: Odpadlo in odstopilo je precej članstva, kar sem navedel v pregledu bilanc. Kolikor so pustili, in prej vplačevali, je bilo v prid preostalim članom. S tem se nekoliko računa tudi lahko v bodoče. Toda vidi se jasno, da je število takih vedno manjše, da se ljudje vedno bolj zavedajo in da redno vplačujejo, posebno ker gre sedaj za večje svote.
Niso mi znane svote, koliko se je na ta način nabralo, preveč ne boi, ker so to člani, ki so šli k vojakom, ali so začasno odstopili, da se potem povrnejo v 35. letu ali slično. Večji del odstopivših pa je plačeval v kronah in te so itak šle.
Ali če je kdo pozabil priti po posmrtnino? To vse so činje-nice, ki lahko spremene sliko podpornih društev na bolje. In samo od teh činjenic, ki jih ne poznamo in jih nikakor ne moremo predvideti, je odvisno, ali bodo danes plačujoči člani po 20, 25 letih tudi kaj dobili, ali bo društvo prišlo preje ob denar. Morda se izide srečno, če pride dosti takih činjenic. Če jih pa ne bi bilo, lahko, danes izračunam, kedaj bo prišel polom.
V interesu onih, ki težko plačujejo svoje mesečne prispevke, Pa kličem; ne zanašajmo se na slučaje! Na čudeže tako ne smemo v matematiki nič dati. Kaj se da narediti?
Uprava, režija požre pri treh društvih vse obresti. Če bi imeli eno samo društvo, bi bile iste režije, če bi tudi sešteli vse odtegljaje v eno svoto. Recimo, da bi plačevali po 20 Din mesečno (40 Din za ženo in zase). S tem se začne zbirati kapital, iz tega začnejo rasti obresti.
Ako pa članstvo ne uvidi te potrebe, potem je škoda tudi tega dela. Imajo podporna društva vsaj historično vrednost, pa jih pustimo na miru, dokler gre.
Ni moj namen agitirati za ali proti samopomoči, za ali proti Podpornim društvom, za ali proti kaki zavarovalnici. Mislim, da sem storil svojo dolžnost, da povem; oprosti, trak ti gleda ven Pri hlačnicah, popravi si ga. Samo opozorim na ta dejstva i
društva i člane, da si popravijo, ako ni kaj v redu. Meni se zdi, da ni vse v redu.
Poleg pregleda bilanc podpornih društev prilagam tudi grafično sliko teoretične kalkulacije, ali in v koliko je za posameznika pravilna po obrestni meri in po letih. Nadalje tabele, koliko računa zavarovalnica in koliko računa n. pr. Podporno društvo železniških uslužbencev v Miinchenu mesečnega prispevka za svoto, preračunano v naše razmere, 4000 Din posmrtnine. Potem tabele, kako se obrestuje in narašča kapital, ako se vlaga letno v hranilnico po 100 Din, po 72 Din in po 150 Din v 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 letih. Dosti napak ni v njih. Računano je le za letni zaključek, ne polletni ali kakor delajo nekatere banke, zaključijo vsako četrtletje in nabijejo 1 % na dolg za »zaključek«.
Dalje tabele o naraščanju naloženega kapitala, ako se ne vlaga več, primer, po 40 letnem vplačevanju, ko si oproščen nadaljnje članarine. Tabele o amortizaciji, 7 in 8%. (Če bi društvo zašlo v dolgove.)
Želim, da bi še kdo žrtvoval toliko časa in doprinesel gradiva k temu vprašanju, predvsem pa, da se ne bi debatiralo na občnih zborih brez študija. Sedaj se računa na občnih zborih kar na prste, in to ni prav, ko gre za ustanove, ki imajo obveznosti 50 odnosno 98 milijonov dinarjev. Odbori naših društev so požrtvovalni, delajo, kar morejo in znajo. Zavedati se mora pa tudi članstvo, ka!j in koliko sme zahtevati od društva.
Primeri, kako se čita tabele in slike.
Primer 1. (Podporno društvo Miinchen.) Pristopiš v 20. letu, plačaš 4-40 Din na mesec — 52'80 Din na leto. Računajo, da bos živel do 60. leta, to je, plačeval boš 40 let, si nanosil 2112-— Din. Pri 4% obrestovanju se je nabralo 4959-40 Din. Društvo ni izgubilo, temveč profitiralo 953-90 Din za one, ki so umrli prej in plačali manj kot 4000-— Din.
Primer 2. Pristopiš v 29. letu, plačeval boš do 60. leta, to je 31 let. Plačaš po isti tabeli po 6'— Din na mesec. Plačal si v 31 letih 2232*— Din. Pri 4% obrestovanju vseh tvojih vlog se je nabralo 4269-— Din.
Primer 3. Pristopiš v 51. letu. Plačaš po 52-60 Din na mesec ali 307-20 Din na leto ali 3027-— Din v 10 letih. Nabralo se je pa kapitala z 4% obrestmi 3684-40Din. Društvo izgubi, toda, kdor je doživel 51. leto, bo verjetno živel do 75. leta. Kapital 3684‘— Din se bo še obrestoval in narastel na preko 4000-— Din preden umreš. Društvo pride verjetno na svoj račun.
Primerjaj navedene prispevke in račune s slikami.
Pregled bilanc Podpornega društva železniških uslužbencev v L ju bij,
Podpora j po Dm:	500"— 600 — 1.500 — 2 500'— 2.500-— 3.000'— 4.000’— 4.000'— 4.000'— itek Josip v drugem akega pri-
Mesečni prispevki	P— Din i — Din 2—	Din od 1. VI. 3—	Din 3'— Din od 1, IV. 3'50 Din od 1. III. 26 5'— Din od 1. IV. 27 6’— Din 6'- Din redsednik g. K va Din 10t;0, le plačuje nik
Od tega se je načelo od kapitala	16.680'— 9.154'— 15.648'— 12.553'- 23.292'— 27.874'— vec št. 3. P etu članst nstva se i
'S3 . m Cfi m S 3 ji i ■2.1 0.9 .2, g S m g-« 0. dojspo	2.355'— 13.002-- 22.362'- 31.823'- 48.262'— 54.877'— 65.888'- 84.616'— la, Friško i prvem i n letu 51a
	5.682'- 22.669'— 32.620'— 42.324'- 42.596'- 56.742'— ?ena pisari aj smrti . Po 40tei
	l, l l l L l l l	Pl COiOCO	—	»n^OCN	-f, — a>o<o •	••••	•••	►J □ — COOOOaJOtOGO (M	CNJ	ro
	62.140'— 107.410'— 191.893'- 355.372'— 416.453'- 455.004'- 668.987'— 786.347'- :V v Ljublj Ipora znaš ta naprej starosti.
	64.241'— 120.933'- 208.232'- 346.206'— 452.996'— 593 541'— 784.986'— 1,061.030'- ih uslužbence za člana. Poe d četrtega le o do 38. leta
	485 202 137 137 899 98 65 12 žnišk Din U0, o sami
% A	iS oo co a>	1	as — J	§ oooo	—	o^~^	»NgjaiS
i|jmn	“	^	"	>2ScS
dojsuj	464 1057 734 651 525 1005 735 339 o dri se m retjei preje
IH	9.865 10.637 11.138 11.549 11.060 11.865 12.417 12.632 odporn lačuje 00, v t več. S
Leto	1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 P P letu 2 spevka
Pregled bilanc Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru.
'CII	a-9 S Q • a>
Posmrtnine po Din	3.0C0 Din 3.000	Din odi VII.25. naprej 4.000	Din 5.000	„ 6.000	„ 7.000	„ 8.000	„ 9.000 „ 10.000 „ ». Fischer F lasala 8000 j 2000 Din radi stisk
od nj -ssdspj	O	O	O	SJ	C — VO	»O	VO	_	73 C3 O l	CP	ČM	d i	S ^ -	-	-	-s
a^OAS MqA po 0/o A	t	11 -p
Režija	29.624-20 52.314-— 60.136-30 56.006-67 42.933 72 /74.541-70 190.000-- hiša a c 65, pr 10, v letu leta). la posmrti :ej članov
'C[U;UlT?>| °/o A	S-sil
Obresti in drugi dohodki	5.757-25 28.060-25 55.713 50 53.69P33 80.423-05 113.240-53 , Aleksand smrti Din časih do ' ša vsakok 000 Din. 1
Izplačane akon- tacije	267.235-— 4.190-— 212.000'— Mariboru za slučaj 38. leta (v jo, ki zna amo še 2
Izplačane po- smrtnine	105.202"— 210.030’— 257.600"— 254.736-- 539.90 P75 650.040"— ižbencev v ora znaša člane do posmrlnit unrtnina s:
Vplačane članarine	Mislil s s s s? 2° s — cd —	16 co vd S ^ —-T	E>	■ o © P
Imetje koncem leta	396.679-30 529.019-25 678.423-75 1,037.859'— 1,864.513-45 2,537.575-46 zniških dela in 12'50 za , 10.000 Din se dobi ak )in. Ko umr ,edaj ono ak
doispo	opiojccocMai
Hojsa	f ?! S 2 S	||»lls
tpran	- « S S5 S ^
aojsija	1275 1055 1125 2245 962 649 rno i e se 1000 letm leto ' tnih
T?;8| Ul00 TJA^S -irc^ ‘ao;§	6.646' 7.750 8.101 9.181 11.196 12.021 12.224 Podpo Plačuj 1930, 1 Po 25 er za 1 1\ gmo
Leta	1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 leta prim slabi
led bilanc „ Vzajemnosti^ Maribor
lidatki-režija j	v dinarjih	979 795 581 303 696
		22 44 27 29 83
Dohodki, obresti itd.		d «rl	#1 Js (N	L-	(M	O	1 ' 1 . 1	1	1	1	1	1 CD	OS	OS	OS	CD	1 J J J J J J J O »O N o L-	8SSS0S00
		m	00	^	c	^		OJ^COCO^- t~h	(M	co		
Izplačila		414 624 685 801 088 i 12 let . 15 „	. 18 „ . 21 „ . 24 „	. 27 „	. 30 „ . t naprej
		* * s s i ■g CJSKtKE
Vplačano		006 828 479 622 043 a k a li
		160 210 235 233 259 >r. Soda prispeve a članarin okojitve a
Saldo (premoženje)		
		317.000 412.555 371.561 527.070 740.281 483.201 bencer, Mo limon. Mese e začasno zv ore za sluča - Din ??
		>NS ^ 			 •S s »o
dojspo			 M	3MO& r°';:DCn o ^ ^ 						 ^3	^	-
raof[ -Aejdpo		o	^	os	o	i>	^ ^ i .2.	• ■ ■ 55	-S	t-	w	2	! & o 	 	:					a> kB _ O ® “
dojsud		584 561 513 388 273 st žel sduik avgusti ečno. iji tab članst' 6 let 9 „
BAjsneu elnnis		2768 3232 3579 4013 4281 4334 zajemno . Preds . Od 1. i 8‘— mes i nasled 0	3 let 1	3 do 6 „
		1922 1923 1924 1925 1926 1927 V ulica 32 Din 6'— na Din smrti pc D 0l r>
Podporno društvo Ljubljana
(Posmrtnina 4000 Din, mesečni prispevek 6 Din)
a)	= letno vplačilo 72-— Din
b)	= sedanje premoženje na člana 86‘— Din
c)	= posmrtnina	1.	leto	1000-—	Din
2.	leto	2000'—	Din
3.	leto	300i •—	Din
od leta	4.	leto	4000'—	Din
d)	— višina — črta kapitala
e)	= črta let od 1 do 40
f)	= plačevanje (brez obresti)
g)	— ideelno naraščanje kapitala 4°/o
h)	— ideelno naraščanje kapitala 5%
če se vlaga v hranilnico
i)	= ideelno naraščanje, če se črpa kapital od režije
Podporno društvo Maribor
(Posmrtnina sedaj 7000 Din, 1. 1929 8000 Din, mesečni prispevek 12‘50 Din)
/ Mn' p'!ISO ■ D m Sac/o^/aje  	. _
«) = kapital
b)	= leta
c)	= letni prispevek 150’— Din
d)	= faktična vplačila brez obrestovanja
e)	= ista vplačila v hranilnico po 4%
f)	= isto po 5%
S1 — 95) določene posmrtnine, sedaj 7000 od leta 1931. naprej 10.000'— Din
h)	= akontacija 8000-— Din (v hranilnici bi se z obrestmi
4u/0 nabralo šele 6244'— Din z 5 o/o obresti 842 — Din)
i)	— nastali deficit v 25. letu v 4% hranilnici 1756'—Din
j)	= nadaljnji letni prispevek 150 Din krije komaj obresti
od 8% dolga
k)	— sedanji kapital (1. jan. 1928) na člana 208'— Din
Vzajemnost Maribor
1. L 1928 4334 članov, 483‘201 Din premoženja
30 0 0 Din
2000 Dm.
1000 Din
a)	= kapital
b)	— leta
c)	= vplačilo v enem letu 72'— Din
d)	—	tekoča	vplačila	a	72'—	Din brez	obrestovanja
e)	=	tekoča	vplačila	a	72 —	Din z	4%	obrestovanja
f)	=	tekoča	vplačila	a	72‘—	Din z	5o/0	obrestovanja
g)	=	tekoča	vplačila	a	96‘—	Din z	4%	obrestovanja
h)	— izplačila Vzajemnosti
i)	— premoženje Vzajemnosti na glavo (člana)
j)	= padanje kapitala mesto naraščanja radi prevelike
režije
Ce	Bi moral plačati na mesec				
.v letu				Din	
	Din	Din	Din		
20	4-40		5-84	6-11	
21	4-40		5-97	6-23	6	G	G
22	4-40		6-11	637	o ®	-g
23	4'80		6-16	6-51	0)	^ £	3	>d£ 0 </}
24	4-80		6-41	6-65	
25	5-20		6-57	6-81	i I žq g c 10 a
26	5-20		6-74	6-97	
27 28	5-60 5-60		6-	91 7-	09	7-15 7-33	•a s >sr J	-sl
29	6'—		7-20	7-52	P	i šs G	>C0	^0 G	3	> _Q
30	6'40		7-49	7-72	
31	6-80		7-70		
32	7'20		7-92		-S g
33	7-60		8-16		O = §
34 35 36	8-— 8-40 880		8-30 8-66 8-93		G!	^	G 2 l-sa I-s i!: 4|
37	9’20		9-22		'“•5°
38	9-60		9-52		;3--55 E a
39	io-—		9-83		>g-S
40	10'40		10-18		|l il" l»
41	11-20		10-53		
42	12--		10-93		
43	12-80		11-34		« a'0
44	13-60		11-77		
45	14-80	10-80	12-23		.2 o S	S 4-r ^0 f/5	07 0
46	16"—	11-20	1272		O 0	0 ^ o 5 >S|^ a o c.
47 48	17-60 19-20	12"— 12'80	13-21 13-78		
49	21-20	13-60	14-35		o “-o	^ a
50	23-20	14-40	14 96		03 •r-o	•!—s g >g >g	>g «55	5 >§
51	25-60	15-20	15-60		
52	28-80	16"—	16-27		03 0, 0,
53	33-20	16-80	16-99		S 5 5 n 5 a S
54	38-80	17-60	17-76		EOO gO« g šZZ§Z'ŠS f	g O 03 03	^ 03 O g
55 56 57	46-40	18-	40 19-	20 20-	40	18-60 19-	42 20-	33		
58 59 60		21-60 22-80 24 —	22-	30 23-	33 23-43		03	03	^ •p Sf?SSr S U. M 6^	0 0 Ph Q	>Q Ph
61		25-20			0 0
62		26-80		%	č
63		28-40			O
64		30"—			
65		2-3-			
Vloga Din 100‘— letno								
Leta	1%	2 'Vol 2'50/o		3%	4%	5°/o	6%	7°/o
5	510 —	521'—	524'—	531'-	541'—	552'—	563'—	593'-
10	1045'—	1095'-	1120 —	1147-	1200' —	1.258'—	1.318'—	1.381 —
15	1610'—	1745'—	1792'-	1890'—	2002'—	2.158'—	2.328'—	2.368'-
20	2200'-	2430'-	2552'-	2687'—	2977'—	3.306'—	3.680'-	4.098—
25	2830'—	3052 —	3412'—	3647'—	4163'-	4.772'—	5.490'—	6.323—
30„	3480'—	4056' —	4368 —	4760 -	5607'-	6.644'—	7.908'—	9.443—
35	4160'—	5000 —	5494'—	6050 —	7362'—	9.03 r—	11'147'—	13.814—
40	4890'—	6040'-	6568'—	7876'—	9499'—	12.080'—	15'685'—	19.958—
Obresti:	890'-	2040'-	2568'—	3876'—	5499'—	8080'—	11.685'—	15.958—
Kapital:	4000'-	4000'-	4000'—	4000'—	4000'—	4000'—	4.000'—	4.000—
Vloga Din 72'— letno, naraste pri obrestovanju								
Leta	1% 2%		2'5%	3°/0		40/o	5°/o	6% | 7°/o		
5 10 15 20 25 30 35 40 Pj	367-20 752-40 1159'— 1584'— 2037'— 2505'— 2995'— 3520'— "imerjaj	375 — 788'— 1256 — 1750'— 2197'— 2920 — 3600'— 4349'— Podpo	378 — 806'-1290'— 1837'— 2457'— 5145'— 3956 — 4729'— ruo dru	382'— 826'— 1361'— 1935'— 2626'— 3427'-4356'— 5671 — štvo Ljut	389'— 864'— 1441'— 2143'- 2997'— 4037'- 5301'— 6839'— Ijana, al	397'— 906'-1553'— 2380'— 3436'-4784'— 6503 — 8693'- Vzajem	405'— 949'-1.676— 2.650— 3.953'— 5.694'— 8.026' -11.293'— aost-Mari	427— 994— 1.705— 2.950— 4.552— 6.799— 9.946— 14.370— bor
Vloga 150'— Din letno, naraste pri obres.ovanju
Leta	1%	2%	2-5°/o	3%	4%	5%	6°/o	7%
5	765'—	781 —	786—	796—	811 —	828—	844—	889—
10	1567'—	1642 -	1680—	1.720—	1.800—	1.887—	1.977—	2.071 —
15	2415'—	2617—	2688—	2.835' -	3.003—	3 237—	3 492—	3.552—
20	3300'—	3645—	3828-	4.010—	4.465—	4.959—	5.520 —	6.147—
25	4245'-	4578—	5118—	5.470—	6.244—	7.158—	8.235—	9.484'
30	5220'—	6084—	6552'	7.140—	8.410 —	9.966—	11 862 —	14.164' -
35	6240'—	7500—	8241 —	9.075—	11.043—	13.548—	16.720—	20.721 —
40	7335'—	9060—	9852—	11.814 —	14.248—	18.120—	23.527—	29.937—
Primerjaj Podporno društvo Maribor.

toco-ia>oi£>ojto
Obrestno obrestni račun.
En dinar, ki se naloži v hranilnico
1. L naraste
pri obrestovanju:
v letih
1
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
3°/„
1-030
1-061
1-093
1-125
1-159
1-194
1-230
1-267
1-305
1-344
1-384
1-426
1-468
1-513
1-558
1-605
1-653
1-702
1-754
1-806
1-860
1-916
1-	973 2033
2-	094 2-157 2-221 2-288 2-357 2-427
4%
1-040
1-082
1-125
1-170
1-217
1-265
1-316
1-369
1-423
1-480
1-539
1-601
1-665
1-732
1-801
1-873
1-	948
2-	026 2-107 2-191 2-279 2370 2-465 2-563 2-666 2-772 2883
2-	999 8-118
3-	243
4-5%
1-045
1-092
1-141
1-193
1-246
1-302
1-360
1-422
1-486
1-553
1-623
1-696
1-772
1-852
1-	935
2-	022 2-113 2-208 2-308 2-412 2520 2-634 2-752
2-	876
3-	005 3-141 3-282 3-430 3-584 3-745
5%
1-050
1-102
1-157
1-215
1-276
1-340
1-407
1-477
1-551
1-628
1-710
1-796
1-885
1-	980
2-	079 2-183 2-292 2-407 2527 2-653
2-	786 2'925 3071
3-	225 3386
2-	556
3-	733
3-	920
4-	116 4-322
6%
1-060
1-124
1-191
1-262
1-338
1-419
1-504
1-594
1-689
1-790
1-	898 2012
2-	133 2-260 2 396 2-540 2.693
2-	854
3-	025 3-207
3-	400 3604 3.820
4-	049 4.292 4-549
4-	822
5-	112 5-418 5743

o
is
S '-p
~š-S
CD S
■a-2
ra 3
ll
m
(D X ^ G ^ > O
ca
• .2"
I
8'-S
o ®
^ CC
s £
tš
>0 rj
c3 >
o ^
0
rrt
:S
rt
n
♦i—<	•
o ^
a 2
^ tfft
§ s
E to
01	a
II
c«
£ § a ”
o-p
ca
. a
i :§
81
0	a »—■ _,
ca
sl
j (2
1
5
24 g <D .H 2 3 5 >
“ rt O ti)
■sl
a c
II
O M
aitoooco^faioocot^oo^-^o — ojaioocNiai
^^f — UDI^-OOOO-^-OT — N-^t^iOiOCDh-OO'^
o> — oaicornCTit^ — io—-ococMf-oocooDO
O) to OO ^ (O — CT) O CO COOCO^rOOOCTiiOLOtO
COCMtDCTiOOt^-^COO — CniOOiOailDO — toroa2iocMooooa5^ouoCT)'c)<oococDO'ci'i>-CTiCDcocooot^i^-cDtocoin^t^cfnrotMCN —
ooco-^OTin^ooCTiooiob-cMioootbooroio
CTi^CMOlinf-DOlCMCMCOOCMt^COinCTICMOtO
— I^rOC5><OCN|CD CDCOCOCOOOCMiDC^OOOaiOOiOCMC^CNlcOOO

— roooo^io — O—■■rfCNJt^-'^O>CTi00 — tDtrja> mocMiocDcoioc\icMoO'^c^t^--a5vocvi'^,oO't
OCO^—OiDO-CDCMiOi-O^r^co—■'CJ-OOCMCD^-OO
ocooot'ooo.'3'—^ait-cotor-co^^oo-^toooio
co^fmi>-coocNicomt^-a)—'rocooo o co co oo '— rococoroco-^^-^-sr^-^fLOiomiocococDcot-

oo oo ooo oicoocMOcntO’—■^*uoromtocNit>' t^avoocNimmi^-ioocnoj — cr>tDoooc\io ojcmuo—'coinco^rooocniorocoaicoc^ cooo oai^toroco^rcocM — cmcd — co--cocTicntD
ioco:-<cMcv)ot--cMcooooocooot-oooo-^oo toojCTiin — t—c^oorooorooocot^cMcooicoco CTjaioooocot^c—cocoiom^cj-^cooocM — —
mt-asvoco — ■^•cDincMoooioaj-^aioorocN oocsio — CMnor^ooioorooooi^ o-i ocia>
t~- — O-^COr-COOicOOO-^COCO—'OCMCOCMOl t-iOCMOO^CTJ^OOCMiOOOO — CMOJ—-ot-co
cooa — CTioocouooocMooot-uoco — aico^cM
OOrOCOCMCMCNCMCMCMCM — — — — —
cMOoocvia)cooooo!MLnCT)mt-oo<ricoa)-^i.or-CM,COCT)CT)t^t--Ot— CMLOOCit— o — cot-t—co — o OCOt-CO-sfOCMOO— OCO-^CSlCOf-lO — 10,0000 CD — 'cfOOCNt— CMt— ■^OCOCOlO-cf^flOt— OlCMCO
^lOf^-COO — rOTfcoo002 — fO>Ot-CT5 — cococo rorococo^-^^f-cf^-^TfioioioiOiocoiococD

Ji
V naslednjem prinašamo tabelo, koliko jih ostane po izkuš-njah od 10.000 ljudi pri življenju v naslednjih letih:
Leto	Živih	Leto	Živih	Leto	Živih	Leto	Živih
0	10000	25	5288	50	3964	75	1337
1	7450	26	5231	51	3905	76	1198
2	7088	27	5173	52	3843	77	1064
3	6823	28	5116	53	3777	78	936
4	6618	29	5060	54	3707	79	812
5	6468	30	5005	55	3631	80	697
6	6345	31	4951	56	3550	81	590
7	6243	32	4897	57	3465	82	492
8	6154	33	4844	58	3377	83	404
9	6073	34	4792	59	3286	84	327
10	6004	35	4740	60	3191	85	261
11	5946	36	4688	61	3092	86	206
12	5897	37	4637	62	2990	87	159
13	5854	38	4587	63	2885	88	117
14	5815	39	4538	64	2778	89	80
15	5778	40	4490	65	2669	90	50
16	5740	41	4441	66	2448	91	28
17	5699	42	4392	67	2336	92	14
18	5655	43	4342	68	2223	93	6
19	5608	44	4291	69	2109	94	3
20	5558	45	4239	70	1993	95	1
21	5506	46	4186	71	1874	96	0
22	5453	47	4132	72	1749		
23	5399	48	4017	73	1616		
24	5344	49	4021	74	1479		
Kaj se vidi iz posameznih slik?
dlan, star 30, 40, 50 ali 00 let si poišče v vodoravni črti odgovarjajoče “tevilo let vplačevanja (10, 20, 30 ali 40 let), kjer križa navpična črta, M bi •to moral narisati proti krivulji, si poišči odgovarjajočo višino kapitala, v estvici na levi. Oni znesek bi moral imeti v teoriji vsak član rezervnega kapitala (v praksi ni treba tako velike rezerve, ako je obrestbvanje po in če ima društvo druge dohodke, kot so n. pr. zapadli zneski izstopivših olamov).
Znesek 106.—, 208.— in 110.— Din, ki ga ima povprečno vsak član Caieinjenih društev je približno vplačilo v teku poldrugega leta. Največ, kar j®, do danes vplačal član podpornega društva v Ljubljani za svojo osebo je knm 466.50 (pred vojno 1.— K, po vojni 1.— Din na mesec itd.).
Vsako zvišavanje posmrtnine in prispevkov pomeni toliko, kakor spre-Jčmanje na novo.
Miloš Štibler, Beograd:
Stanovanjske zadruge državnih uslužbencev
V letu 1928. na podlagi posebnega pooblastila finančnega zakona 1928/29 spremenjen in dopolnjen zakon (pozakonjena uredba) o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev predvideva tudi možnost ustanavljanja dveh novih vrst zadrug za državne uslužbence: kreditnih in stanovanjskih. Imamo sedaj torej tri vrste nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, ki jih zakon imenuje takole:
1.	»Zadruge Državnih Službenika za Nabavku Namirnica«, kar bi se slovensko glasilo: »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje (nakupovanje) vsakdanjih konzumnih predmetov«.
2.	»Zadruge Državnih Službenika za Nabavku Stanova« t. j-»Stanovanjske (ne stavbene!) zadruge državnih uslužbencev«.
3.	»Zadruge Državnih Službenika za Nabavku Kredita« ali »Kreditne zadruge (hranilnice in posojilnice, tudi samo posojilnice*) državnih uslužbencev«.
Prva vrsta je tudi v Sloveniji že dobro znana, tretja isto-tako. Saj imamo samo v Ljubljani kar tri take kreditne zadruge i »Hranilni in posojilni konzorcij državnih nameščencev«, »Učiteljska hranilnica in posojilnica« ter »Železničarski hranilni in posojilni zavod v Ljubljani«. Tudi v Celju imajo učitelji svojo kreditno zadrugo. Ako se ustanovi še kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem v Mariboru, tedaj bo za Slovenijo že precej dosti takih zavodov. Tudi drugod njihovo število ni veliko. V Dalmaciji je samo ena. V Bosni ste dve, ena za železničarje, druga za vse ostale stroke, a vsaka od obeh komaj pet let starih zadrug šteje danes že okoli pet tisoč članov!
Najmanje je danes razširjena druga vrsta, to so stanovanjske zadruge državnih uslužbencev. Ne sledi iz tega, da ne bi bilo potrebe za take zadruge. Nasprotno, potreba je zelo velika, toda tudi težave s takimi zadrugami so velike, to pa v prvi vrsta radi tega, ker taka akcija zahteva mnogo denarja, ki ga imamo ravno mi državni uslužbenci najmanje. Celo v normalnih predvojnih razmerah so mogle stanovanjske zadruge dobro uspevati le, če so imele od države, dežel in občin na razpolago cen kredit in druge pomoči (stavbišča, stavbeni material itd.); sedaj po vojni je tako sodelovanje javnih činiteljev še mnogo bolj potrebno. Posebno potrebno je tam, kjer gre za državne uslužbence. Spremenjeni zakon o naših nabavljalnih zadrugah dokazuje, da so to uvideli na merodajnih mestih državne uprave, kajti stanovanjske zadruge državnih usluž-
bencev bodo uživale vse mogoče davčne in pristojbinske olajr šave, razen tega se zbira po istem zakonu kapital od 30 milijonov dinarjev za te zadruge. Kdor vsaj malo pozna razmere, bo takoj vedel, da je vse to še zelo malo, komaj prav skromen začetek. Ako računamo na eno stanovanje sto tisoč dinarjev, tedaj imamo za 30 milijonov šele 300 stanovanj. Vsota je torej zares mala, ampak začetek je storjen in sedaj se bo treba bojevati naprej. Sčasoma bomo dosegli tudi od države še več, °bmiti pa se bo treba obenem še na oblasti in na občine, ki Prihajajo za našo akcijo v poštev.
Kakšen tip stanovanjskih zadrug pride pri nas v poštev? Imamo namreč v glavnem tri tipe: 1. Zadruga omogoči članu zidanje enostanovanjske hiše, ki preide takoj v last člana. 2. Zadruga zida velike hiše z mnogimi stanovanji. Hiša ostane test zadruge, a stanovanja se izdajajo članom. 3. Zadruga zida velike hiše z mnogimi stanovanji, a vsako stanovanje preide v last člana, ki v tem stanovanju stanuje. Kateri tip pride za nas y poštev? Mislim, da vsi trije. Prvi tip je na mestu tam, kjer ('lan že ima nekaj svojega denarja — recimo vsaj 30% od cele vsote, ki je za zidanje hiše potrebna. Ta način je najenostav-Pejši; ker se za zadrugo akcija skonča, čim ji je član odplačal ves uolg. Drugi tip prihaja v poštev za članstvo, ki nima dovoljpo testnih sredstev, da bi moglo misliti na zidanje lastne hiše, kakor tedi za ono članstvo, ki je po službeni potrebi stalno v opasnosti Premestitve. Pri tem drugem tipu je akcija zadruge trajnejše te težavnejše prirode, kajti zadruga mora organizirati kapital te zidanje, potem izdavanje stanovanj, skrbeti za vzdržavanje tedružne hiše, za odplačevanje posojil itd. Podobno je pri teetjem tipu, toda za zadrugo je v tem slučaju delo lažje iz dveh Razlogov: 1. Vsak član — lastno stanovanje — mora istotako lteeti nekaj svojega denarja. 2. Vsak član skrbi sam za, vzdrževanje svojega stanovanja.
Poslednji, tretji tip je pri nas docela neznan. Razširjen je v nekaterih drugih državah n. pr. na Ruskem, kjer se je prav bobro obnesel. Lastnik stanovanja more prodati svoje stanovanje drugemu, ako ga zadruga sprejme za člana. S pravniške terani se je pri nas že ugovarjalo proti takemu tipu zadružnih stenovanj z opozorilom, da stanovanja samega ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. To je res, toda temu se prav lahko odpomore jte ta način, da je za celo hišo v zemljiški knjigi zadruga zabe-težena kot lastnik, med tem ko imajo člani zadruge medsebojno Posebne pismene pogodbe glede razpolaganja s poedinimi sta-Jtevanji. V taki hiši so seveda tudi nekateri skupni objekti, tek or stopnice, prostor za pranje perila, razsvetljava, vodovod 'te. Za vzdrževanje teh skupnih objektov skrbi zadruga na ta 'tečin, da od slučaja do slučaja predpiše posebna vplačila.
Stanovanjskih zadrug državnih uslužbencev bo Slovenija Potrebovala večje število. Pred vsem radi tega, ker bodo lokalne tedruge od krajevnih činiteljev (občin, denarnih zavodov itd.)
mnogo lažje dosegle razne ugodnosti, kakor bi jih dosegle zadruge z velikimi okoliši. Tudi medsebojno sporazumevanje med člani se da v majhni stanovanjski zadrugi mnogo bolj lahko doseči, kakor v veliki, a tako sporazumevanje je v zadrugah te vrste potrebnejše, nego v katerikoli drugi vrsti zadrug. Isto-tako se v majhni stanovanjski zadrugi lažje organizira in nadzoruje varčevanje članov, ki hočejo priti do lastnega stanovanja. Neobhodno potrebno je namreč, da imajo člani nekaj svojega denarja, posebno tedaj, ako hočejo priti do lastne hiše. V to svrho morajo mesečno vlagati primerne zneske, da se v doglednem času nabere potrebna vsota. Morebiti so še drugi razlogi, ki govore za stanovanjske zadruge z majhnim okolišem, toda že doslej našteto naj zadostuje, da uvidimo potrebo večjega števila takih zadrug za Slovenijo.
H koncu še to-le: Vsaj v začetku, dokler se še ni nabralo dovoljno izkušenj s stanovanjskimi zadrugami, naj bi se nobena važnejša stvar ne ukrenila brez predhodnega posvetovanja z Zvezo nabavljalnih zadrug v Beogradu, kjer se bodo itak morale včlaniti tudi stanovanjske zadruge državnih uslužbencev. Dela pa bi se naj lotili v Sloveniji povsod, kjer je večje število državnih uslužbencev, a nedovoljno število primernih stanovanj-Potrebno je, da Slovenija tudi glede teh zadrug prednjači, kakor deloma že prednjači glede dosedanjih nabavljalnih zadrug.
Spoštovana gospodinja, zahtevajte le
Kolinsko cikorijo
in gotovo boste dobila prvovrsten pridatek h kavi!
Nekaj misli glede novih kreditnih in stanovanjskih zadrug
Ne: Tisoči naj..., da nekaj njih bi...!
Nove vrste nabavljalnih zadrug se nam, državnim nameščencem, obetajo: Kreditne in stanovanjske. Pozdravljamo!
Na principu prostovoljnega članstva bodo zgrajene. Odobravamo. Kapital, in to je glavno, bo dala Zveza nabavljalnil1 zadrug v Belgradu; deloma iz svoje glavnice, v glavnem pa iz kapitala, ki se zbira iz odtegljajev, ki se od 1. julija tega leta dalje odtegujejo vsem državnim nameščencem in ki se bodo odtegovali do junija 1931. Moramo odobriti in odobravamo. Za ta kapital bodo tedaj prispevali v s i državni nameščenci. Bodo 11 mogle te nove zadruge biti v korist v s e D1 državnim nameščencem?

Za nas je sedaj važno vprašanje, bodo li te nove kreditne in stanovanjske zadruge urejene tako, prvo, da se bo mogel vsaj državni nameščenec poslužiti ugodnosti, ki jih bodo nudile, in jih izkoristiti, če bo te potreboval, in drugo: da-li bodo zadruge mogle vsem nuditi in dati koristi?
Ko jih še nimamo in ko ne znamo še, kako bodo urejene, ne bo odveč, da malo več o teh vprašanjih razpravljamo. Morda bodo tu sprožene misli dale onim, ki bodo sestavljali pravila za te nove zadruge, pobude, da se že v pravilih navedejo določbe, ki bodo omogočale pravično in za vse koristno razdeljevanje dobrine, ki je kapital.
Poglejmo in preglejmo, kako je v tem oziru urejeno in Preskrbljeno pri že obstoječih nabavljalnih zadrugah!
Vsak državni nameščenec lahko postane član ene nabav-Ijalne zadruge: če je ni v kraju njegovega bivališča, pa one bližnje, ki ima na ta kraj: razširjen svoj delokrog. Nihče ni izključen in nikomur se ne more zabraniti vstop v zadrugo. Po novih določbah niti izključiti ne bodo mogli nikogar. Kar nudijo zadruge v blagu, in kolikor kateri član potrebuje za sebe in družino, mu ne morejo in ne smejo vskratiti. Danes ne več, ker je blaga dovolj, da ni treba brigati se za to, kako bi se pravičneje razdelilo.
Nima torej vsak državni nameščenec samo pravico in možnosti vstopiti v zadrugo, ampak ima tudi možnost, samo ako hoče, izkoristiti vse, kar mu zadruga nudi! Vsi so prispevali in vsi imajo možnost izkoristiti ugodnosti. Pravična nredba! Prisiliti se pa ne more nikogar, da postane član. Pravo zadružno načelo !
I. Bodo-li kreditne zadruge tudi tako urejene?
Kakšen bo njihov ustroj, še ne vemo. Povedati pa hočemo, kakšen ne' bi smel biti, da njih pravice ne bodo samo na Papirju.
Prostovoljno članstvo — edino pravilno! Prisiljeno bi bilo še manj zdravo, kot bi bilo pri nabavljalnih zadrugah. Drugo: Nihče ne more in ne sme biti izključen od možnosti, da postane elan, pod pogojem seveda, da je član ene nabavljalne zadruge, kar odobravamo.
Nastala bo pa pri teh zadrugah druga težkoča, ki je naše Nabavljalne zadruge ne poznajo več: Kapital, iz katerega se bodo dajali krediti, bo omejen, med tem ko morejo Nabavljalne zadruge nabaviti blaga, kolikor potrebujejo.
Potrebe glede kredita ne ravno maloštevilnih članov ne bodo ravno majhne. Ta ima velike dolgove pri trgovcih, drugi Pri denarnih zavodih na visoke obresti, tretji ima velik dolg Na hiši, ki jo je zidal z izposojenim denarjem, in na visoke Nbresti, četrti bi rad kupil zemljišče, da bi si kdaj zgradil lasten dom, ali bi hotel že sedaj zidati si svoj dom itd.! Potrebe nekaternikov bodo zelo velike!

Bodo-li mogle naše nove kreditne zadruge zadovoljiti vse, i visoke zahteve glede kredita? Da bi mogle zadovoljiti i visoke zahteve nekaternikov, to ni dvomljivo. Toliko sredstev bodo gotovo mogle dobiti od Zveze v Belgradu.
Prepričani smo, da bode znatno število onih, ki bodo re-flektirali na posojila. Treba bo tedaj misliti in skrbeti zato, da bodo mogle te zadruge zadovoljiti vse, ker so vsi prispevali! Da bo zato treba od vsega poeetka omejiti višino, do katere se bo smelo posamezniku dati kredita, mora biti jasno vsakomur in briga vseh, ki mislijo na dobrobit vseh, ki bodo imeli pravico na to! Poskrbeti se bo moralo za to, da se ne bi moglo uveljavljati načelo, izraženo v našem; pregovoru: Kdor prej pride, ta prej melje! Da bi se iskala nova denarna sredstva, ko bi se za večja posojila izčrpala denarna sredstva, dobljena od Zveze v Belgradu, pri drugih denarnih zavodih, se ne bi smelo dovoliti, ker taka izposojila ne bodo mogla biti po ceni. Posledica tega bi bila, da bi se povečale obresti za vsa posojila, torej na škodo mnogim.
Torej: Ker bo kredit omejen, se mora vnaprej omejiti višina, do katere se bo smelo pojedincu dati kredita! To je potrebno radi tega, da bo stvarno omogočeno, da v slučaju potrebe vsak državni nameščenec, ako je član, more dobiti najpotrebnejši kredit. Tako bodo mogle biti tudi kreditne zadruge za vse, kot so nabavljalne za vse člane! Poskrbimo za to s sodelovanjem že ob ustanovitvi!
II. Nameni in naloge stanovanjskih zadrug se splošno zamišljajo, kolikor se to vidi iz dosedanjih objav, tako, da bodo imele te zadruge nalogo graditi svojim članom lastne domove, oziroma omogočiti zgraditev teh, oziroma dati potrebne kredite onim, ki so si take zgradili z izposojenim, visoko obrestovanimi denarjem, v svrho razbremenitve.
Da-li so to tudi nameni onih, ki delajo na pravilih novih stanovanjskih zadrug, ne vemo, ker ni še nič objavljenega y tem oziru. Da bi se taki nameni in naloge mogle postaviti, verjamemo. Vemo, da obstoje stavbene (stanovanjske) zadruge, ki so ustanovljene na podlagi avstr, zadružnega zakona, ki so nekaterim zgradile lastne domove oziroma omogočile zgraditev takih. Prave zadruge so to: S skupnimi lastnimi in izposojenimi denarnimi sredstvi! nabaviti si zemljišča, graditi domove p° enotnih načrtih in po enem podjetniku, to so brezdvomno go; spodarske naloge, ki se morejo izvesti na zadružni podlage Toda malo drugačne, izgleda, da bodo te naše nove stanovanjske zadruge. Denarna sredstva bodo pri teh spravljena skupaj z odtegljaji od mesečnih prejemkov vseh državnih nameščencev. In zato bodo morale te nove zadruge imeti drugačen namen in drugačen ustroj, ako- se hoče da bodo pravilno vršile svojo nalogo in služile, oziroma mogle služiti dobrobiti ne samo nekaternikov, ampak mnogih!

Da bi mogle te nove stanovanjske zadruge nuditi in dati sredstva nekaternikom tu in tam, lepemu številu njih v celi državi, da bi si ti zgradili svoje domove, je nedvomno. Da bi ®ogle to storiti ne vsem, ampak velikemu delu onih, ki si bi hoteli postaviti lastne domove, bo pa absolutno nemogoče! Mislimo, da inicijatorji te ideje niso imeli namena, da se dobijo sredg^ za zgraditev domov onim, ki prvi pridejo? Ako bi se mislilo, da se bo moglo to storiti za mnoge, tedaj bi se moralo označiti to za naivno mišljenje. Kapital, ki bo po ceni, bo omejen: nekoliko deset milijonov. Koliko od tega bi moglo priti v Slovenijo?
Jasno mora biti vsakomur, ki zna vsaj malo računati, da bi mogle biti stanovanjske zadruge, ki bi imele namen njihovim članom zgraditi lastne domove, oziroma prezadolžence razdolžiti, služiti samo majhnemu številu prvencev, onim, ki že nekaj imajo, po pregovoru: Kdor prej pride ...
Da bi moralo za to prispevati sto in toliko deset tisoč državnih nameščencev?! Toliko nas, ogromen del državnih nameščencev, onih, ki nič nimajo in ki ne bi nikdar mogli misliti na lasten dom, bi se moralo zadovoljiti s konstatacijo, ki bi bila Prav za prav fraza, da se je s tem odpomoglo stanovanjski bedi. Bo pravična taka razdelitev?
Konkretno: Graditev privatnih domov in razdolžitev zadolžencev lastnikov novih domov — ne sme biti namen novih stanovanj-skih zadrug, ako naj te služijo skupnosti, a k o naj te nudijo m ož n o s t mnogim (ako že de morejo dati koristi vsem), da bi mogli 'meti koristi od takih stanovanjskih zadrug!
Da bi mogle te zadruge nuditi možnost vsakemu članu, Ogromnemu delu državnih uslužbencev, ki so brezdomni in ki brezdomni ostanejo, tedaj smejo imeti pri omejenem kapitalu, ki bo stalno dejstvo, samo tale na-'den: Zidati zadružne hiše, hiše, ki ostanejo zadružna last, hiše, ki se bodo samo v najem dajale članom teh zadrug!
Kakšne hiše, koliko stanovanjske? Pa pač ne kasarne? Moderni ljudje jih mrzijo. Leglo da so — česa vsega...? Pa saj d' treba ravno kasarne zidati! Saj se morejo zgraditi hiše z diajhnim številom stanovanj. Če enostanovanjske niso soraz-dierno dražje, pa same enostanovanjske!
In pravična razdelitev stanovanj, ko jih za vse ne bodo mogle zgraditi? Kdo od tolikih kompetentov naj dobi stanova-dje? Lahka preprečitev korupcije, prijateljske, strankarske razdelitve! S srečkanjem v pričo kompetentov bi se moglo dati Pravici zadostila!
Se bojite, da bodo ti srečni obsedeli za vedno v taki zadružni diši? Pa naj se določijo maloletne najemninske pogodbe!
Na tak način bi bila dana možnost mnogim, da bi mogli priti v stanovanje zadružne hiše. Tako bi mogle biti take stanovanjske zadruge marsikomu v korist.
In še ena misel! Ne bi le se mogli v taki zadružni hiši, ki bi se zgradila na prometnem mestu, napraviti tudi primerni lokali za nabavljalne zadruge?
Tudi v manjših mestih, kjer ponekod stalno manjka po nekaj stanovanj, ker se nič ne zida za najemninska stanovanja, in posebno, ko so mnogi državni nameščenci nestalni na svojih službenih mestih, bi se mogla osnovati stanovanjska zadruga, ki bi zgradila zadružno hišo s potrebnim številom stanovanj. Korist bi imeli tudi oni, ki ne bi prišli v stanovanje v zadružni hiši. Posestniki hiš ne bi mogli vedno izkoriščati to pomanjkanje v svrho povečanja najemnine.
Tovariši zadrugarji nabavljalnih zadrug! Ko se bodo snovale nove stanovanjske zadruge za državne nameščence, sodelujmo in pazimo, da se uveljavijo že v pravilih prava zadružna načela, ki bodo zasigurala možnost, da bo zadruga mogla biti koristna vsakemu članu in mnogim članom!
Zadružno, vzajemno, skupno! Tako misli
pravi zadrugar.
Železničaska hranilnica
Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača-
Gospodarska osamosvojitev je predpogoj za srečnejšo in boljšo bodočnost našega železničarja. In baš iz tega razloga so si železničarji ustanovili svojo lastno »Nabavljalno zadruga«, lastno »Stavbeno zadrugo« (Bajtar) ter lastno kreditno zadrugo »Železničarski hranilni in posojilni zavod«.
Ker je članek namenjen tej zadnje omenjeni zadrugi, naj izpregovorimo nekoliko besedi o našem »Železničarskem hranilnem in posojilnem zavodu kot takem:
Dvojna misel je vodila naše železničarje pri ustanovitvi tega denarnega zavoda in sicer:
Prvič in predvsem oživeti med železničarji smisel do šte-denja in varčevanja in drugič priskočiti našim železničarjem v sili in potrebi z denarnimi sredstvi na pomoč, jim dajati posojila proti kar le možno sprejemljivim obrestim in primernem^1 mesečnemu odplačevanju.
Da je bila ustanovitev tega denarnega zavoda neobhodno potrebna in življenjska potreba za našega železeničarja, dokazuje od leta do leta naraščajoči denarni promet. Vsak začetek je težak, pravi pregovor. Tako je bila tudi naša pot trnjeva k težka. Toda zavedajoč se, da je ta ustanova naša, iz železničar; skih vrst porojena in samo železničarjem namenjena in v svesti
si, da je ustanovitev tega zavoda v interesu in dobrobit vseh Železničarjev, smo vztrajali in korakamo proti našemu začrtanemu cilju.
S skromnimi toda z lastnimi sredstvi smo pričeli graditi našo stavbo. Nabirali smo nove člane in vlagatelje in število članov in vlagateljev od meseca do meseca narašča. Po nepolnem triletnem delovanju šteje danes naš zavod 700 članov in Preko 600 vlagateljev. Njih premoženje presega pa že daleko nad en milijon dinarjev.
Nehote se vsiljuje vprašanje, ali bi imeli naši železničarji toliko prihrankov, če bi tega zavoda ne bilo?
Da imajo naši železničarji toliko prihrankov, je pripisati tudi dejstvu, da vlagajo v zavod, da niti ne vedo da vlagajo, kajti način vlaganja je tako prikladen, ker se zneski odtegujejo mesečno od službenih prejemkov, da omogoča pač prav vsakomur varčevanje vsaj v majhni meri.
Obrestna mera za vloge je tako ugodna, da noben drug denarni zavod ne obrestuje vloge po tako visoki obrestni meri, kakor baš naš zavod.
Prezreti tudi ne smemo dejstva, da s temi vlogami podpiramo tiste železničarje, ki jim samim ni dana možnost, da bi varčevali, temveč iščejo denarne pomoči v obliki posojil.
Če vlagajo naši železničarji v druge kapitalistične denarne zavode, ne vlagajo toliko sebi v korist, temveč nosijo svoje prihranke velekapitalu v žep, ki s tem denarjem špekulira in čestokrat se ga zašpekulira ali se ga investira v druga kapitalistična podjetja, seveda ne vlagateljem marveč podjetju v korist.
Zato je dolžnost vseh železničarjev in vseh od železničarjev ustanovljenih ustanov, da se poslužujejo lastnega denarnega zavoda, ki jim nudi skoraj še boljšo ugodnost, kakor drugi denarni zavodi.
Kajpada ne smemo prezreti dejstva, da s številom vlagateljev raste tudi število posojilojemalcev.
Naš železničar ne živi baš v sijajnih razmerah. Neurejene socijalne razmere ga tlačijo k tlom. Njegovi prejemki, osobito Pri nižjih uslužbencih, so tako pičlo odmerjeni, da niti ne zadoščajo za najskromnejše preživljanje morda svoje številne dece. K temu zlu se naseli v številno- družino- še bolezen, nesreča, morda ga obišče tudi neizprosna smrt, ki ga, pahne v denarne stiske in težkoče itd.
Kam naj se zateče v takem slučaju naš železničar, kakor na lastni denarni zavod.
Če je potreiba ugotovljena in posojilo vsestransko zajamčeno, se takim prav gotovo ugodno rešijo njihove prošnje.
V dokaz temu se je našim železničarjem že izplačalo do sedaj nad 1,600.000 Din posojil.
Iz vsega tega je razvidno, da je naš zavod zgrajen na solidni in zdravi podlagi, se krepko razvija v dobrobit vsem

železničarjem ne glede na njihov čin in strankarsko pripadnost, tako da lahko gremo z zadovoljstvom v boljšo bodočnost.
Železničarji, poslužujte se torej le lastnega denarnega zavoda kot vlagatelji, pristopajte kot člani, da se v obilni meri udejstvujete v zavodu in soodločujete o upravi, kajti prav za vse in prav vsem je namenjen naš zavod.
VydroVa ržena kava
je priporočljiva vsem, zlasti pa otrokomI
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji
V	času največjih pretresljajev na naših železnicah se je zbralo nekaj odločnih mož v poslopju mestnega liceja, v katerem je imel svoje uradne prostore bivši inšpektorat državnih železnic, da se posvetujejo o ustanovitvi »Železničarske zadruge«, ki naj bi prevzela prehrano železničarjev v svoje roke od med vojno ustanovljene uradne »Gospodarske poslovalnice« državnih železnic, ki ni bila v nobenem oziru priljubljena med železničarji. Uspeh in posledica teh posvetovanj je bila, da je Ministrstvo Saobračaja izdalo Privremeni Pravilnik o potrošačkih zadrugah železničarjev (broj 14824 iz leta 1920). Med tem se je stvorila v Bel gradu Uredba o nabavi jalnih zadrugah, razglas šena v Službenih Novinah dne 30. decembra 1920, ki je predvidevala iri odrejala ustanavljanje nabavljalnih zadrug. Začelo se je za Savez odtegavati letno 10% draginjskih doklad, dva meseca za njim je prišlo Ministrstvo Saobračaja, ki je odredilo prisilno članstvo in vbiranje deleža 300.— Din v obrokih po 25.— Din.
V	onih nemirnih dneh je jasno, da skoro nihče ni odobraval teh nasilnih korakov in odtegljajev. Uprava, ki je sicer lepo organizirala prisilno odtegavanje, ni storila drugega koraka, da bi še organizirala poslovanje zadrug. Vse je zahtevalo dela in uspehov ali pa denar nazaj. In železniška uprava je na pol pota omagala ter sklenila, da se vrne vplačani delež.
V	tem momentu pa je že dozorela misel prvih pijonirjev železničarskega zadružnega pokreta v Sloveniji in skušali so priti v posest onega denarja, odtegnjenega deleža ravno na ta način, da si ustanove lastno zadrugo in reklamirajo oni denar.
Že predkonference za ustanovitev zadruge so bile burne, in jih danes razumemo ravno tako kot razumemo ustanovni občni
zbor železničarske hranilnice, kjer so nekateri odklanjali sodelovanje, češ da je določeni delež 100 Din »premajhen«.
Važen je 25. november 1921 v zgodovini naše zadruge, ko je delegat pripravljalnega odbora potoval v Zagreb, prosil za lokale takratne Gospodarske poslovalnice (bivše skladišče za sol) in za nabrani denar deležev, obenem pa, da se dovoli snujoči se zadrugi ugodnosti, pregleda pravila itd. Na direkciji Zagreb niso hoteli skoro nič več poslušati, ker so med tem zaznali za neugodne poteke predkonferenc in za intrigiranje proti nameravani ustanovitvi železničarske zadruge. Dobili so ravnokar odlok od Ministrstva Saobračaja, da se nabrani denar za delež lahko povrne, za nadaljnjo prehrano železničarjev pa so smatrali, da je bolje imeti uradne aprovizacije kot pa mešati se med konzumente in odgovarjati na občnih zborih. Naš delegat ni klonil, in ker so videli njegovo odločno voljo in pogum, premagati vse težkoče, se je g. direktor Franič odločil, da se začne v tej smeri delati. Še isti dan je bilo vse redigirano, dovoljenje o prevzemu lokala Gospodarske poslovalnice, dovoljenje prevoznih in drugih ugodnosti (osebje G. p. sedem po številu) itd.
Dva dni pozneje se je vršil oni burni ustanovni občni zbor, kjer se je grozilo sklicateljem z dejanskimi napadi, kjer niso mogli priti do besede člani pripravljalnega odbora in kjer se je situacija za pijonirje naše zadruge rešila samo s pomočjo policije, ki je pozvala izvoljenega predsednika občnega zbora, nekega Krhneta, k redu. Slavni Beltram je izdal na nasvet policijskega organa (g. Žajdela) proglas: »kdor je proti, naj gre domov«.
Tako je ostalo v dvorani 23 železničarjev, ki so po mnenju odšli h 1400 železničarjev pobirali klobuke in svoje kosti, in Ustanovili so Nabavljalno zadrugo. Prijavilo se je na občnem zboru osebno ali pismeno 79 članov, zadosti, več kot potrebnih deset. Izvolil se je odbor: predsednik g. Vrišer Matija, podpredsednik g. Kobale Kajetan, odborniki gg. Sadel Jakob, Orel Ivan, čerček Srečko, Kahne Franc, Podbevšek Ferdo, Kjovsky Josip in Lukane Maks. Dne 5. decembra 1921 je sodišče vpisalo Zadrugo v zadružni register.
Železniška direkcija je med tem izdala po navodilu Ministrstva Saobračaja okrožnice, naj se pri izplačilu dne 1. decembra 1921 izjavi vsak uslužbenec, ali hoče postati član zadruge, ali hoče imeti denar nazaj. Ogromna večina je bila proti mdrugi, mnogo železničarjev je dvignilo denar radi pomanjkanja sredstev za božične praznike, in le 267 železničarjev je Priglasilo svoje članstvo. Postaja kot Ljubljana gorenjski kolodvor je dala samo 7 članov, iz Jesenic se je šele po daljšem času opogumil en član (g. Lavrič). Čast nekaterim postajam, kjer je ali postajenačelnik ali kak drug zaveden in vpliven mož znal Poučiti množico o koristi in riziku v zadrugi.
Preostalo zalogo bivše Gospodarske poslovalnice v vred-Uosti ca. 56.000 Din je prevzela zadruga »na kredit«, moko,
Pregled poslovanja nabavljalne zadruge železničarje
' GO
kO o co lO
CD ^ Cv| GO GO ^ O
CD
CM CO
vp cp
q3
S
S © r1 ■ j
S
>0Q
CD
g
I
'D
D.
iS
S
2

>o
OJ
o.
•2^
©
CD
CM
5
^©


*) Opombi
sladkor, sol, kavo na dolg, gotovine je bilo 800 Din, prvi vplačani deleži. Led je bil prebit, redno poslovanje se je začelo dne 2- januarja 1922.
Hočemo biti popolnoma pravični in pristaviti, da je k tej odločitvi, posebno k izdelavi pravilnika o potrošačkih zadrugah Offlogo in odločilno pripomogla strokovna organizacija »Zveza Jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani« med tem ko so nekatere propagirale najskrajnejši odpor. Taka je bila psihoza po vojni in po vojnih aprovizacijah.
Prostor za razdeljevanje moke v šiški.
Dne 5. januarja 1922 se je vršil izredni občni zbor, na katerem se je hotelo dati kritikom ponovno prilike, da oni prevzamejo vodstvo zadruge. Odstopil je ves upravni odbor. Toda ui jih bilo blizu, ki so nam dajali nasvete, svarili in učili; izvoljen je bil povečini stari upravni odbor. Predsedstvo je prevzel S- Čerček Srečko, ki je vodil že vse delo od oktobra 1921 naprej, v odbor je prišel tudi g. Železnik, tajnikom je bil izvoljen g- Poženel.
Novi odbor v naravni obliki se je vrgel na delo z vso silo. Pomisliti se mora, da noben teh odbornikov ni bil trgovsko flaobražen, da so bili brez izkušnje povečini celo v društvenem Posilovanju. Izkušenemu človeku bi bila cela akcija igrača, za
neizkušenega pa je bilo vse to ogromno delo. Gotovo je bilo med železničarji dosti ljudi, ki bi bili bolj zmožni in bi vodili celo podjetje z večjim uspehom. Samo škoda, da se niso oni oglasili in prijeli za delo, če že ne začeli in ustanovili zadrugo. V tem je ravno skrivnost in uspeh dela: začeti je treba.
S takimi težavami in malenkostmi, predsodki pa tudi nezavednostjo se je bilo treba boriti prva leta. To vedo le nekateri odborniki. Pa smo le prišli počasi od 8 predmetov preko 417 kg fižola in 12 grosov globina do kompletne špecerije in skoro kompletne manufakture.
Notranjost trgovine v šiški.
Sredi januarja 1922 je zadruga dobila aeonto deležev 50.000 dinarjev, to je bil drugi denar; prvi je bil oni, ko smo začeli prodajati sposojeno moko!
Med železničarji se je polagoma polegla nervoza in zginili so predsodki proti zadrugi v morebitni novi izdaji medvojne aprovizacije. Obratovanje in članstvo je naraščalo naravno in polagoma, vse do pomladi 1928.
Vsa trgovska zgodovina je razvidna iz tabele, pregleda poslovanja Nabavljalne zadruge železničarjev na strani 108.
Jeseni 1928 je sklenil odbor preadaptacijo trgovskih lokalov, ki jih je lepo in poceni izvedel takratni tajnik g. Poženel. V začetku leta 1926. je občni zbor sklenil ponovno povečati prostore. Težka je bila takrat odločitev. S trgovskega stališča je bilo morda neumestno, da se je zidalo na dveh krajih. Čas je
Pokazal, da je bilo s principijelno zadružnega stališča, in slu-c^jno nazadnje tudi s trgovskega stališča, pravilno, da se je 2ldalo. Kako bi sicer zmogli ves naval v času od marca do oktobra 1928.
V letu 1924. je sklenil občni zbor izdajati lastno glasilo ^Zadrugar«. Važen korak, ki se ga malokdo zaveda. Morda ga Prečita redno samo 3% članov ali še manj. En sami članek ali Par stavkov pa zadostuje, da se vzbudi v človeku sila, ki je v ojem skrita, ki se je niti ne zaveda. Postane morda tudi on Realist, boritelj za zadružno idejo.
Tipični vozički pred prodajalno podružnico v Mariboru.
Kaj pomeni en človek? To se vidi v naši zadrugi, kaj po-?ieni en človek, in to se vidi drugod, v aprovizaciji Zagreb, parajevo, v Subotici, kjer ni bilo enega človeka. Z lastnim' gla-sdom, potom katerega se je obveščalo članstvo o delovanju in o Principu delovanja v Zadrugi, je dobilo članstvo možnost, da so-(leluje s članki ali da prouči in potem izboljša metode uprav-Pfga odbora. Občni zbori se vrše sedaj gotovo bolj stvarno, kot 1)1 se sicer vršili brez lastnega glasila. Za polemiko in debato 0 osnovnih pojmih zadružne trgovine imamo sedaj priliko v ^Zadrugarju«.
. Kaj pomeni biti brez organiziranega stika s članstvom, brez Ustnega glasila, presodimo lahko po situaciji Gospodarske poslovalnice v letu 1924—1925; ko se jo je nameravalo preobraziti v legalno zadrugo, pa ni bilo pijonirjev, ni bilo vzgojenega
kadra ljudi, ki bi xnal to preurediti, pametno usmeriti in med množico zastopati. Ni bilo glasila. Urednik našega glasila je ves čas g. Rupnik, ki je vztrajno in dosledno zastopal čisto in radikalno zadružništvo. Pohvalijo ga celo nasprotniki (»Kon-zument« od 1. decembra 1928).
Leto 1928. pomeni precejšen preokret v naši zadrugi. Mini-sterstvo Saobračaja je odredilo likvidacijo Gosp. poslovalnice že pomladi 1927. Čez leto dni se 'je zaprlo lokale.
Kaj pomeni za zadrugo z 1800 člani in 3-5 milijona dinarjev obratnega kapitala prevzeti 7000 konzumentov, za dva meseca
Zunanjost prodajalne na Masarykovi cesti v Ljubljani.
zadolžene, brez denarja in iz doslej nam neznanih vzrokov brez lokala.
Deviza zadruge je bila s par izjemami: »Pomoč za vsak0 ceno!« Tudi če bi si morali izposoditi denar od banke!
Sreča je bila našim pijonirjem naklonjena. Dogodki so se vrstili tako, da ni bilo potreba pomoči pri bankah. Ustanovil1 smo zaporedoma v Mariboru in Mostah svoje prodajalne, odkd' pili zalogo Gospodarske poslovalnice kot edini resni reflektad
Čakali smo pa ravno za Maribor in pozivali, naj bi kd° •drug prevzel to breme. Ker niso sami storili pozitivnega korak# oni, ki so v Mariboru ugovarjali proti ustanovitvi podružnice smo prišli na pomoč mi. Podobno kot v letu 1921.!
Prišli smo sedaj na mesečno prodajo preko 3 milijone dinarjev, imamo 72 uslužbencev, dosegli bomo v doglednem času še večji promet in število članstva.
In moralna stran teh uspehov? V Beogradu so rekli: »Ni dobro, če imajo železničarji svoje lastne gospodarske (prehranjevalne) ustanove, postanejo preveč samozavestni!« In iz Ljubljane iso pisali: »Obdržimo Gospodarsko poslovalnico ttresto zadruge, da imamo ljudi v rokah za slučaj štrajka!« Lanes se začne dvigati zavest železničarja.
To je ono zaupanje samo v sebe1, geslo: Samopomoč na gospodarskem polju, svobodni, neodvisni, vedno pripravljeni na pomoč; toda odločni, da branimo pravico in resnico ter gospodarske interese svobodnega človeka.
Notranjost železniške hranilnice v zgradbi Nabavljalne zadruge v šiški.
Tiha, a tem bolj žilava je bila borba za osnovne pojme in Principe moderne zadruge. Malokdo ve, koliko so prestali in tvegali posamezniki!
Danes je zadruga v svojih obrisih vpeljana in organizirana xa celo Slovenijo. Aparat gre avtomatično naprej in se bo še sPopolnjeval. Kdo mu je dal obliko in življenje?
Par skromnih pijonirjev, kot Blaž Korošec, Berbuč, čerček, Rupnik, Cvefnič, ranjki Leitgeb. Od prvega upravnega odbora le ostala do danes samo še troj ica: čerček, Kyovšky in Železnik (od 5. januarja 1922). Današnji odbor je: Predsednik Čerček Srečko, podpredsednik g. Rupnik Franjo, tajnik §■ Negro Ivan. Odborniki gg.: Fratina Ludvik, Kyovsky Josip
s
(obenem blagajnik), Kuštrin Ivan, Mravl|e Božidar, Železnik Franjo (obenem knjigovodja) in Žemlja France.
Nadzorni odbor se je zelo menjaval in je končno dobil par agilnih mož. Predsednik g. Škerjanc Ivan, podpredsednik Dežman Pavel, tajnik Klebel Emil; ostali odborniki: Furlan Josip. Feldin Hinko in Gabrovšek Alojzij.
Poleg sedanjih delavcev in pijonirjev, posebno našega neumornega in agilnega predsednika g. Čerčeka, ki je vodil upravni odbor od uspeha k uspehu, ki si je stekel nevenljivih
Upravni odbor:
Od leve proti desni sedijo: Rupnik Franjo, podpredsednik; Čercek Srečko, predsednik in Kyovsky Josip, blagajnik. Od leve proti desni stojijo: Negr° Ivan, tajnik; Fratina Ludovik, odbornik; Žemlja Franjo, gdbornik; Železnik Franjo, knijgovodja; Kuštrin Ivan, odbornik in Mravlje Božidar, odbornik-
zaslug na procvitu tega skoraj iz nič zraslega mogočnega podjetja ob sodelovanju vsega odbora, se moramo spomniti tudi originala, bivšega poslovodje g. Kobaleta, in pa ure in mravlje g. Vrišerja. Bil je prvi predsednik zadruge.
Sedaj je v pisarni zadruge v 78. letu, točno 10 tu- na dan, spomin svež, pisava krasna, vzoren red, za zgled celo mlajšim v 20. letu. Za 50 letno zvesto 'Službovanje so ga ravno še p° starem vpokojili, morda je na njegov račun kdo dosegel dva meseca prej višji položaj.
Naj živi zadružništvo!
N a d z o- r n i o d b o r:
Od lev© proti desni sedijo: Kiebel Emil, tajnik; Škrjane Ivan, predsednik Dežman Pavle, podpredsednik. Od leve proti desni stojijo: Furlan Josip, odbornik; Gabrovšek Alojz, odbornik in Feldin Hinko, odbornik.
V. N. Vujnovic,
Upravnik Saveza Nab. Zadruga Drž. Službenika:
Naše činovničko zadrugarstvo
Kad bi hteli da u celini prikažemo naše činovničko zadru-Sarstvo morali bi da ulazimo i u analizu elemenata njegovog Postanka i njegovog razviča. Njegov postanak, medutim, prelazi u predratne godine, to jest, u godine pre našeg narodnog
I	državnog ujedinjenja. U to doba živeli su državni službenici
II	šest ne samo pravno raznolikih, nego i u šest privredno i socijalno raznolikih područja. Šta više i kulturni stepen tih podreja bio je raznolik. Sve te razlike morale su imati i imate
svog jakog uticaja na život i rad, na socijalni in privredni Položaj i razvoj činovničkog staleža.
U torne šarenilu raznih prilika nalazi se i po neka svima ^jednička črta, zapravo, u glavnem dve. Prvo je svima zajed-Pičko to, da su svi činovnici — kao po Bogu i danas — bili u
stalnoj materijalnoj borbi za održanje. Nigde im se nije presi-palo, svagde je po nešto nedostajalo. Druga glavna svima za-jednička črta i osobina je u torne, da — kao po Bogu još i danas — nisu znali oceniti prilike života ni priči organizaciji bilo za odbranu svojih staleških bilo za odbranu svojih ekonomskih interesa. Prirodna posledica ove svima zajedničke druge črte bila je u torne, da nisu stvarali svoja udruženja, a u koliko je tih udruženja i bilo, morala su tek da životare. Pravih, velikih i močnih činovničkih organizacija nije ni bilo, ni staleških ni ekonomskih.
Ne treba misliti, da je to tako bilo samo usled nedovoljno razvijene staleške i zadružne svesti. Ne, ima torne i drugih razloga, koji donekle i opravdavaju taj nehat za sebe i svoje drugove. Napomenučemo ovde samo to, da je na našem istoč-nom narodnom području bila u stvaranju narodna država, u kojoj su se činovnici decenijama nalazili u preratnom, ratnom in poratnom stanju. Takve prilike i takvo vreme nije podesno za stvaranje staleških udruženja, jer se svi staleži iscrpljuju u večoj i težoj narodnoj borbi. U zapadnom našem narodnom području vlada tuda vlast, pa i tu činovnik učestvuje svom sna-gom u odbrani nacionalnih interesa, a uz to mora da se bon za opstanak u službi, jer je obeležen kao nepouzdan u društvu svojih antinacionalnih drugova.
U torne vremenu javljaju se samo počeci udruživanja i to u nekom kraju (Slovenija) više, a u drugom slabije ili nikako (Cma Gora). Neki staleži pokazuju veču aktivnost (n. pr. učitelji), a drugi baš rdkakvu. Zadruge (b:!o kreditne, bilo stan-bene), u koliko i postoje, rade svaka za sebe, bez ičije pomoči, bez medusobne veze, a večinom su lokalnog značaja.
U takvom stanju ulazi se u veliki rat, a iz njega izlazi se, može se slobodno reči, još u gorem stanju (n. pr. železniški službenici). Nestašica hrane za vreme rata dovodi po negde (Hrvatska) do činovničkih »aprovizacija«, koje imaju izgled na-bavljačkih (potrošačkih) zadruga. To se isto javlja u drugim krajevima neposredno posle rata, u onim danima velike bede i nemaštine (Srbija).
Takav je, eto, posle rata i u vreme svaranja naše današnje države u glavnom bio osnov činovničkom zadrugarstvu. Pravo reči, trebalo je početi sasvim iznova, od temelja, a i počelo se. Početak ide u dva pravca, u obnavljanju ranije organizacije (u glavnom službenici državnih železnica i učitelji) i u stvaranju nove (svi ostali državni službenici).
Akcija obnavljanja dovodi do rada (izostavljamo manje i neznatnije organizacije) Zadruga železniških službenika u Beogradu i Zagrebu i živežnih skladišta u Sarajevu i Ljubljani (ovo je sad Nabavljačka Zadruga po Uredbi).
Uz ove potrošačke (nabavljačke) organizacije stvaraju se i kreditne zadruge železniških službenika u Zagrebu, Beogradu
(zajedno sa potrošačkom) Sarajevu i Ljubljani. Svaka od ovih radi na području svoje direkcije. Jedino na području Subotičke železniške Direkcije nema nikakve organizacije.
Druga važnija akcija za stvaranje opšteg činovničkog za-drugarstva dolazi od Strane države. Godine 1920. izlazi Uredba o Nabavljačkim Zadrugama Državnih Službenika i Savezu Na-bavljačkih Zadruga Državnih Službenika. Država je donosi zbog vrlo teškog materijalnog stanja državnih službenika, kome nije mogla pomoči direktno, povišenjem prinadležnosti. Uredba prepisuje, da činovnici moraju osnivati Nabavljačke Zadruge, a s druge strane odreduje, da se za stvaranje kapitala za te Zadruge naplacuje 1% od svih liferacija državi kroz 5 godina, da se taj kapital predaje Savezu, a Savez da kreditira sve Zadruge. U dve tri godine osnovano je po toj Uredbi i proradilo je preko sto Nabavljačkih Zadruga u celoj državi, sa oko 40.000 članova.
Moramo da pomenemo i trecu akciju, koja i ako nema širi ili opšti karakter, opet dovodi do stvaranja Zadruga, a preko ovih do manjih ili večih rezultata u korist činovnika-članova. Ovde dolazi u obzir osnivanje činovničkih kreditnih zadruga i zadruga za podizanje činovničkih stanova. One su u glavnom samo lokalnog karaktera, a ne malo sve se bore sa nestašicom potrebnih materijalnih sredstava, usled koje ne mogu da zadovolje velike potrebe svojih članova i ako inače rade besprekorno i uz veliko požrtvovanje svojih voda. Sto kreditnih, što stanbenih Zadruga ima oko 30, a nalaze se redovno samo u činovničkim centrima večih gradova.
Ovakvo opšte stanje činovničkog zadrugarstva bilo je sve do danas. Sta se vidi iz toga stanja? Vidi se velika pocepanost na štetu svih Zadruga i svih državnih službenika.
Pocepanost na polju Nabavljačkih (potrošačkih) Zadruga ima za posledicu slabljenje snabdevanja usled nemogučnosti sopstvene proizvodnje (za velik i stalan broj potrošača) i usled nemogučnosti velikih nabavaka (iz prvog vrela i uz najpovolj-niju cenu).
Pocepanost i usamljenost rada Kreditnih Zadruga i Zadruga za podizanje stanova onemogučuje njihovo snabdevanje jeftinim kapitalom i u potrebnoj količini, a s druge strane pravilnu cirkulaciju toga kapitala prema potrebama kako se one gde javljaju, kao i njihovu likvidnost i snagu prikupljenja ušteda.
S jedne strane, stečeno iskustvo, da ova podvojenost škodi, a s druge strane sve veče potrebe, izazvale su državne služ-benike da traže popravku toga stanja. Toj tražnji i želji činov-nika izašla je u susret i zakonodavna vlast, te je došlo do izmena > dopuna Uredbe o Nabavljačkim Zadrugama Državnih Službenika (vidi Službene Novine od 12. maja 1928. Br. 107/XXXV).
Tim izmenama Uredbe odreduju se tri vrste Nabavljačkih Zadruga: Zadruge Državnih Službenika za Nabavku Namirnica
(Nabavijačke), Zadruge Državnih Službenika za Nabavku Kredita (Kreditne) i Zadruge Državnih Službenika za Nabavku Stanova (Stanbene). Sve ove tri vrste Zadruga mogu od sad da budu u članstvu Saveza Nabavljačkih Zadruga i Savez je dužan da kreditira sve tri vrste, dok je do sad mogao da prima u članstvo' i da kreditira samo Nabavljačke Zadruge. Odreduje se još i to, da je Savez dužan od svoga kapitala da odvoji 30 milijona Dinara za Kreditne i 30 milijona Dinara za Stanbene Zadruge (povišenje te sume odred ivače skupština Savezova).
Kao sto se iz ovoga vidi, cilj je izmena Uredbe bio, da ujedini sve tri glavne vrste činovničkih zadruga u jednome Savezu i sa jednim velikim kapitalom, a radi lakšeg i efikas-nijeg postizavanja namenjenih im ciljeva, ostavljajuči svima Zadrugama njihovu pumi samostalnost u njihovom radu.
Osim toga na osnovu ovili izmena Uredbe omogučuje se stvaranje činovničkih Kreditnih i Stanbenih Zadruga gde to do sad pravno nije bilo moguče (Srbija), kao i to, da do sad osnovane Kreditne i Stanbene Zadruge mogu uči u Savez i time se rešiti raznih tereta (porez, zvanične revizije i slično), koji ih van Saveza težko pritiskuju.
Na kraju nije bez važnosti ovo ujedinjenje u Savezu i zbog predstoječeg donošenja Zakona o Zadrugama, koji če u glavnem imati u vidu zemljoradničko i radničko zadrugarstvo.
Pretpostavljajuči, da če se na osnovu pomenutih izmena Uredbe činovničko zadrugarstvo pravilno razvijati i uskoro postati onako ujedinjeno, kako se predvida Uredbom, mislimo, da če ono moči da da dobre rezultate u svima pravcima u korist državnih službenika. Razume se, da bi se u torne prevario svaki onaj, koji bi to odmah očekivao. To je velik i težak rad, za koji treba porod dobre volje, pored napomog, požrtvovnog i sistematskog rada, još i dovoljno vremena, jer je i tu vreme vrlo jak faktor. To ne znači da treba vrlo mnogo vremena, jer i u torne pogledu stoji mnogo i do samih nas. Sto smo svesniji potrebe da radimo na ostvarenju toga cilja, brže čemo ga i postiči, za krače vreme.
Pravilno prevedena organizacija Kreditnih Zadruga u celoj državi imala bi da obuhvati celokupno državno činovništvo i službenike samoupravnih tela i Komora. U toj organizaciji nači če se, dakle, bar oko 150.000 članova. Samo udeli, računajuči samo po jedan na jednog člana iznosih bi oko 40,000.000 Din, ali treba da se uzmu barem u dvostrukoj sumi obzirom na veči broj onih, koji če upisati više udela bilo sami! od svoje volje bilo po odobrenim im kreditima. Po vremenu, dakle, sami udeli iznosih bi oko 80,000.000 dinara. Dodamo h udelima onaj početni kapital od 30,000.000 dinara, koji če Savez dati na upo-trebu Kreditnim Zadrugama, i polovinu one sume koja če se prikupiti obustavama po 10 i 5 dinara, to jest oko 15,000.000 dinara, imale bi one oko 125,000.000 dinara na raspoloženju,
ne računaj uči k torne uloge, koje treba da pr;ikupe medu elat-novima i nečlanovima. Prema torne, državni i samoupravni1 či-novnici imali bi za svoje kreditne potrebe otprilike takvu sumu, koja odgovara kapitalu jednog današnjeg velikog novčanog zavoda. Ta bi se suma još i mehanioki povecavala stalnim porastom rezervnih fondova, naknadnim obustavama od novo-postavljenih činovnika i povečavanjem uloga.
Ovo sto rekosmo za Kreditne Zadruge vazi donekle i za Stanbene Zadruge. Samo kod ovih valja uvažiti to, da njihov rad neče obuhvatiti toliki broj činovnika, koliko rad Kreditnih Zadruga. To leži u prirodi same stvari. Mnogim od činovnika, kojima je potreban lični kredit, nije potrebna pomoč Stanbenih Zadruga, jer ili imaju kuču ili nemaju potrebe (n. pr. neženje) da grade kuču. Osim toga gradnja kuče i uz pomoč Stanbenih Zadruga, traži da dotični član ima bar neki minimalni sopstveni kapital, a toga mnogi nemaju i ne mogu da ga nabave. Pri torne treba uzeti još u obzir i to, da u nekim mestima nije pitanje stanova mnogo osetljivo, a prema torne ne oseča se ni jača potreba za gradnjom stanova. Nestalnost državnih činov-nika, njihovo po nekad cesto premeštanje iz jednog mesta u drugo, takoder umanjuje volju za gradnjom sopstvenog stana. Na posletku treba imati u vidu i to, da gradnja stanova jednog dela činovnika ide u korist onih činovnika, koji neče ili ne mogu sami ulaziti u gradnju kuča, jer se gradnjom kuča onih prvih oslobadaju stanovi, tražnja biva manja, a usled manje tražnje pada zakupnina. Iz ovoga se vidi, da če rad stanbenih Zadruga ipak biti od velike koristi svima činovnicima, gradili oni stanove ili ne gradili. Zbog te opšte koristi treba da pomognemo rad stanbenih Zadruga svima mogučim sredstvima, koja če nam stajati na raspoloženju, jer je i zadatak, koga Stanbene Zadruge imaju da izvrše, težak i zahteva velika dejstva. Naročito če biti potrebna saradnja Kreditnih Zadruga sa Stanbenim Zadrugama. Kreditna organizacija, kao življa, izgradiče se brže i moči če da bude desna ruka stanbenoj akciji, što više, u izvesnim manjim i lakšim slučajevima moči če ne samo da je pomogne nego i da je zameni.
Ovo su naši pogledi na činovničko zadrugarstvo, a pračeni su verom, da če ono doneti one uspehe, koje s pravom od njega ocekujemo, ako se bude baziralo na dobro razvijenoj zadru-garskoj svesti i solidarnosti svili državnih i samoupravnih či-hovn ika.
Ime Zlka zadostuje.
Napišite to v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo Zilco v rdečih zavitkih.
negovanje naravne lepote
Velika priljubljenost Elida=artiklev je utemeljena v njeni neprekosljivi kakovosti. Proizvod, ki je najmanj toliko vreden kot * najfinejši izdelki inozemskega izvora. Elida nudi v njenih obilnih proizvodih vse, kar rabite za negovanje Vaše naravne lepote.
ELIDA

Koliko državnih nameščencev je v naši državi?
O številu državnih nameščencev se čujejo pogosto prav fantastični podatki, osobito tedaj, kadar napadajo državno administracijo. Vemo, da je to najljubša kost za kritikastre. Na shodih in političnih zborovanjih se imenujejo številke, ki o ajih govorniki sami dvomijo, da so pravilne. Ponavadi pravijo: Dvestotisoč jih je, pa tudi več; nekateri so se povzpeli celo aa 300.000! Značilno je, da se govori vedno samo o „urad-nikih“, da je teh toliko, ki se valjajo po pisarnah; ne mislijo pa in bog varuj, da bi šteli v to število tudi delavski perso-nal in oficirje ali celo podčastnike in žandarmerijo! Čim bodo pogledali niže naštete številke, tedaj šele se jim bodo odprle oči, da ugledajo svojo, recimo zablodo. Pravimo: zablodo, a ne zlohotno demagogijo.
Smo že v „N. Glasu" nekoč demantirali vse te samovoljne, fabulozne trditve. Sedaj navajamo avtentične podatke, uradne, ki smo jih povzeli iz predloga za budžetno leto 1928/29. Poudariti moramo takoj, da je faktično število državnih nameščencev manjše od onega v proračunu, ker so v le-tem našteta tudi vakantna mesta, ki jih je treba v teku leta popolniti. Žal, se celo in le prerado zgodi, da se niti vsa la mesta ne zasedejo. Povedati je treba tudi, da je finančnih kontrolnih organov nastavljenih mnogo manj, kot zahtevajo formacije in da je vse žandarmerije samo cca 15‘000, da jih je pa v proračunu predvidenih 18.000.
Po proračunu za 1. 1928/29 je vseh uradnikov (I-—III ka-
tegorije):
V I.	kategoriji	jih	je	10.385
v II.	„	„	„	27.404
v III.	„	„	„	6.036_________________
vseh............ 43.825
poduradnikov	je........................12.448
slug..................................... 5.750
dnevničarjev...........................11.473
častnikov................................ 7.878
podčastnikov............................. 9.386
orožnikov pa	je . . ...................18.000
vseh skupaj . . 108.760

Vsi ti državni nameščenci so razporejeni takole:
I.	Nameščenci državne administracije.
Široka (uprava)		i. _ S -ž £ .3 .S	Dnevni-čarj' m honorannki	Častniki in podčastniki	Orožniki	Skupaj
Vrhovna	državna uprava ....	387	31			418
Ministrstvo pravde			7246	1070			8316
	za prosveto 		26279	2787			29066
	za vere 		854	23			1127
	za notranje zadeve . .	5904	875	459	18000	25238
	za narodno zdravje . .	1825	1223			3048
	za zunanje zadeve . .	371	226			597
	za finance		12196	1663			13859
	za vojsko in mornarico	1785	2419	7419 938)		21009
	za gradbe . .	2240	461			2701
	za promet (brez želez.					
	uprave!'		513	32			545
	za kmetijstvo ....	86(i	125			985
	za trgovino in ihdustr.	1069	53			1122
	za socialno politiko .	256	189			445
	za agrarno reformo . .	238	45			283
»J	za izenačenje zakonov		(šofw) 1			1
	Vseh skupaj	62023	11473	35264		108760
Glede te tabele je važno, da pripomnimo to-le: Vse to osebje, oziroma ti izdatki zanj so budžetsko breme, t. j. fiskalna obremenitevproračuna. Kadarkoli se resno razpravlja vprašanje: ali je število uradništva veliko ali ne? — vselej se mora tedaj vpoštevati samo število v gornjem pregledu (tabela I.) naštetega nameščenstva. Kajti državni nameščenci po spodnji tabeli II. so samo nameščenci državnih podjetij; isto je z materijalnimi izdatki za ta podjetja. Vsi izdatki za prve in druge ne tvorijo fiskalne obremenitve proračuna, saj so predpogoj za produkcijo in obrat ter dohodek. Veliko osebja, večja produkcija v večjem obratu — to vse so samo zdravi in dobri pojavi. Deplasirano je vsled tega, kazati s prstom na veliko število državnih nameščencev v državnih podjetjih, saj se bi to reklo, da nima tak človek nobenega pojma o gospodarski politiki. Samo en primer: Sedaj se eksploatira
10.000	km železniške proge, za njeno upravo imamo okroglo
25.000	železniških nameščencev (ne vštevši začasne delavce). Razumljivo je, da bo število nameščencev porastlo, če bomo zgradili nove železnice. Tako je z vsemi podjetji. Kar velja za privatno gospodarstvo, velja tudi za državno.

II. Nameščenci državnih podjetij.
Stroka (uprava)	PreTidiiiih uradnikoT, pod-irainitoT in slug	Cnernitarji in honorarni namešeenoi	j Skupaj
Prosvetno mir>i4rsHo (tiskarna, gledališče,			
kniigarna)	-		- 600	638	1238
Zdravstvu (kopališča, zdravilišča) ....	819	1250	2069
Financa (monopolska uprava, državna po-			
sestva cukrarna)			1114	403	1517
Železnice, rečna plovba		29023	2905	31928
Pošta, telegraf telefon 		10646	12423	23069
Kmetijstvo (vzorna posestva, žrebčarne, vr-			
tovi, sviiarne)		119	498	617
Šume in rudniki		2557	94	2651
Trgovina in industrija (državna hipotekarna			
banka, tkalnica preprog i. t. d.)	.	269	61	330
Vseh skupaj	45147	18272	63419
Pregled aktivnih državnih uslužbencev v Sloveniji.
1 yj) d	Državni uslužbenci v resoru ministrstva	Storilo držnrnih nslužbencor rsoh ust (uradniki, profesorji, ueitelji itd.) nrršdoni t katogorije			Število zva-ničnikov	Število slu-žiteljev	■ — ° tfi ju	
N		I.	II.	| III.				1 ^
1.	Vrhovna drž. upr. (Mestna kontrola)		6	_		__		6
2.	Miuistr. za finance	51	397	79	1570	75	70	j 2242
3.	„ za agr. ref.	6	3	4	4	1 89	9	27
4.	„ za nar. zdr.	99	31	34	43		793	1089
5.	„	prosvete	354	4078	171	32	1 105	192	| 4932
6.	„	notr. del	105	14	134	417	40	59	769
7.	„	ver	33	—	—	—	2	833	808
8.	„	trgov, in industrije	48	42	39	6	13	22	170
9.	„	soc pol.	4	9	6	4	—	15	38
10.	„	kmet. in voda	lil	31	27	' 13	9	24	215
11.	„	pravde	282	134	127	275	125	28	971
12.	„	javnih del (gradjev.)	37	5	10	29	166	446	693
13.	„	šum in rudnikov	29	6	39	15	7	7	103
14.	„	pošte in telegrafa	17	648	123	500	120	637	2045
15.	„	prometa	99	564	1243	3222	101	5435	10664
16	Monopolna uprava	1	17	12	11	1	1120	1162
17.	Poštna hranilnica	3	25	41	22	6	22	119
18.	Carinarnica	!	3 1	124	H I	5	7	49	202
	Skupaj . j	1282	6134	2103 J	6168	867	9761	26315

Od nameščencev v I. razpredelku (45.147) odpade na urad-ništvo J. kategorije 1858, na II. kategorijo 7469, na III. kategorijo 8362 — vseh 17.689; na poduradnike 21.342, na sluge 6116. Glede dnevničarjev je pripomniti, da so to večinoma delavci pri monopolu, pri pošti, pri železnici i. t. d.
Če torej rekapituliramo vse podatke ter seštejemo vse nameščence v državni administraciji in v državnih podjetjih, dobimo: 61.514 uradnikov, poduradnikov 33.790, slug 11.866 poleg 29.745 dnevničarjev, nadalje 7878 častnikov, 9386 podčastnikov in 18.000 orožnikov, ali skupaj 172.179 državnih nameščencev. To vse-kako ni za državo s 13 milijoni prebivalstva tako strašno število-
„PLANINKA“ ZDRAVILNI ČAJ
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, zoper slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenje mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Spodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. „Planinka“ čaj je pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca:
Lekarna BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
Dobi so v vseh lekarnah.
Miloš Štibler, Beograd:
Edvard Vansittart-Neale
Vsem velikim pokretom so že v početku stali na čelu veliki možje, katerih udejstvovanje je vplivalo tudi še na ljudi poznih rodov. Samo da potomci le prepogosto ne poznajo takih prednikov niti po imenu, a še mnogo manje po delih. Kjer pa takn nepoznanje vlada, je to skoraj redno na škodo pokreta. Mnogo' kaj bi bilo drugače, ako bi pristaši pokreta poznali svoje velike prednike, njihovo mišljenje in njihova dela; z večjim razil' mevanjem in z večjo ljubeznijo bi sodelovali v svojem pokreta, a na ta način bi se dosegli tudi povoljnejši uspehi.
Zadružništvo predstavlja velik pokret, ki mu je po širin} in vsebini bilo morebiti le krščanstvo podobno, ako se ne bi smelo smatrati sploh kot nadaljevanje onega pravega, čistega* starega krščanstva. In tudi zadružni pokret ima svoje apostole, svoje mučenike, ki so se dobesedno žrtvovali za zadružno misel, globoko prepričani, da se žrtvujejo za plemenito stvar. Zgodovina zadružništva navaja nekaj najlepših imen takih apostolov, a eden najodličnejših je bil zraven Roberta Owena Edvard Vansittart-Neale, Anglež, kakor prvi. Predniki so bili prav za praV Nizozemci in se je družina preselila na Angleško za časa an-
gleškega kralja Viljema III. (vladal od 1689 do 1702). Družina se je poprej imenovala samo Vansittart; ko pa je Edvardov oče kupil posestvo stare angleške rodbine Neale, je dodal imenu ^Vansittard« še ime »Neale«.
Edvard Vansittart-Neale se je rodil 1. 1810. Oče ni dovolil, da obiskuje šolo, nego se je deček učil doima. Že s sedmim letom se je moral učiti latinščine. Bil je nadarjen in imel je izvrsten spomin ter mu učenje iz teh razlogov ni delalo težav. Učitelj mu je bil do 14. leta oče sam. Šele po tem letu je odšel v višje šole, da se pripravi za študij na vseučilišču, kamor je vstopil 1. 1828. in sicer na slavno vseučilišče v Oksfordu. Kakor je iz njegovega dnevnika razvidno, se je takoj pri vstopu v vseučiliščni študij odločil, da hoče dnevno delati devet ur; yemdar tega sklepa ni izvršil, nego je delal mnogo več. Čital in študiral je pozno v noč, dokler ni zaspal sede pri študijski mizi. Mnogo se je pečal z zgodovino človeštva in z bogoslovnim študijem ter se je pripravljal za duhovniški poklic, a je pozneje ta cilj spremenil in se posvetil odvetništvu. Študije na vseučilišču je dokončal 1. 1832. in se kmalu za tem podal na potovanje po vseh važnejših krajih zapadne in srednje Evrope, da se seznani z razmerami in da se nauči jezikov. Po povratku je Postal advokat v Londonu. Bil je izvrsten pravnik in govornik. L. 1837. se je oženil. Kmalu je bil zelo ugleden in premožen človek.
Že v svoji mladosti se je Neale mnogo zanimal za socijalna vprašanja, ki so se na Angleškem že v 18. stoletju močno poudarjala. Saj je v tej deželi bilo tlačanstvo odpravljeno še pred francosko revolucijo, ki pada v 1. 1789., a to na tak način, da so tlačeni kmetje dobili svobodo, veleposestniki pa zemljo. Tako Je bilo naenkrat na razpolago mnogo delavnih moči, kar je zelo Povoljno vplivalo na razvoj angleške industrije. Toda kmalu se je pokazalo, da je za delavce in rokodelce tudi v novih razmerah življenje težko: Delavca in rokodelca so izkoriščali posestniki kapitala, industrijalci in lastniki trgovskih podjetij. Odpor je takoj sledil in vodil že okoli 1. 1770. k ustanavljanju uabavljalnih zadrug, zadružnih pekarij, zadružnih mlinov, zadružnih mesnic itd. Zanimanje za socijalna vprašanja postaja vse večje, a okoli 1. 1845., ko je Neale užival že velik ugled, se na Angleškem bavi s temi vprašanji tudi veliko število učenih ljudi in znamenitih javnih delavcev. L. 1849. so taki možje ustanovili »Društvo za ustanavljanje delavskih produktivnih zadrug«, ker so bili prepričani, da se more delavec s pomočjo takih zadrug osvoboditi izkoriščevanja. Temu društvu je pristopil tudi Neale. Njemu, ki je že poprej zasledoval delovanje Peke krojaške zadruge, je izgledala misel delavskih produktivnih zadrug zelo enostavna. Treba samo delavce (rokodelce) Prepričati, da bodo s pomočjo zadružnih delavnic obdržali podjetnikov dobiček za sebe in stvar je na pravem potu. A osnovna načela ljudi, ki so ustanovili »Društvo za ustanavljanje delav-
126
skih produktivnih zadrug«, so bila kratko sledeča: 1. Človeška družba je iz mnogih členov sestavljeno telo, a ne nakopičenja atomov, ki se medsebojno sovražijo in uničujejo.
2.	Delavci naj si bodo tovariši, a ne rivali (nasprotniki);
3.	Zamenjavanje pridelkov oziroma izdelkov se mora vršiti po načelu pravičnosti, a ne po načelu sebičnosti.
V tem društvu je Neale marljivo sodeloval ter mu je kmalu postal duševni vodjia. 0 zadrugah je mislil tako-le: »Zadruga je sredstvo, pri katerem si pomagaš' z lastno močjo, a brez sebičnosti (egoizma). Je medsebojna pomoč ljudi, ki hočejo sebi pomagati s tem, da pomagajo svojemu bližnjemu. Je skupno delo ljudi, ki v bližnjem vidijo tovariša, s katerim skupno delajo in skupno delijo dobiček.« Tako- je mislil ta plemeniti mož in se temu primemo tudi udejstvoval. Vedno več svojega časa in moči je posvečal zadružni propagandi, kar je nepovoljno vplivalo na njegov odvetniški poklic, kjer je imel vedno manj strank in je nazadnje odvetniško pisarno sploh opustil ter se popolnoma posvetil zadružništvu. Žrtvoval se je zadružništvu v pravem pomenu besede. Raznim zadrugam je dajal denar, da bi jim omogočil življenje. Nekatere so lepo uspevale, druge so propadle, vse pa so dale poznejšemu zadražništvu mnogo koristnih zgledov in izkustev. L. 1852. je kupil neko železno industrijo in jo izročil delavcem! v zadružno izkoriščanje. Vendar zadruga ni pokazala uspeha, nego je propadla. Ravno tako se je Neale v tem času mnogo zanimal za konzumne (nabavljalne) zadruge in je celo uredil »zadružno agenturo« z nalogo, da preskrbuje konzumne zadruge z dobrim in cenenim blagom-To Nealejevo delo se smatra kot začetek poznejše nakupne centrale konzumnih zadrug. »Zadružna agentura« je v hudih bojih s trgovci pretrpela znatne izgube, kar je zopet padlo v breme Nealeju.
Razume se, da se je pri takem razvoju Nealejevo premoženje hitro krčilo in 1. 1854. je bil že takorekoč ob vse. Le majhna hišica mu je1 še ostala. Njegove izgube se računajo na 60 tisoč funtov šterlingov, kar bi danes predstavljalo okoli 15 milijonov dinarjev. V tem Neale močno spominja na nekega drugega za zadružništvo znamenitega Angleža, Roberta Owena (živel od '1771 do 1858). Le-ta je bil bogat industrijalec, ki je istotako žrtvoval svoje premoženje za zadružništvo. To je posledica globoke vere v pravilnost zadružne misli, kakor tudi velike duševne plemenitosti. Tako delajo dobri ljudje, ki so zmožni sebe popolnoma žrtvovati na korist svojega bližnjega.
Neale in njegovi prijatelji so kmalu uvideli, da treba dati ljudem, katere hočemo organizirati v zadruge, posebno izobrazbo. Delavce treba pred vsem vzgojiti za skupno delo, tako so dejali, šele potem se bodo dali doseči pravi uspehi-Na ta način je nastala v Londonu 1. 1854. prva šola za delavce, ki se je kmalu razvila v imeniten vzgojni zavod, iz katerega je prišlo mnogo poznejših dobrih zadrugarjev. Obenem je Neal®
spoznal potrebo zadružnega zakonodavstva in že 1. 1852. je angleški parlament sprejel zakon, ki vsebuje prve določbe glede zadrug. L. 1862. je prišel zopet po Nealejevi zaslugi nov zakon, ki predvideva zadruge z omejeno zavezo. Razun tega je' Neale začel mnogo pisati. Napisal je nebroj člankov in razprav, kakor tudi več knjig in brošur, vse v želji, da se ljudstvo čim najbolje seznani z zadružno idejo.
Pri takem propagandističnem delovanju je zanimanje za zadružništvo pri Angležih stalno rastlo in rastle so tudi zadruge. Zadrugarji so začeli prirejati sestanke, konference, na katerih se je mnogo razpravljalo o novih izkušnjah v zadrugah. Tako ^menjavanje misli o praktičnem delu v zadrugah je zelo po~ voljno vplivalo na nadaljnji razvoj zadružništva; radi tega je bilo zadružnih sestankov vedno več in se je nazadnje spoznala Potreba velikega zadružnega kongresa. Neale je bil glavni so-kudnik v konferencah, ki so razpravljale o kongresu, a kongres sam se je vršil maja meseca 1. 1869. v Londonu. Na temi kom gresu so zadrugarji položili temelj angleške »Zadružne zveze«, ki pa je bila uradno potrjena šele 1. 1889. Neale je seveda največ sodeloval v centralnem odboru, ki se je sestavil na kongresu ’• 1869., a od 1. 1875. dalje je bil glavni tajnik centralnega odbora. Bil je že 65 let star, ko je prevzel to važno mesto, toda se je deloval v svojstvu glavnega zadružnega tajnika polnih 16 let, do 1. 1891. V svrho zadružne propagande je tudi v visoki starosti še vedno mnogo potoval po celem Angleškem, prirejal sestanke s predavanji in pisal. Tudi treba omeniti, da je v starosti 65 let še potoval v Ameriko ter je hotel doseči za angleške konzumne zadrfuge neposredne stike fc ameriškimi tarmerji (kmetovalci) radi nakupa hrane.
Tudi je treba omeniti, da je Neale 1. 18&5. podedoval veliko Posestvo, kar pa ga nikakor ni zadrževalo v njegovem zadružnem delovanju. Posestvo je dajal v najem; toda najemnikov ni °diral niti najmanje. Ostal je le sebi zvest, ko je v vsakem Pogledu skrbel za dobrobit svojih najemnikov. Skrbel je, da ?° imeli lepa stanovanja, razvedrilo itd. Tudi v tem pogledu Je Neale popolnoma podoben Robertu Owenu, ki je za stano-vanja, izobrazbo, zabavo itd. delavcev v svojih industrijskih Podjetjih žrtvoval letno velike vsote.
Ravno tako je važno zabeležiti, da je Neale bil med prvimi, so predlagali ustanovitev mednarodne zadružne zveze. Že na dnevnem redu prvega kongresa leta 1869. je bil njegov Predlog za ustanovitev zveze vseh zadrug v domovini in v ino-Semstvu, toda do ustanovitve mednarodne zadružne zveze je Prišlo šele leta 1892., neposredno pred smrtjo velikega zadružnega agitatorja.
Ko je Neale leta 1891. zapustil službo glavnega zadružnega Ainika, so mu prirejale angleške zadruge v znak priznanja in nvaležnosti velike svečanosti. Toda tudi po odstopu ni prenehal delovati za zadružništvo. Prestar, da še mnogo potuje,
je z vso vnemo še vedno pisal članke. Teden dni pred njegovo smrtjo je veliki zadružni list »Co-operative News« še objavil prispevek iz njegovega peresa. Umrl je 16. septembra 1892. A na prizadevanje njegovih prijateljev se v katedrali Sv. Pavla v Londonu nahaja njegova slika s sledečim napisom: »Nikdar ni mislil na moč in bogastvo, vedno se 'je boril za druge, a nikdar za sebe.«
Karl Scheffler:
Pustite, da vas vzgoje vaši otroci!
Nikdar si ljudje sami sebi ne zazde tako odvisni, tako pomoči potrebni in tako le orodje v rokah prirode, kakor takrat, ko se jim rodi otrok. Silno občudujejo to staro, a večno novo čudo. In se začne nato — tako zgolj človeški so sicer le redko — igrati z otfokom. Dvoje, troje, morda pet let. Potem je njihova iznajdljivost za igranje navadno že izčrpana, z njo tudi njihova skromnost. Od dne do dne se jim otrok zdi bolj nekako zaslužno delo njih samih. Mislijo, da so obvezani, obli-ko(vati ga, dopovedujejo si, da so odgovorni zanj in da ga morajo vzgojiti. Ta vzgoja pa obstoji v tem, da starši mlado dušo, o kateri ničesar ne vedo in ničesar vedeti ne morejo, oblikujejo po svojem kalupu. Govore otroku, kaj je prav in kaj ni prav, z gotovostjo, kakor da jim je Bog sam razodel to skrivnost. Pa tako ne delajo samo starši in sorodniki, temveč vsi odrasli ljudje, ki pridejo z otrokom v dotike. Vsi si laste pravico oblikovati otrokovo dušo in vsi imenujejo to: dolžnost. Redka je zakonska dvojica, ki bi se zadovoljila s tem, da otroka hrani, mu daje toplo streho in zavetje, mu nudi priliko za učenje, sicer pa mu v vsem ostalem daje samo dober zgled. Redki so odrasli, ki vedo, da se prava vzgoja začne že pred rojstvom, kakor to misli Goethe, ko pravi: »Če bi bili starši vzgojeni, bi mogli roditi vzgOjene otroke.« Dober zgled ni priljubljen vzgojni način, ker je treba zanj samovzgoje. Nasilno vtepanje v glavo, je mnogo lažje. Ukažeš in otrok mora ubogati, brez ugovora; imaš moč in jo zlorabljaš. Zakaj, skoraj vsako moč ljudje zlorabljajo.
Seveda izvirajo iz nujnega sožitja ljudi povsod zapovedi in prepovedi, če hočemo biti pošteni, moremo pa prav za prav otroku le reči: »Ti bi rad to storil, onega pa ne — in jaz te razumem; vendar ti ne živiš sam zase in zato moraš tudi zoper nagnenje in voljo tisto storiti, tega pa ne; če se boš upiral, te bodo morali prisiliti.« Tako umovanje razume vsak otrok-Tudi če ga ne spremljajo batine. Zakaj čisto nagonsko razume zakon skupnosti. Družba vzgaja že enostavno s tem, da je-Temu, kar delajo vsi, kar mora biti, se otrok ukloni. Dokler
obstoji trdno zgrajena družba in avtoriteta skupnosti, se ni bati, da bi bilo vzgoje preveč. To se zgodi stoprav, če se vezi ■skupnosti zrahljajo. Tedaj meni vsak posameznik, da mora pomagati. A s tem se prične zmota, ker na mesto splošno veljavnih zakonov stopijo osebna naziranja. Otrok je izročen na milost in nemilost posameznikom in razrednim in stanovskim predsodkom. Posledica je, da se upre in da pride do tistih bojev med očeti in sinovi, ki jih že nekaj desetletij doživljamo. Otrok dobi vtis, da je pregreha vse tisto, kar kali odraslim udobno življenje in škoduje njihovim koristim;. Če se otrok upira, ga prisilijo z utemeljitvijo, da so odrasli odgovorni za njegov dobrobit. Ko vendar nihče ne more biti za drugega odgovoren; kajti nihče ne pozna življenjskih zakonov tuje, saj niti svoje lastne duše ne. Poleg tega je stvar taka, da se otrok od odraslih čuvstveno nima kaj naučiti, pač pa bi se ti od njega mogli učiti. Kar se tiče izkušenj, tudi teh skoro ni mogoče učiti, zakaj treba jih je prav čisto osebno doživeti. 'Ostane torej le še posredovanje raznega znanja. To je koristno, če otroka mirno seznanjaš z izsledki znanosti, da si s časom sam ustvari nekakšno podobo o svetu. Kje na svetu Pa se vzgojitelji zadovolje s tem, da posredujejo otrokom znanje na nepristranski način, kje se odpovedo skušnjavi in ne delajo prenagljenih sklepov in ne izpeljujejo nravstvenih zahtev v naprej določeni smeri? V liberalnem dnevniku je članek z naslovom: »šola kot orodje miru.« To se pravi: demokratsko usmerjeni starši in učitelji hočejo vzgajati otroke v pacifističnem duhu, da si ustvarijo za pozneje zveste politične pomagače. Skrajno-nacionalno in ljudsko usmerjeni strankarji baš nasprotno poskušajo vcepiti svojim otrokom doma in v šoli misel maščevanja za doživljeni poraz v svetovni vojni. A komunisti iščejo med otroci privržence za svojo stranko. Vse to spada dandanes tudi k vzgoji. Pač drug o drugem zatrjujejo, ba so cilji njihove vzgoje napačni, da je pa ves način napačen, tega nihče ne prizna. Nikomur ne pade v glavo, naj bi otroci nekoč mogli sami o sebi svobodno odločevati, že zato, da bi mogli pametneje ravnati, nego so njihovi vzgojitelji, ki so vendar povzročili najstrašnejši polom Evrope. Napram temu okrutnemu nesmislu mora otrok molčati, zakaj vzgojitelji se v svoje opravičilo sklicujejo na ljubezen in začno vedno brž govoriti o nehvaležnosti. Čudna ljubezen, ki za otroka ne stori tistega, kar je zanj zares najbolje, temveč, ki iz otroka dela orodje, dasi se njegova narava temu krepko upira. V resnici ]e ta tako zvana vzgoja boj z neenako razdeljenim orožjem. Vprašanje oblasti se predstavlja kakor da gre za vprašanje pravice. Vzgojitelji hočejo dokazati, da je njihova oblast pravica, oe le mogoče od Boga dana pravica. In otrok je vedno poražen.
Sumljivo je, da se dandanes toliko govoriči o vzgoji in o »stoletju otroka«. Največ govore ljudje o stvareh, o katerih si niso čisto na jasnem. Vzgoja je postala prava znanost. Na-
vzlic temu se beda otrok v velikih mestih ne zmanjšuje, nezaupanje pri otrokih narašča, čeprav se jim vzgojitelji cesto naravnost prilizujejo in množe se strahotni samomori šolarjev, dasi ena šolska reforma sledi drugi. Z vzgojnimi programi kitijo brezsrčnost, da celo nečloveška čuvstva. Koliko staršev nasilno vceplja svojo bolno slavohlepnost otrokom, da naj bi ti postali, kar oni sami niso mogli postatii Koliko staršev vsiljuje otrokom ničvredne pojme o nekakšni časti, ko je vendar pravi blagoslov, da otrok po svoji naravi še ne pozna umetno skovanega pojma časti! Koliko odraslih se ukvarja doma, v šoli, na shodih, po časopisju in parlamentih z vzgojo, nima pa pravega spoštovanja pred otroci, ki so vendar človeštvo bodočnosti! Smešno precenjevanje šole je posledica. Vedno jo bil znak krepkih časov, da so šolmaštra smatrali za malce smešno pojavo. Vse to moderno, jokavo in teoretično posili' vzgojno šušmarenje in budalost, samo odsev splošne nesposobnosti je. Nudite otroku priliko, da bo videl, kar je mečnega in lepega, in ga v vsem ostalem prepustite samega sebi! Bodite bolj pošteni! Zaženete krik, kakor da se je zgodil zločin, če se je otrok enkrat zlagal doma ali v šoli. Krivcu odrekate čast, grozite mu z ječo in vislicami. V nekem spisu Gottfrieda Kellerja reče gospa Hegel Amrain v sličnem slučaju svojemu najmlajšemu samo to-le: ):Kaj naj pa to pomeni, budalo? Zakaj se tako bedasto lažeš? Misliš, da boš vlekel odrasle ljudi nos? Vesel bodi, da tebe nihče ne nalaže in opusti take šale! Vesel bodi, da tebe nihče ne nalaže! Starši pa lažejo kar na debelo, da bi lahko laž z roko zagrabil; a otrok to opazi, ker opazi vse. Otroka naganjajo, naj moli na glaS> starši pa že zdavnaj ne verujejo več v molitev in v cerkev-Kaj ni to prav zelo huda laž? In potem: Kako sistematične ljudje vcepljajo otroku strah in grozo, ki sta vir vseh nemoškilj slabosti in začetek mnogih nravstvenih bolezni. S pravljicam1 se začne, s šolskimi redi se nadaljuje. Mnogo prezgodaj se otroku vliva čut odgovornosti, ko vendar njegova največja sreča leži v tem, da ni odgovoren, to se pravi, da nima skrbi-Svojih nalog se mora učiti, kakor da s tem izpolnjuje neko dolžnost napram odraslim. Redkokdaj pravi kak vzgojitelj: N® učiš se zame, temveč zase, le sam sebi škoduješ, če zamudiš lepe prilike. Cesto zmeša se pa otrok, če mu oponašaš njegov6 prirodne nagone kot brezsramnosti. Kriminalna zločinstva sOi če kaže otrok mala tatinska nagnenja, če sam popravi slab red v spričevalu, če se vdaja erotičnim igram. Odrasli so v. takih rečeh strašansko občutljivi. Čemu neki? Zato, ker šara1 v sebi zatirajo toliko zločinskih nagnenj, ker jih spolnost ma' polnjuje od temena do peta, ker se med seboj goljufajo kako1 cigani. Če prav natančno opazujemo, se izkaže, da odrasli naj' teže kaznujejo to, s čemer sami ne morejo obračunati. Vzgoj1; tel ji so vedno v nevarnosti, da se na otroku maščujejo za mračn1 občutek lastne krivde, kadar se jim vzbuja zavist, sovraštv0.

sram, zadrega. Ogorčeni bodo zavrnili tako sumničenje; a vendar je tako. Dosti preveč se ukvarjajo le sami s seboj, da bi bili zmožni, biti pravični. To otrok čuti. Zakaj otrok ima nežen občutek za to, kar bi mogli nazvati slabo vest oblasti.
Zares razumna vzgoja se more, kakor rečeno, skoro omejiti na skrb za zunanjo dobrobit in na dober zgled. Vsebujejo jo tudi besede: Kar nočeš, da drugi tebi store, tega tudi ti ne stori drugim. Kdor je postavljen pred nalogo, da mora vzgajati, naj si reče, da ne more biti dovolj oprezen, da tako ali tako itak ne more preprečiti, da bi s svojim delovanjem in nehanjem vsak čas neprestano vzgajal vse ljudi okrog sebe, stare in mlade, pa čeprav tega ne dela namenoma. Vedno iznova naj se spominja besed: »Če pa ne postanete kakor otroci...-Zakaj, kdor tako ravna, ne bo hotel samovoljno in po svoje vzgajati. Pustil bo marveč, da ga otroci vzgoje.
Elektro-tvrdka A. VERBAJS, Liubl'?na. Gosposvetska cesta 13
Ček. račun St. 11.355	(Konzej)	Tclefon*štev. 2867
Radio aparat in sestavni deli stalno v najnovejši ibiri na zalopri. — Moktroi Šta-lacijski materijal v* til-a telesa in si-loti vsi v to strolo spada oči predmeti. — inštalacije: p-ev/ema vsakovrstna v to stroke spada oča i oprav la in menti an;a Pod najugodnejšimi rogo i. — Elektrozon in drugi me- icinhki aparati na zalogi. Prvovrstno acjo po noinižiiH cenah i
Dr. Mil. R. Dordevič, Beograd:
v
Cinovnički sindikalizam i zadrugarstvo
Prešle godine u malej francuskoj vareši Nimes-u proslavljena je na vrlo svečan način osamdesetgodišnjica velikog fran-cuskog ekonomiste i sociologa, apostola zadrugarstva i tvorca zadružne doktrine Šarla Žida.
0 ovom velikem sinu francuskog naroda vredno bi bilo pisati osobeni članak, a mogla bi se napisati i čitava knjiga, da bi naši čitaoci i zadrugari bili detajlnije upoznati sa velikim i mnogostrukim njegovim radom naročito na polju zadrugarstva. To nam, medutim, nije ovoga puta namera. Sto smo ipak u Uvodnim redovima. ovoga napisa pomenuli njegovo ime, razlog j© pre svega, što je ideja, čijpj cbradi posvečujemo' ove redove, ledna od osnovnih karakteristika njegovog učenja. Ta činjenica Ulje mogla ostati nezapažena ni u Zlatnoj knjiži izradenoj od njegovih poštovalaca i sledbenika i štampanoj prilikom pome-Uute njegove proslave. Uvod te knjige napisao je Albert Toma, sadanji direktor Medunarodnog Biroa Rada u Ženevi, a inače Jedan od najizrazitijih predstavnika modernog sindikalizma kao socijalne doktrine.
Sa gotovo neuporedivom rečitošču i iasnočom, Albert Toma le, interpretirajuči ideologiji! i doktrinu Velikog Mislioca i Za-


Zadrugara, čijem slavlju su njegove reči bile namenjene, po-kazao uzajamni odnos i vezu koja postoji izmedu sindikalizma i zadrugarstva, kao dva pokreta, koji su u osnovi veoma slični gotovo podudarni, i ako prividno medu njima postoje izvesne razlike. Sličnost ili podudarnost se manifestuju poglavito u torne, što i jedan i drugi pokret teže istom cilju, naime: ekonomskoj emancipaciji svojih sledbenika, izvojevanoj udruživanjem na bazi samopomoči. Prividna razlika izmedu dva pokreta, pak, se prikazuje poglavito u torne, što je sindikalizam do skoro bio gotovo iskijučivo radnički pokret, te su u njemu bili udruženi proizvadači, kao t a k v i, dok su Zadruge, one bar koje čine osnovnu polugu Židove doktrine, ustanove-udruženja po-trošača. Ta razlika iščezava odmah čim se u stvari zagleda malo dublje. Pre svega, sindikati radnika, i ako proizvadača, nisu stvor eni i nemaju za cilj svoje aktivnosti zaštitu interesa svojih članova u cilju formiranja i nagomilavanja kapitala, nego u cilju obezbedenja minimuma egzistencrje, koji se izražava u izvesnom kvantnimi njihovih potreba kao potrošača. Grafički bi se, prema torne, taj odnos izmedu dva pokreta imao predstaviti na sledeči način: na polaznoj tačci razmatranja, čisto teoriskog razume se, postoji izvesna razlika, izvesno odstajanje, koje u daljem razmatranju postaje sve manje, pa najzad sasvim izčezava kad se utvrdi i razmotri sam cilj. Cilj je, dakle, jednog i drugog pokreta, kao što smo več nagovestili, gotovo identičan. A poznato je da se opšti karakter socijalnih institucija odre-duje u prvom redu po njihovem cilju, po rezultatu njihove aktivnosti.
U praktičnem savremenom životu, ta postavka o podudar-nosti dvaju pokreta debija još dublji i veči značaj, jer se zna, da se domen sindikalizma sve više širi osvajajuči postupno i pozicije, na koje se samo pre petnaest godina nije moglo ni misliti, i postajuči time presudan faktor u svetskoj ekonomiji. Zaista, pre poslednjega svetskog rata sindikati su bili gotovo jedine radničke ustanove. Sada, medutim, poznato je svakome ko prati razvoj društvenih prilika i društvenog života u svetu, a napose na evropskem zapadu, da sindikati nisu više samo radničke ustanove nego se oni stvaraju u svima redovima, staležima i profesijama, kod kojih postoji potreba udružene borbe za izvesne interese. Sindikati, dakle, pripadaju celom svetu, a isto tako i zadrugarstvo.
Otuda se je idejnom evolucijom jednog i drugog pokreta došlo do toga, da su oni neminovno upučeni jedan na drugog, da se uzajamno dopunjuju i pomažu, da bi na taj način postigli maksimum koristi za svoje članove.
Takvu idejnu evoluciju snažno i rečito podupire u svome uvodu Zlatne Knjige« Židove i Albert Toma, navodeci isto-vremeno da je ta evolucija znatno olakšana več time, Što na mnogim stranama več odgovara faktičnem stanju.
I zaista, sindikalizam i zadrugarstvo sve više i sve češče idu ruku pod ruku.
Činovnici u velikim evropskim zemljama su orgamizovani na sindikalnoj osnovi. Njihovi sindikati uživaju sva prava, koja su respektivnim zakonima o sindikatima u raznim zemljama priznata. Zato su oni i neobično osetljivi u pitanjima koja se tiču sindikalne slobode. U Francuskoj činovnički sindikati po-stoje sa svima pravnim atributima ostalih sindikata. No ti atributi njima nisu priznati zakonom nego tolerancijom raznih vlada. Sad je pitanje opet na dnevnem redu i mi se nadamo da če naši francuski drugovi uspeti u svome- živom nastoja-vanju da faktično stanje, u kome se njihovi sindikati sada na-laze, hude konačno konsakrirano i zakonom.
Jedna od najkarakterističnijih črta sindikalne činovničke akcije u drugim evropskim zemljama je oslanjanje te akcije na zadrugarstvo. Englezi u tom pogledu stoje svakako na prvom mestu, ma da kod njih nema, kao ni u drugim zemljama, čisto činovničkih zadruga. Francuzi su takeder vrlo živo osetili tu potrehu i nedavno je baš pristupljeno otvaranju nekoliko spe-cijalno činovničkih Zadruga. Podvlačimo da je inicijativa za tu akciju došla iz samog Saveza činovničkih sindikata. Shvatilo se sasvim umesno da je za uspešnu akciju radi postizanja onog vrhovnog cilja: ekonomske emancipacije činovnika, potreban rad u dva pravca: sindikalnom, radi reprezentacije staleških interesa pred merodavnim faktorima, i zadružnem, za rad na samopomoči. Samo tom i tako kombinovanom akcijom očekuju naši drugovi u Francuskoj, a tako isto i u drugim zemljama, da če pestiči ostvarenje svojih težnji.
Šta se od svega toga može učiniti u našimi prilikama?
Mi imamo naše činovničko zadrugarstvo, koje polako ali sigurno korača napred. Posle neminovnih teškoča i neprilika u početku svoga postojanja, ono izgleda postupno preboljeva svoju dečijti bolest, da zatim, izišavši jednom na pravi put, odlučno i odvažno produži svojim pravcem. Snaga našeg zadru-garstva več ni sada nije za potcenjivanje. Ono raspolaže, u ma-terijalnom pogledu, kapitalom koji ni u drugim večim evropskim zemljama ne bi bio potcenjivan, a u moralnem pogledu, iskustvom koje su dali nekoliko godina revnosnog, pregalačkog stvaranja. Ono je več sada jedan pouzdan i čvrst elemenat za potpuno ekonomsko obežbedenje državnih službenika u našoj zemlji. U budučnosti taj elemenat če neminovno postati još pouzdaniji i čvršči.
S druge strane, mi nemarno činovničkih sindikata, bar ne po imenu. Naša činovnička udruženja i organizacije nisu osnovane na sindikalnoj osnovi, no, u poredenju sa zakonodavstvom drugih zemalja, ta naša udruženja i organizacije imaju gotovo sve pravne atribute koje imaju i sindikati u tim zemljama. Mi, dakle, imamo suštinu ako ne i formu. Suština je, medutim, zna-Sajnija od forme.
Možemo, prema torne, i bez preuveličavanja, tvrditi da mi imamo oba elementa, koji su potrebni za uspešan rad na svestranoj zaštiti staleških interesa. Da bismo se dobro razumeli mi naglašujemo reč elementi, jer to ne znaei isto što i svršena dela. Njih treba usavršavati, upotpunjavati, osposob-Ijavati za ispunjenje zadatka koji im je namenjen. A da se u torne najzad i uspe, mora se bezuslovno raditi kombinovanim metodama, to jest obezbediti istim tim elementima stalnu i sistematsku saradnju, koja bi se postupno proširila na ceo domen zajedničkog delanja.
Možemo reči, doduše, da i ta saradnja več donekle postoji. Ali je ona u večini slučajeva osnovana na momentima personalne prirode. Jedni isti ljudi u obema ustanovama, i Zadruzi i staleškoj organizaciji, održavaju kontakt i saradnju. To, me-dutim, nije dovoljno. Jer nije moguče svuda ostvariti tu personalna uniju. Gde-gde čak ona nije ni poželjna. Taj nepotpuni način saradnje treba zameniti sistematskom, planskem, paralelnem akcijom u svima pravcima koji vode zajedničkom cilju.
Čini nam se, da od tako organizovane akcije ni jedna ni druga od dviju ustanova ne bi mogla imati štete. Koristi bi, naprotiv, bile očigledne. Da bi to bilo potpuno jasno, uzmimo za predmet posmatranja sadanju situacija stvorenu u redovima državnih službenika obustavama od po 10 i 5 dinara mesečno za stvaranje kapitala za kreditne i stanbene zadruge. Čuju se prigovori sa više strana. Razlog tim prigovorima je u osnovi neshvatanje sopstvenih interesa, koje opet dolazi, bar delimično, i zbog neobaveštenosti o stvarnim motivima i pravom cilju dekretovanih obustava. Propaganda u cilju obaveštenosti nije bila dovoljno intenzivna, jer nije mogla biti dovoljno intenzivna sredstvima samog zadružnog pokreta. Da su, medutim, radi tog obaveštavanja i propagande,'jedan deo truda i posla uzele na sebe staleške organizacije, svakako da bi stvari stajale bolje na svom mestu, odnosno, prigovora bi bilo manje. A njihova dužnost bi bila da pokažu svoje najviše interesovanje za akciju ove vrste, kao što je stvaranje stanbenih i kreditnih zadruga, jer se tom akcijom u krajnjoj liniji ide onom istom cilju koje su i te organizacije sebi postavile, to jest, stvaranju uslova da državni službenik bude obezbeden i zadovoljan.
Daleko bi nas od velo nabrajanje svih prilika i načina na koje bi se ta tolika potrebna saradnja dve vrste činovničkih ustanova mogla manifestovati. Da pomenemo samo još jedan način. Večina naših staleških organizacija imaju u svome krilu izyesne dobro tvorne ustanove, (činovničke dom o ve, posmrtne fondove, menze i dr. Sve te ustanove bi bez sumnje bolje pro-sperirale, i materij alno i moralno, ako bi u svome delanju bile čvrsto naslonjene na zadruge. Obratno, pak, to isto vazi i za zadruge, jer bi i one imale u svome poslovanju čvršču osnovnici!. Krajnji rezultat bi, sledstveno, bio saobrazan cilju i jedne i druge ustanove.
U zaključku ne bismo imali šta više reči no da izrazimo naše čvrsto ubedenje da ce ovaj pravac naše staleške aktivnosti, kako je u ovom napisu prikazan kao potreban i neminovan, ipak i kod nas difinitivno biti ustaljen. Jer ne bi imalo nikakvog logičnog osnova da ona idejna evolucija, koju je prikazao Albert Toma, u duhu ideja Šarla Žida, kod nas uzme drugi pravac nego u drugom svetu. Naročite s obzirom na to, da kod nas več postoje svi elementi za takvu evoluciju. Naše zadrugarstvo i naš sindikalizam, jer i njega mi imamo kao što smo videli, su upučeni da vremenom postanu naizmenični beočuzi u lancu koji če čvrsto vezivati u jednu stalešku zajednicu sve državne služ-benike naše države.
A.:
Trgovina nekdaj in sedaj
Kakor vse obrti, preživela je tudi trgovina v vseh svojih časih najrazličnejše spremembe. Izpreminjal se ni samo obseg trgovine, temveč tudi način in oblika. Pred 14. stoletjem je bilo trgovanje zelo omejeno; kajti v mestu in na deželi so'družine skoro prav vse producirale same, ker še niso poznali delitve dela. Ko se je pričelo mestno prebivalstvo množiti in se je pojavila potreba po zameni mestnih ter poljedelskih produktih vedno nujneje, je bila skrb merkantilistični državni gospodarski politiki tistih časov ta, da se ne razvije poklicna trgovina. Merodajni so smatrali poklicno trgovino za. škodljivo, ker je pbdraževala blago; zato so z vsemi močmi podpirali neposredno zamenjavanje blaga med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Kmet naj pripelje svoje pridelke naravnost na trg, kjer jih naj kupuje obrtnik; pravtako pa mora nuditi obrtnik itd. svoje izdelke tudi kmetu ob istem času v nakup.
Pa tudi že v teh časih niso zadoščale te primitivne oblike trgovanja vsakdanjim zahtevam; pojavili so se sami po sebi trgovci po poklicu, osobito krošnjarji, ki so ponujali drobnarije za vsakdanjo potrebo od hiše do hiše. Peš, na konju in na vozilih so potovali krošnjarji iz kraja v kraj, od semnja do semnja, ponujajoč svojo robo. Še dandanašnji imajo vozeči se trgovci in krošnjarji glavno prometno vlogo v oddaljenih krajih in v deželah, kjer ni prometnih zvez, kakor v nekaterih predelih Rusije in zapadne Amerike. V pomorskih mestih se je pa kaj zgodaj razvila veletrgovina, ki je nabavljala blago po morju iz tujine ponavadi v veliki količini, večkrat kar po več ladij. Veletrgovci so razprodajali tako blago krošnjarjem in naseljenim malim trgovcem, ki so se posvetili detajlni trgovini. Mala trgovina se je razvijala; njen napredek je temeljil v stalnem ponujanju blaga na trgu, s čimer je vedno* bolj in bolj ustrezala popraševanju mestnega
prebivalstva. Tudi podeželski producent je imel v mali trgovini rednega odjemalca svojih pridelkov; nič več ni bil zavisen od slučajnega popraševanja direktno s strani konzumenta. Na ta način se je trgovina polagoma vrinila med producente in konzumenta; monopolizirala se je. Ustvarili so se trgovski, vse časti vredni odnošaji, dostojno tekmovanje, toda nikakor ne zavist in brezobziren konkurenčni boj. Cene je reguliralo neposredno trgovanje med podeželskim producentom! in med mestnim konzumentom. Kakor hitro je poklicna mala trgovina poskočila s cenami, ji je pokazal konzument hrbet ter se je napotil naravnost k producentu. Kjer ni bil mogoč neposredni stik, so regulirala cene mesta sama z dnevnimi razglasi itd. Ti trgovski običaji in oblike so se brez bistvenih sprememb ohranile več stoletij. Državniki in pesniki so slavili koristi od trgovine, ki je izravnavala preobilico in pomanjkanje blaga,, s čimer je bilo odstranjeno' premnogo bede na svetu.
Trgovina se tedaj ni mnogo delilai in le polagoma se je specializirala po strokah, kakor v čaju, kavi, manufakturi itd. Koristi specializiranja, ki se je osredotočilo na strokovnjaški nakup ter hranjenje zalog, so uvideli kaj zgodaj.
V drugi polovici 19. stoletja so se pa nesorazmerno naglo pokazali čisto drugačni načini in oblike (uzance) v trgovini. Veliko boljšim prometnim sredstvom, se je pridružila obrt in prostost trgovanja. Z razširjenjem denarja in kreditnih ustanov je bilo mnogo starih trgovskih oblik zavrženih. Trgovski pridobitni obrat postaja smelejši, brezobzimejši, nevarno opasen. Ustanavljajo se banke, ki zelo vplivajo na trgovino. Lastna produkcija in neposredni trgovski promet producenta s konzumentom gineta, število trgovcev narašča leto za letom; kot pomožna obrt se pojavljata posredovalec (mešetar) in potnik, ki opravljata posle na račun trgovca. Najemnine za. trgovske lokale naraščajo stalno, kar daje pobudo spekulantom-stavbe-nikomi, da zidajo stavbe z lokali. Prodajalne' stoje tesnejše druga ob drugi, vsled česar se stalni odjemalci sami po sebi razdele na več strani. Naravna posledica tega je, da naraščajo-stroški. — Cene blaga gredo kvišku. Tak je tedaj položaj1 v prvem desetletju 20. stoletja, osobito na živilskem trgu.
In če je bila trgovina v premnogih predmetih že tako silno zasedena pred svetovno vojno, je po tej strašni vojni že naravnost gazila druga drugo. Nedostajalo je blaga na vseh koncih in krajih, popraševanje za njim je stalno naraščalo, lahki dobički so mikali, izrabili so v trgovske poklicne kroge tudi neizučene ljudi, ki so pravtako in celo dobro zaslužili. Tudi inflacija z dobički brez truda je pomagala, da so se razširile in pomnožile trgovine. Najboljši primer za to naj je nam naša Ljubljana, kjer je bilo pred vojsko n. pr. mesarjev 46, sedaj pa jih je 68; manufakturnih trgovin je bilo celih 7 (brez sejmarjev), sedaj jih je menda natančno 63! Sicer pa mora biti vsakomur znano in prav gotovo je, da bi bilo v našem mestu toliko
trgovin, kolikor je stavb, ce bi ne bilo stanovanjskega zakona. Tako je po vseh krajih in mestih. Ko se je dinar nekako stabiliziral, je prenehala, izginila je že marsikatera trgovina. Vendar pa je, če premotrimo kupno moč prebivalstva, število trgovin premnogobrojno; obrat je marsikje premajhen. Promet (nabava in dobava) blaga ni dovolj hitra, vsled česar naraščajo stroški, ki jih mora naposled utrpeti vendar-le samo konzument. Kratko in malo: preveč se »prime« razpečevalcev in razdeljevalcev. Nihče ni zadovoljen. Podeželski producent toži, da ne krije niti produkcijskih stroškov ter je tako prisiljen, da se posveča ekstenzivni gospodarski metodi. Trgovina se jezi, tia premalo zasluži in konzument se kruši pod nedosegljivimi cenami, ki vedno pa še vedno lezejo kvišku.
Ker pa se hkrati pritožujejo producent, trgovec in konzument, tedaj ne more biti v narodnem gospodarstvu nekaj v redu, osobito ne v aparatu, ki se z njim blago porazdeljuje. Vtihotapile so se v organizacije pogreške, ki ovirajo pravilno in pošteno izenačenje med imenovanimi tremi skupinami naroda. Kje je zlo, kako iztrebiti to zlo?
Izvir prve pogreške je, da je trgovina v nekaterih strokah preveč zasedena, kar smo že omenili. To stanje je bilo do nedavnega nevzdržno. Izkustva v narodnem gospodarstvu pričajo, da povzroča tako stanje najostrejšo konkurenco. Posledica je, da propadejo slabotni in nezmožni obrati v kratkem času; sami se izločijo iz porazdeljevalnega sistema. Čudno pa je, da se prezasedba drži že toliko časa in da rfi opaziti zboljšanja t Kaj je neovrgljivo pravilo v narodnem gospodarstvu glede izločenja takih obratov sedaj nakrat pogrošno? Ne, ni; kajti pojasnilo, da teorija ne drži, ni težko. Strumno organizirani karteli in trgovski gremiji se upirajo procesu izločevanja ali izrivanja; te zveze zavirajo katerokoli bolj: učinkovito konkurenco, da ne bi upropastile slabejših obratov. Vprašanje je seveda, če bo mogoče po tej poti prosto konkurenco zavirati za daljšo dobo. Zamisel o konzumnih, nabavljalnih in drugih zadrugah bo pospešila naravni proces.
Druga pogreška izvira iz nedostatne gospodarske šole, ki je pa ogromni del našega naroda celo niti ne pozna. In to je vzrok, da se konzument ne zaveda prevažne vloge, ki jo naj bi imel v gospodarskem življenju. Marsikateri konzument se niti ne zaveda, da sta trgovina in obrt izključno samo zaradi njega na svetu. Čul sem že odgovor: Trgovina in obrt sta zavoljo tega tu, da trgovci žive; to je njihov poklic... Mi pa pravimo, da imajo pač samo konzumenti besedo, kako in kaj se naj producira in kako se naj trži; le-ti sami in edini naj usmerjajo produkcijo in trgovino. Namesto tega pa opažamo, da se puste popolnoma in kar slepo voditi v gospodarstvu. Kakšno korist bi imelo narodno gospodarstvo, če bi kupujoče občinstvo vsepovsod zahtevalo, recimo samo doma proizvajaro blago!
Te okoliščine so tudi krive, da se v trgovini še vedno opaža zastarelo poslovanje; prav s strahom se je pričela nacionalizacija. Naj omenimo samo, koliko blaga se pokvari po predalih, ker ni obrata z njimi, koliko delavnih sil je neizčrpanih in kolikšen kapital je mrtev, ki bi se lahko kje drugje s pridom izkoristil. Tudi obilna in kričeča reklama podražuje blago; tudi to reklamo plača seveda konzument. Imamo narodne gospodarje, ki trdijo, da bi ne bila tako trda za glavnico, če bi bila razdelitev blaga boljše organizirana in bi se postopalo bolj racionalno. Gotovo je, da je obstoj trgovine samo z enim predmetom upravičen; vedno bo tako. Ravno vojni čas je dokazal, da so: gospodarska funkcija take trgovine, strokovno gospodarjenje in razdelitev, izredno težke naloge, ki so pa v gospodarskem razvoju neobhodno potrebne. Ni pa res, da bi trgovina ne bila zmožna spopolnitve in pocenitve. Največ zgledov za to nudita Amerika in Anglija. V oblikah trgovanja so nastopile v teh deželah spremembe, ki se bodo morda kaj kmalu tudi pri nas udomačile. V Ameriki prevladuje firma »marka«, vse bolj ko pri nas. Narodno gospodarstvo ima od tega marsikatero korist. Takega enotnega blaga ne ponuja nič več mali trgovec, ampak tovarna. Občinstvo spozna kmalu vrednost »marke«; nič več ni potrebna intenzivna propaganda zanjo, kvečjemu od časa do časa, v presledkih. Zaradi enotnosti blaga ter enotnega prtljaženja je zalaganje z njim preprostejše in preglednejše. Hitrejši in preglednejši je posel ob inventuri. Ni potreba, da se zahteva od nastavljenega osebja bogzna kolikšno strokovno znanje, saj je tudi kupec že poučen o kvaliteti takega blaga (marke). V spretnosti prodajanja izvestne marke so tako rekoč meje že dosežene.
Kakor revolucija je nastopil, skoro je na glavo postavil vso trgovino v Ameriki sistem prodaje »Chain-Stores«. V slovenščini nimamo za to vrsto trgovine svojega izraza, Nemci pa mu pravijo »Kettenladensystem«. Kakor trdijo, se poslužuje tega sistema v New Yorku 60%, v Los Angelosu in v Filadelfiji pa 45—50% trgovin s kolonialnim blagom. Sistem je prodiral s tako silo, da je bil primoran večji del trgovcev z »markami«, strniti se v prav take zveze, da se zaščitijo pred uničujočo konkurenco. »Atlantica« in »Pacific Tea Company« sta s svojimi
15.000	filialkami pritegnila nase skoro vso trgovino s čajem. Tudi v prodaji tobaka ni nič boljše; eno največjih podjetij ima preko 2600 podružnic. Kakor vidimo, sledi stoletju, ki je drevil za kar mogoče velikimi uspehi, stoletje organizacije, ki osredočuje vse sile v mehaniziranju obrata. Problem odkladanja blaga na izvestnih krajih, ki ga je vpoštevala prav za prav samo kalkulacija industrije, se je znašel tudi v trgovini. Spoznali so namreč, da zamore najboljša trgovina na enem in istem kraju doseči pač najvišjo mero obrata (prometa), ki ga je le redkokdaj mogoče še stopnjevati. Kajpak se z ustanovitvami podružnic

vsak promet lahko postoteri, potisočeri; čim večji pa je promet, tem manjši je lahko dobiček.
Poleg vsega je opažati v Ameriki temeljito spremembo pri postrežbi odjemalcev. »Servicec ali postrežba se je izobličila že v pravo umetnost. Pri reklamacijah so Vam kulantni, obzirni do skrajnosti. Udomačilo se je pravilo, da »ima odjemalec vsekdar prav«.
Znaki ne varajo, da gre polagoma vsa trgovina (posamezne firme) prav isto pot, kakor jo je šla samostojna obrt do industrializacije. Nedvomno je bodočnost v velepodjetjih z mnogo-brojnimi filialami, ki so ali stalne ali pa premakljive. Osobito poslednjim se obeta razmah, ker dosegajo največ uspehov.
Vodniki zadružništva nad temi pojavi niso osupli. Kajti je pač vse naravni razvoj, ki so ga vedno sami napovedovali. Ne bi bilo odveč, če bi sami zastavili svoje sile, da se te vrste velepodjetja čim bolj razširijo. Bodo pa morali stopiti na stražo in budno paziti, da bodo kot gospodarski strokovnjaki izpolnjevali svojo nalogo kot regulatorji cen. Čim manj se ustanovi velepodjetij, tem večja op a sn ost preti, da se zmonopolizirajo! Zadruge morajo vsako spremembo v trgovskem svetu pazljivo zasledovati. Čim prej se prilagodijo novim načinom trgovanja, tem odpornejše in močnejše nastopijo nekoč pri najavljajočem se konkurenčnem boju. Zatorej: Pripravimo se!
Znanstveniki So proti kartelom’
Privatni in javni nameščenci vse premalo vpoštevajo. sodbo znanstvenikov, ki je bila izrečena poslednje čase o kartelih in trustih. Šele po predavanju univerzitetnega profesorja Schma-lenbacha iz Kolna, ki je predaval na Dunaju o gospodarski ustavi, je del delavskega časopisja in uradniških glasil pričel nesigurno in boječe tipati po tej poti. Kdo bi se pa ne zanimal za tako važno zadevo, ko leži na dlani, da se s prisiljenimi cenami, ki jih diktirajo karteli itd., sproti paralizirajo vsi po-boljški pri plačah, ki si jih nameščenci izvojujejo z dolgotrajnimi napori! In baš nameščenci so prisiljeni, da po svojem časopisju razširjajo misli, ki jih razširja veda in znanost o posebnostih, o razvoju, o nedostatkih, o napakah in nenaravnosti gospodarstva. 0 teh sodbah je potrebno, da se obvešča javnost s prepričanjem, s svetim ognjem. Naravno, da časopisju podjetnikov in producentov ni dosti do tega, da bi stvarno in po resnici poročali o gospodarskih razmerah in potrebah, kajti preveč so pod vplivom kapitala. Isto je z dnevnim časopisjem.
1 Posneto iz »Rundschau fiir Komunatbeamte«, št. 39 od 22. septembra 1928, Berlin.
! Razen profesorja Schmalenbacha izprašuje gospodarstvu vest tudi agrarni politik, profesor Aereboe, ravnatelj gospodarske visoke šole v Berlinu. Ta mož, ki je dosegel diplomo častnega doktorstva, se je povzpel do prvega nemškega znanstvenika v gospodarski politiki. V svojem najnovejšem delu o agrarni politiki se izraža jasnejše od Schmalenbacha. Pravi: »Racionalno delavsko metodo izpodriva zbog kartelov zasebna kapitalistična politika rentnikov; mesto da bi se pojavljala oživljajoča konkurenca, nastopa uspavajoča stagnacija, namesto po-cenjevanja in oddaje blaga in naraščajoče kupne moči realnih mezd, stagnacija v prodaji, oddaji ter v podraženju vseh potrebščin poleg krčenja prejemkov — vse to nas privede kaj kmalu do 'popolne brezposelnosti. Mezde delavskih mas za-morejo pridobiti na vrednosti samo s padanjem cen potrebščinam. Padanje cen pa ovirajo samo in edini — karteli.«
Ker je govor o realnih mezdah, je treba povedati, da spadajo sem tudi realna vrednost službenih prejemkov. Nadalje pravi Aereboe: »Gospodarjenje kartelov po nekih načrtih ni prav nič drugega kot plenjenje občinstva — po načrtu.
Napačna je tudi trditev, da so karteli neobhodna posledica socialnega sožitja človeštva, ki terja omejitev individualne svobode. Karteli si laste tudi svoboščin, ki jim nikakor ne gredo. Karteli namreč mislijo, da smejo ropati: so nekake temne sile, ki pospešujejo potom kontingentiranja produkcije ter z vzdrževanjem nezdravih produkcijskih mest zviševanje že itak ne upravičenih cen svojega blaga.« Avtor nadaljuje ter dokazuje, da streme vsi karteli k monopclizaciji. Stoprav monopol izključuje vsako tekmovanje in uravnovešenje cen. Profesor obsoja tudi tako zvani »dumping«, ki ima namen, prodajati lastne izdelke v inozemstvo cenejše kot na domačem trgu — trgovina se vrši torej na rovaš domačinu. »Navedel bi lahko premnogo primerov, kako karteli pod različnimi krinkami odirajo prebivalstvo.«
Na drugi strani knjige trdi Aereboe: »Razširja se misel, da konkurenčne zmožnosti ne ustvarja dobri in vrli delavec ter preizkušena sredstva in metode v delu, ampak da more in mora država ščititi trgovino z visoko carino. Ta trditev mora demoralizirati vse naše gospodarsko živlienje, a ne samo gospodarsko, živelj naroda na sploh.« Pač ve dobro tudi Aereboe, da »zla carinskega zida« ne more porušiti samo ena država, da bi se temveč morale zediniti pač vse države za ta načrt, da ga izvedejo. Aereboe dokazuje nesmisel zaščitnih carin in njih prvotno zvezo s slabimi posledicami karteliranja, da pripravi razpoloženje za zrušenje carinskih meja. Aereboe je dragocen zaveznik za nas vse, ki živimo od rednih mesečnih itd. prejemkov, ki bi jim, radi priborili večjo kupno moč.
Usodno je, da ni v kartelnem gospodarstvu gorečnosti do dela in volje do napredka. Profesor Schmalenbach je deial pri predavanju:	Po sistemu proste konkurence se mora trgovec,

podjetnik vedno in vedno znova boriti za svoj obstanek. Dandanašnji tega ni. Ne samo poedinec, ampak kar vsa družina, kar cele skupine zainteresirancev se zatekajo pod okrilje monopola; vsi ti bi ob prosti konkurenci zginili s površja. Povrh vsega je pa to parazitstvo še prepotentno. Birokratizem je pri monopolistični organizaciji bujno razvit. Vsepovsod naletiš na okorelo poslovanje, pa tudi na drago napravo in na zelo visoke plače ter tantijeme vodilnih oseb. Vse to se vleče lahko leta in leta, ker nedostaje vse očiščujočega konkurenčnega ozračja. Niti največji karteli ne poznajo vsaj kolikor toliko temeljnih naukov pametne ekonomije.«
Schmalenbach osvetljuje politiko s cenami pri sindikatih s premogom. Ti sindikati prodajajo premog pod lastno ceno v inozemstvo, izgubo pa terjajo od tuzemstva, od domačih po-trošačev. In bas to je tako usodno, ker vpliva podraženje premoga, brez katerega si sploh ne moremo misliti nobene panoge v industriji, obrti itd., na povišanje cen vsem ostalim življenjskim potrebščinam.
Pravtako kot profesor Schmalenbach je raztrgalo tudi več drugih visokošolskih učiteljev gospodarstvo kartelov. Vzlic temu ponovno naletimo pri konzumentih na popolno nevednost v tem pogledu, kar je tem bolj žalostno, ker bi moral vendar prav vsakdo vedeti, da je demokratični princip o gospodarskem in socialnem zastopstvu samega sebe nekaj samo po sebi umljivega. Dandanes niso interesi samo konzumentov, v prvi vrsti onih, ki žive od mezd in plač, skoro prav nič zaščiteni; kajti organiziranih, mogočnih udruženj, ki bi se postavila kartelom v bran, nimamo. Prej je ščitilo konzumenta tekmovanje v prodaji, dandanašnji si mora pa sam iskati pripomočkov, da za-more kontrolirati cene ter vplivati nanje.
Ustvarja se birokratizem nove vrste: gospodarski birokratizem, ki postane, če bo šlo kar po tej poti, še hujši od uradnega birokratizma. Slabo gospodarstvo pa tira cene blaga kvišku, mezde in plače pa tlači na tla, ne glede na to, v kateri panogi, bodisi privatni ali javni, se brezmiselno gospodari. Neracionalno gospodarjenje je isto kar pomanjkljiva ali nezadostna poraba blaga — in brezposelnost.
Najbolj glasni svarilni glasovi prihajajo iz gospodarskih in konzumnih zadrug; le te kličejo na boj za upravno reformo. Če ostanejo zadruge stvarne in pravične, jim ne bo štel boja nihče v zlo. V gospodarstvu pa moramo uravnati tudi svoje zadeve po temeljnih naukih racionalnosti.
Profesor Bonn imenuje gospodarstvo kartelov, ki naj času neprimerne obrate ubijajo, »gospodarstvo nezmožnih«, ker določajo cene najbolj nezmožna podjetja. Prej bi bilo obratno. Zato se je Bonn povzpel do zaključka, ki mu pritrjuje vedno več visokošolskih profesorjev, in ta je: »Če življenje že iz tehniških razlogov potrebuje monopoliziranje, tedaj se ga mora
ovladati v dobro skupnosti, da ono naposled ne ovlada skupnosti, nas vseh.«
Poti, po katerih bi se mogli vrniti k prostemu gospodarstvu, po mišljenju strokovnjakov, sploh ni. Pač pa bo potrebno, da se sklene nova gospodarska ustava. Gospodarske monopolne ustvaritve naj prejmejo monopol od države, ki jih mora nadzirati in jih napotiti, da store svojo dolžnost do sodržavljanov. Žal, države nimajo dovolj sredstev, da bi, zamogle kontrolirati politiko cen pri kartelih in sindikatih, kaj šele, da bi imele neposredni vpliv nanje'. Treba je dobiti možnost in moč, da bo mogoče vsekdar in s popolno jasnostjo pogledati v vse panoge gospodarstva.
Profesor Sombart imenuje današnje gospodarstvo kot nenaravno, stranpot od razvoja, ki mu je narava začrtala določne smernice«. Duh skupnosti — ena smo družina — se mora v gospodarstvu zopet uveljaviti, da se zavarujeta splošni dobrobit in kultura.
0 predavanju Schmalenbacha na Dunaju je dejal profesor dr. A. Miiller: »Prišel je, ki je pogledal stvari do dna, da pokaže na gospodo od monopola, ki tako rada više nos, kazaje na birokratične pregrehe v državi in v samoupravi. Ta gospoda je še veliko slabša od le teh dveh. Težko je prerokovati, kdaj dobimo enotno urejeno, vezano gospodarstvo. Kmetijstvo je še nevezano, po velikem tudi trgovina ni, prav tako so nevezani večidel vsi rokodelci, obrtniki in deloma mala industrija. Mala industrija se pa že združuje v kartele, da določa enotne cene — proste konkurence je cimi dalje manj.«
Velebanka »Diskonto Gesellschaft«, ki je razdelila za leto 1927. 10% dividendo, pravi v svojem letnem poročilu, da resno dvomi o nadaljnjem obstoju kapitalističnega gospodarstva, ker mu ,javna roka‘ preveč konkurira«. Rajši naj bi priznali, da ni več mogoče na ta način gospodariti. Ford ne zasluži pri enem avtomobilu prav nič več, kot pri nas dežnikar pri enem dežniku. Natakar, ki prinese na mizo buteljko vina, dobi napitnine nekako toliko, kolikor zasluži vinogradnik za svoj izdelek. Različni prekupčevalci pa zaslužijo desetkrat toliko.
Čim bolj se snujejo privatni gospodarski karteli, tem več pridobivajo na pomenu gospodarski obrati javne roke (države). Razveseljivo je, da se država zanima za monopoliziranje. (Pri nas v Jugoslaviji pa nameravajo — če se to morda že ni zgodilo — izročiti nekaj monopolov privatnemu kartelu, n. pr. vžigalice itd! — Op. pisca.)
Razmotrivajoč naše gospodarsko življenje, mora vsakdo tudi priznati, da je, osobito sedaj, neobhodno potrebno in v dobro ljudstvu ter državi, da se ohrani uradništvo po poklicu. Poklicno uradništvo moramo imeti, če hočemo, da se varujejo interesi splošnosti. Samo poklicno uradništvo zamore dandanes, ko se veže ves svet v svoje interesne sfere, nastopati ne-
pristransko, samo in edino ono zamore s pridom čuvati nad občnim dobrobitom.
Le poglejte sile in moči, ki se bore proti poklicnemu urad-ništvu, pa boste kmalu spoznali, kolikšnega pomena in važnosti je v teh težkih časih dober, neodvisen, nepodkupljiv uradniški aparat, ki ne pozna nobenih ozirov ne na levo, ne na desno!
...............................................................................................................................................
piliimuilimiilUiniilliiiiii!lliiulllliiiiilli!iiiilliiiii!iimiiiiiimiiiliiiiiilliimiiliHiiilliiiiMiliii«illiniiilliiiiillllmililliiiillllimilllmilllliHiill|gl
Ustanovljena 1873
Odlikovana na 10 razstavah
ti HERZ & SIN	ti
?f TOVARNA SALAME, MASTI, SUHEGA MESA IN KLOBAS |f
H	BANATSKI KARLOVAC	H
tl	fl
^ = Izdelt*!: prvovrstna zimsku salama, lovska, letna in šunkova salama,
E e mortadella v blokformi, različne vrste suhih trajnih klobas, izsušena = e = ^ delikatesna in papricirana starina, osoljena hrbtna slanina, zvite in §LJ;	fine Sunke in zajamčeno čista svinjska mast
§§|||ll||||||lll!|||lllt|||||lll!i||IIU||||!ll||!||l!ll||||IIIII|||llll||||llll||||llll||||II!l||||llll||lllilI||i|llll||||!lll||||llll|!]|llll|!||ll!l||||llll||ilHIIIIIIIHI|p|i
l^^Jliiiiilll!iiiiillliiiilliliiiiiillmiillliiiilllliiiilltiiiiiiillm!illlmiillliiiiilliiMiii||iiiiilliiiiiilliiiiiilliiiMitliiiiiiil!iiiiiiliiiiiiliiiiiii!lliiiilllliiiiiil^yjJ
Č. S.:
Obrestna mera
Pred vojno smo bili vajeni, da smo dobivali posojilo po 5, največ 6%, za vloge pa se je dobivalo 3, 3 in pol, največ 4%, in slednje za vezane vloge na daljšo dobo. Bilo je ravno tako razmerje, da se je splačalo štediti za onih 3 ali 4% obresti, in za onega, ki je vzel posojilo, so bile obresti tako povoljne, da si je upal izposoditi si denar, plačevati obresti in kapital nazaj, ter pri tem s svojim delom, katerega je finansiral s posojilom, ustvaril v največ slučajih novo premoženje. Naj bo to že hiša, ali trgovsko podjetje ali tovarna, ali si je kupil kak stroj za zboljšanje svojega obrata.
Vojna, posebno pa čas devalvacije valute .(padca denarja) je to razmerje zelo spremenilo. Ni bilo treba drugega, kot da si najel posojilo, bile so še običajne obresti 6 ali 8%, ter si kupil sod žganja ali zlatnino ali njivo*. Čakal si leto, dve, prodal kar si kupil, plačal s tem; ves dolg z obrestmi vred, ter imel še dvakrat toliko dobička. Ljudje, posebno oni, ki so bili teoretično podkovani v zgodovini takih devalvacij, so kupovali, sposojevali si denar, plačevali za denar obresti, kar je kdo zahteval, saj mu je nesel denar ne 18, temveč celih 100% na leto in več.
Zanimivo, da niso tega dejstva spregledali in pravilno presojali niti inteligentnejši ljudje, spomnimo se samo na prega-
njanje trgovcev radi navijanja cen, ko so faktično kljub navijanju prišli poštenjaki ob polovico svojega premoženja. Razprodajali so po »stari ceni« Dunaj in njegove umetnine, nemške trgovine, to vse z franki, dolarji. In zanimivo, da se ni pri tem konstantnem padcu valute uvedlo obrestne mere n. pr. 50% za vloge, 60% za posojila. Banke in posebno bančniki so vedeli zakaj). Dosti je postalo bogatih, ki so se spoznali, mali vlagatelj pa je ostal tu z 4000 kron vloge, preje zlatih kron, sedaj pa dobi za te krone z obrestmi vred srednjo dobro obleko, v letu 1923. pa bi dobil za to komaj ene hlače.
Ravno tako zanimivo je, da se niso mogle verižniške banke po letu 1923., ko se je začela naša valuta popravljati na bolje, temu primemo hitro preokreniti. Zahtevale so še vedno oderuške obresti. Morale so jih zahtevati, ker uradništva je bilo dosti, ki so ga poklicale v življenje, in počasi gre z odpuščanjem. Banke so nekatere vodile obširen in dobro plačan aparat. Da krije svojo režijo, je morala pljačkati one, katerim je posoje-vala denar, in nazadnje jim je molzna krava poginila. Mnogo industrij je šlo v konkurz, ker niso zmogle bančnih obresti, in včasih je šla še banka sama za njimi v konkurz.
Pa tudi vlagatelji se niso prav zavedali po letu 1923., da je dobro štediti. Magari par let brez nove suknje ali obleke, ah perila, po onem času bi dobili vse precej ceneje, poleg obresti, ki jih nese njih naloženi denar.
Počasi reagirajo ali odgovarjajo denarni zavodi na denarni trg. Pred letom dni je bilo videti v Sloveniji, da bo padla obrestna mera za vloge na 4 do 5%, za posojila na 6 do 9%, pa je prišla hipotekarna banka, Beograd, ki je vkljub protestom domačih zavodov postavila kot merilo za vloge 6%. Ne pozabimo, naša boljša polovica, od Beograda doli poznajo obrestno mero za posojila 20, 60, pa tudi 120%, za vloge pa tudi 10, 12%. Ono malo razliko spravi »naš čovjek«.
O boljši polovici ne govorimo, tudi pri nas niso razmere na denarnem trgu zdrave. Glavni povod za to visoko obrestno mero so nesigume razmere. Ali pričakujejo tesnejšega prijateljstva z sosedo Italijo, ali nameravajo dati Švedom ali Angležem posojilo, da jih rešijo denarne zadrege radi zavoženega državnega gospodarstva gotovo je, da sedanje stanje ni zdravo.
V Ameriki se dobi za vloge 2, 214% v Angliji 2—3%. Posojilo se pa dobi po 214, 3% največ 4%. Tam kroži denar živo, vse se giblje in blagostanje narašča vedno bolj in bolj.
Čitali smo večkrat, kako dajejo bogate države kot Amerika, Anglija posojila. Zanesljivim po 4, manj zanesljivim po 5, še manj zanesljivim po 6, in mi spadamo v razred onih držav, kjer si puste plačati 8%. Ali je to pravna nesigumost ali denarna nesigurnost, ali oboje. Države iščejo, kam bi še mogle nalagati svoj denar, morda po 5 ali 6%, bolje kot da ga doma plasirajo po 4%. Mi smo dobili z veliko mu jo posojilo, takozvano švedsko posojilo, ki bo znašalo malo več kot po 8%.
S temi obrestmi zasužnjujejo našo državo in nas. Z neso-lidnostjo in odiranjem si tudi sami škodujemo, gotovo pa ne koristimo. Danes razmišlja že tudi lajik o tem, da vlaga denar raje cenejše, samo, da je siguren. Visoka obrestna mera je tudi že doma znak nesolidnosti za denarni zavod.
Za vlagatelje je morda na videz ugodno, da dobe za vloge 5 do 1%. V resnici pa ni najbolj ugodno. Stiska se in nalaga radi špekulacije na visokih obrestih. To je pa tudi vse.
Oni, ki jemlje posojilo, mora plačevati temu primerno visoke obresti, da ga dušijo, da se komaj giblje, če že ravno ne omaga. Vzemimo samo stavbeno gibanje. Marsikdo bi zidal, če bi dobil posojilo po 5%, marsikdo bi se lotil drugega posla, zboljšanja svojega kmetijstva, če bi dobil posojilo, za katerega se upa plačevati obresti. Visoka obrestna mera duši veliko kakor malo industrijo. Ni življenja in dela ravno radi visoke obrestne mere. Kjer ni dela, ni jela. Kjer se vse giblje najde vsak svoj zaslužek.
Slovenski denarni zavodi gredo polagoma doli z obrestno mero, in je čas, da se temu prilagodi tudi naša hranilnica.
Ni bila naša hranilnica draga za posojila. 9% obresti, in enkratno pol % za režijo, to je malo, ako se pomisli, da daje hranilnica za večino vlog 1%. Malokateri denarni zavod daje za vezane vloge 7 % obresti. Naša hranilnica nabira vezane vloge, po 100 Din mesečno, in to delo je razmeroma drago. Režijski stroški za to odtegavanje so razmeroma večji kot so režijski stroški denarnega zavoda, ki sprejema lepo doma, poprečne vloge po 1000 Din.
Pri nas so poprečne vloge po 50 Din, in te moramo odtegovati, kar stane.tudi denarja. Saj znese režija vbiranja n. pr. pri Podpornem društvu železničarjev v Ljubljani 10%, v Mariboru, kjer se Vbira po 25 Din (v Ljubljani 12 Din) pa znese 6% od vbrane vsote. Ker ima hranilnica na razpolago poceni delovne meči, deteti jih dela zastonj, gre naprej, in bi šlo tudi, da bi dajali po 8% obresti za posojila, ako se zniža za vloge na 4 in 6%.
Tu bi se pa moralo ločiti. Danes daje hranilnica vse enako, naj vzame posojilo za nakup vrta ali za nakup obleke. Oni, ki ši kupi njivo ali kravo, ali si popravlja ali na novo gradi hišo, ta bo s tem denarjem' ustvarjal nov denar, njegov kredit je produktiven. Temu se mora pomagati. Drugemu pa, ki rabi denar za nakup obleke ali za ranžiranje dolgov, ali podobno, se ga rajše odbija z višjo obrestno mero. Njegov kredit je konzumni, in tega naj se po možnosti omeji. Če se ga ne da omejiti, naj si pusti hranilnica pri tem vsaj plačati nekaj več kot v onih slučajih, ko gre za zidavo hiše.
To načelo sem zastopal na skupščini Saveza v Sarajevu, in tu bi morali še nadalje vplivati na Savez, da ponovno poostri te razlike. Za stavbene akcije in podobno, naj daje posojila po največ 3%, tako, da se jih daje lahko po 4 do 5 naprej, za kreditne posle, kjer gre za navadne konzumne nakupe, pa na ta način lak ko nabije 5%.
Sodobna uporaba plina
Vsak novi izum, kateri pride na trg, pridobi praktično vrednost le, ako je njegova uporaba po ceni in priročna. Tako je izpodrinil plin švoječasno petrolejsko svetiljko in v današnji dobi se. vedno bolj uporablja za razsvetljavo električni tok, akoravno je plinska razsvetljava lepša in zdravejša za oči, pač pa ne tako priročna kot električna. Zato pa nadomešča plin vedno bolj trdna kuriva, kot drva in premog. To pa ne samo v gospodinjstvu, temveč tudi v industriji in obrti, kjer se v mnogo večji meri pazi na to, da je obratovanje zvezano z najmanjšimi stroški.
Napredne države, kot n. pr. Nemčija, s svojo impozantno industrijo, grade plinske daljnovode v vasi in mesta, kjer se uporablja plin v gospodinjstvu za ogrevanje sob in za kubo. Kotli za kuho prašičje krme na Saksonskem niso redki, njih število gotovo presega množino montiranih plinskih štedilnikov v naši državi! Popolnoma jasno je, da se plin kot kurivo ne bi mogel vzdržati, kaj šele napredovati, ako ne bi plin v polni meri ustrezal, vsem zahtevam.
Sodobna gospodinja rabi danes vse pripomočke, ki jih ji daje tehnika. Poleg električne razsvetljave je postal tudi plin v kuhinji za kuho in v sobah za kurjavo v mestu nepogrešljiv. Konzum plinskih aparatov raste od dne do dne. To pa zato, ker so prednosti plinske kurjave ravno v meščanskih uradniških kuhinjah tako velike. Uradniška žena — gospodinja — mora vsled skrajno slabe nizke plače štediti na vseh koncih in krajih. Luksuznih potrebščin si uradniški stan ne more nabavljati, pač pa mora gledati na to, da si z najnižjimi stroški ustvari prijetno družinsko življenje. K temu mu v gotovi meri pripomore plin, ker olajša gospodinji veliko truda in dela. Uradniška žena si v največ slučajih ne more držati služkinje za težja in umazana dela kot pred vojno. Akc pa kuha sama na plinu, ji odpade donašanje premoga, odnašanje pepela, umivanje sajastih loncev itd., končno pa tudi visoki stroški za. vzdrževanje služkinje, ki so v vsakem gospodinjstvu zelo občutni. Še eno veliko prednost plina moram navesti in ta je, da se plačuje kurjava v obrokih. Vsaka sledljiva gospodinja redno kupuje premog in drva enkrat letno. Stroški so visoki in težko je plačati tako visoko’ vsoto naenkrat. Plinarna pa daje kurivo proti naknadnemu plačilu, kar je seveda hrezdvomno velika udobnost.
Čuje se često ugovor, ja, plin je praktičen, vendar pa jedila, kuhana in pečena na plinu, imajo poseben duh po izgorjenem plinu. Ta trditev je bajka in ne zasluži niti odgovora, ker je v resnici odgovor pri inteligentu nepotreben.
Najvažnejše vprašanje pa so stroški za plinsko kurjavo. Mnogo strank je v Ljubljani, ki rabijo izključno le plin za kuho. Izmed mnogih teh pa navajam le enega in to je Dečji dom kra-
Ijice Marije^ V tej kuhinji se kuha stalno žar okrog 50—70 odraslih oseb le na plinskem štedilniku, ker drugega štedilnika kuhinja sploh nima. Poraba plina za kuho zajutrka, kosila, popoldanske južine in večerje znaša za eno, osebo le Dih 1-06. Preko te vsote pa znašajo gotovo stroški za drva. in premog v vsaki meščanski rodbini, ako se kuha na navadnem štedilniku. Da se s plinom varčno kuha in pe<?e ni nobena umetnost. Potrebno je le malo pazljivosti, ki je pa pri kuhi na premogu potrebna v višji meri, ker je nemogoče vedno vzdrževati pravilno toploto, kot je prav lahko mogoče pri plinskem štedilniku. Plinski štedilnik ravno tej glavni zahtevi gospodinj v polni meri ustreza, ker je potrebno le odviti oziroma zapreti pipico, pa se plamen oziroma toplota zviša1 ali zniža. Zato mora pecivo, pečeno v plinskem pečnjaku, uspeti tudi manj izurjeni gospo-dinji.
Kjer se rabi toplota, tam je mesto za plin. Tako se plin uporablja v Ljubljani za peko peciva pri slaščičarjih, za sušenje klobas, v velikih kuhinjah za kuho in peko (v eni za 50—70 oseb, v drugi za 150 oseb dnevno), za likanje v likalnicah, za sušenje in lakiranje v delavnicah za vozove, za kaljenje železa v strojnih delavnicah, za segrevanje vode v kopalnicah (Dečja poliklinika), za taljenje kovin, za lotanje v kleparskih delavnicah, za ogrevanje lokalov in privatnih stanovanj itd. ter tudi v 1500 gospodinjstvih za kuho in v kopalnicah.	.
Vsakdo si more opremiti kuhinjo in kopalnico s plinom, ker plinarna daje inštalacije kot tudi aparate proti 1—22 mesečnim obrokom.
Končujem z znanim pregovorom, da bi gospodinjstvo meščana izglodalo vse drugače, ako bi moral družinski oče toliko trpeti z gospodinjstvom kot žena-kuharica, ako bi moral mož opravljati hišna dela.
»ADRIA”- F. Šibenik
LJUBLJANA
ML ML ML ML ML Ml ML. ML. ML. Ml.
vsaka zavedna
gospodinja upora-
blja dosledno
AniA rJS
ML ML ML ML ML ML ML ML ML ML
n
A
Union
VALJČNI MLIN K. D.
STARI SIVAC
IZDELUJE IN PRIPOROČA	S
PRVOVRSTNO BAČKO MOKO l
Brzojavni naslov: Union Stari Sivac Telefon št. 7
Čekovni račun Zagreb 46768, Sarajevo 8417 Železniška in parobrodna postaja Stari Sivac
A	^
>(f5rtOwCMO^<>t<S»tC!(tO^>tf^>tf>iC<tC5«C<t<>rt^5«CwC«C5wOwOwt
I
I
I
l
l
I
JOS. ERZIN
TRGOVSKA AGENTURA IN KOMISIJA
LJUBLJANA
ZRINJSKEGA CESTA 8
TELEFON INTERURBAN 2451 ČEKOVNI RAČUN 13691
m.
*
i
s
s
1
s
s
s
s
l

J
^imiiffloiiiiiinminaiiHiiiiiiuiniM
Ustanovljena L 1889
Telefon št. 16 — Poštni ček 10.533
linica ipiii
(Gradska štedionica)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obre-stovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni'odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen
Stanje vloženega denarja nad 350 milijonov dinarjev
ifniumiiiiiiiMiiMiiHniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiN
n*
JOSIP PETELINC LJUBLJANA
Najboljši Tir: solnejih in flor-nogavlc, rokavic usnienib, čipk in vezenin, raznih gumbov, trakov, galanterije, pletenin, povoščenega platna (Wichsleinwand), palic, žepnih robcev
Na veliko blizu Prešernovega spomenika ob vodi - Telef. 2913 Na malo
^W[iijaiiiriiauiiiMiiiiiaii'iiiaiiiiiiauiiu«iiiiuaiiiiuauiiuauiiiaiiiiii<iiiiuMiiiikilmaintLiauiiiauiimniiiiauiiijauiiljauiiuauiw»|
nwti (jwn nwn nwn iiwti nwn i iwKnwri iflifi] nwti nwii !twti irwn nwn nwti nwri iiwn [iwn nwn nvn * nwn [upn 3
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
CENTRALA:
Ljubljana, Dunajska cesta
Delniška glavnica: Din 50,000.000 —
Skupne rezerve ca.: Din 10,000.000 —
Naslov brzojavkam: Banka Ljubljana
Te'elon š'ov.: 2861,2413, 2502, 2503
Brežice Celje Črnomelj,' K ra n | Maribor!
PODRUŽNICE:
Metliovlfi Novi Sad Novo mesto! Ptul Rakek
Sarajevo Slovenjgradec Selit Šibenik Trsti ti
SE PRIPOROČA:!A VSE BANČMEIPOSLE
ii
II

i FRANC PALME j
(	CELJE — LJUBLJANA — MARIBOR	)
(	Glavna zastopstva in zaloge za Slovenijo:	)
( M. Gavriloviča sinovi, d. d. Petrinja. — Tvornice ) (	„Albus“ Novi Sad itd.	)
(	Telefoni: Celje 38 — Ljubljana 2376 — Maribor 86	)
HOTEL IN RESTAVRACIJA MIKLIČ
LJUBLJANA, nasproti glav. kolodvora
ZajamEeno pristna vina. znana dobra kuhnja, nizke cene, lep salon za shode in zborovanja, vrt in kurljivo kegljišče
C. MENARDI
KOMISIJA TER IMPORT KOLONIJALNEGA BLAGA
ZALOGA MARSEILSKEGA MILA „HERCULE“
EJUBLJANA
Brzojavni naslov: MENARDI
TRUBARJEVA UL. 2 TELEFON INTERURB. 2062
TRBOUELJSKI
PREM0Q
NflJLEPŠfl
DRUfl
DOBftUUfl
v
J.POCjACINIK
UUPLJflINfl BOHORIČtlifl 5
TELEPON 2059
CčNt ZMERNE! POSTREŽB TOČNA!
ANT, KRISPER - LJUPUflNfl
TRCiOUINfl QALANTERIJ5REQA BLflCifl TOUARNA Č EU L J El/
MESTNI TRQ 26 .Kiiioraio STRITflRJEUfl ULICR 3
CELESTINA GLAVNIK
TRGOVINA JUŽNEGA IN DOMAČEGA SADJA TER VSAKOVRSTNE ZELENJAVE
LJUBLJANA, POGAČARJEV TRG 1
Telefon štev. 2492 — Naslov brzojavkam:' GLAVNIK LJUBLJANA
NIZKE CENE!	SOLIDNA POSTREŽBA!
IVAN LAPAJNE
TOVARNA KEM. IZDELKOV
LJUBLJANA -
PRIPOROČA:
„Svetol“ neprekosljTvo čistilo za kovine, okna in zrcala. Jadran-kremo, mast za usnje in parketno voščilo
T. MENCINGER
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 43
Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Pražarna za kavo. Zaloga mineralne vode. Renovirana gostilna
J£RN£J J£L€NIC
LJUBLJANA, STARA POT ŠTEV. 1
nudi prvovrsten špiritov in vinski kis po konkurenčnih cenah
STARA TVRDKA	USTANOVLJENA L. 1886
TELEFON 2578
Najboljši v konstrukciji in najlepše opreme šivalni stroj in kolo je
Gritzner in A.dler
istotam švicarski pletilni Dubled in Urania pisalni stroji. Ugodni plačilni pogoji. — Pouk v vezenju in krpanju (Stopfen) brezplačen.
Edino le pri:
JOSIP-U PETELIHC-U, LIUBUANA SSrS
PREOBLEKE ♦ POPRAVE
L Mikuš * Ljubljana
Ustan. 1839 MGStlli tr9 15 Telefon2282
Dežniki
Na malo - Na veliko
A. Pauli, Ljubljana
trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki Stalna zaloga prvovrstne banatske moke. — Zahtevajte ponudbe.
Telefon inter. štev. 2305. — Brzojavke: Pauli Ljubljana.
A. VOLK
veletrgovina žita in moke
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 24
LASTNI MODERNO UREJENI VALJČNI MLIN
priporoča vse vrste pšenične moke, ajdovo moko, rženo moko, kašo, ješprenj, ješprenjček, koruzni zdrob, koruzno moko in druge mlevske izdelke, kakor tudi vse vrste žita.
Zahtevajte ponudbe!
GASPARI & FANINGER
MARIBOR
uiiiiuiimiimimiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiNiiimmiiiiiiiiimiiiiiimmimmmffli
Galanterija, pletenine, drobnine na debelo
NiKaka umetnost ni
• t •
skuhati dobro kavo ... če se uporablja pri tem „Pravi Franck-ov“ kavni pridatek. Vsled njega izdatnosti zadostuje že mala količina, da se pripravi aromatična in dobra pijača.
Izkušena gospodinja zahteva zato vedno:
škatlo ali zavitek
..Pravega FRANClf-A“
pleskarja in ličarja
Ljubljana, Karl Kotnikova ulica
umili......................................
DELA SOLIDNO, TRPEŽNO TER Z JAMSTVENIM BLAGOM
NIHELSBACHER d SMRKOLJ
Telefon inter. 2592	Brzojavke: Ž1TOTRG
Veletrgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi na debelo
Priporočata svojo veliko zalogo pšenice, ješprenja, koruze, kaše, koruznih izdelkov in banaške moke iz prvovrstnih mlinov
Velika zaloga vseh vrst krmil
A. d E. SMOLIM
UIM1ANA
uvoz in prodaja
manufakturnega
blaga
Na drobno!
Na debelo!
Anton Florhnn
Ltablfana, Kolodvorska olica štev. 41
Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami na maio in na veliko
K. Pečenko
trgovina z usnjem
lijubljana. Sv. Petra cesta št. 32
Prva hrvatska tvornica ulja
dioničko društvo
u Zagrebu
Proizvaja: najfinejše namizno olje Glavni zastopnik za Slovenijo: Rudolf Oroszy, Ljubljana
Vinnrot t°varna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana
|f 111U vG ■ Telefon 3t. 2389	Telefon St. 2389
nudi:
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina
Zahtevajle ponudbo!
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. la/11.
0) • nH
C
O
(J
o
>
<D
tO
NI
Marmelade: mešana „Nektar“, marelična, jabolčna in češpljeva Sadni šoki: malinovec, cilronada, oranžni sok itd. Esence: rum-esenca iid. priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ulica 12
KAVARNA IN VINSKA KLET
»EMONA«
SOLIDNA POSTREŽBA	SE PRIPOROČA
JAN FIALA
ZAVAROVALNICA IN POZAVAROVALNICA
»TRIGLAV«
Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani Centrala: ZAGREB, Sajmište 60. Lastna palača
Jamstvena sredstva Din 20,928.170'—
V letu 1926 izplačane škode Din 35,391.638'—
Noyo zavarovanje proti škodam vsled potresa!
»Triglav41 prevzema zavarovanja proti škodam vsled požara in strele, vloma, razbitja stekla, telesnih nezgod, zakonitega jamstva, toče na poljskih pridelkih, transporte blaga po pošti, železnici in morju. Vse informacije glede različnih zavarovanj daje brezplačno
Generalno zastopstvo za Slovenijo v lijnDljani, Dalmatinova ulil
Telefon šf. 29-29	Ček. rač. S«. 12.825
HOTEL TRATNIK
LJUBLJANA ♦ SV* PETRA CESTA 25
PRIPOROČA
CENJ. OBČINSTVU SVOJE PRVOVRSTNE HOTELSKE
ČISTE SOBE
Lukam® pri PLATEM JE LE MU”
Mr. Ph. R. Sušnik
Ljubljana, Marijin trg — Telefon št. 2115
Moderno urejena lekarna
Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih^ vodd. obvezil, kirurgiČnih in mineralnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno in natančno po predpisih. — Oblastveno koncesijo-nirana oddaja strupa. — Poštne pošiljatve obratno.
@|!llllll!i2illllllllll!Zi>lllllllll|iSIllllllllll!SlllllllllliZilllllllll'iiZilllllllll>!^llllllllll!lSllllllllll!Zi|lllllllllliSSllllllllllSS:'«IIIIIIp
I
I
I
Odjemalne knjižice Štrace — Mape Risalne bloke Salda-konte 3ournale 1.1. d.
^	nudi po izredno usodnih cenah
1
1
i
I
1
1
$
I
KNJIGOVEZNICA 1 K.T.D.	1
LJUBLJANA	}
Kopitarjeva ulica št. 6
II. nadstropje	H
Elllllllli^llllllllll!^nlllIllll!^llllllllll!^llllllllll!ir!MlllllllliSlllllll!!l!]Iilll|lllilli3ailllllllll3C!lllllllllli2i!lllllllllli3SllfillllQI
MODNA TRGOVINA
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
LJUBLJANA - MESTNI TRG 18-19
V ZALOGI ZADNJE NOVOSTI PRVOVRSTNO BLAGO CENE KONKURENČNE POSEBEN ODDELEK ZA GOSPODE
Delniška družba pivovarne .Union'
Ljubljana
Pivovarna in sladarna
Podružna tovarna za špirit in kvas:
v Ljubljani I.	(pr. T. Gotz)
poštni predal 45	v Mariboru
Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer
svetlo in črno pivo
v sodih in steklenicah
Pekovski kvas (drože). Čisto rafiniran špirit
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 23 Brzojavke: Pivovarna (JITIOM Ljubljana—Maribor
Vnovčevalnica F. KLEMEMC
tvornica konzerv in mesnih izdelkov v Ljubljani
Zahtevajte cenik!
DOLMIČRR & RICHTER
tovarna vseh vrst sveč, pralnega praška in nočnih lučic znamke »ZORR«
Račun pri poštni hranilnici podružnica Ljubljana št. 13,552. Telefon inter. 2623 Brzojavke: ZORRSVEČE LJCIBLjflNfl
Ivan Jajc i Sin, Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 2
šivalni Slrofl, izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje s6 poučuje pri nakupu brezplačno. — Pisalni stroji „Adier,‘; kolesa iz prvih tovarn DUrkopp, Sfyria, Maffenrad (Orožno koto), Kayser. — Pletilni stroji vedno v zalogi
Posamezni deti kotes in šivalnih strojev Daje se tudi na obroke	Ceniki franko in zastonj
Pijača, ki pride dnevno na mizo, bodi zdrava in okusna. Tem zahtevam v vsakem oziru odgovarja
K.at(jreiner Kneippova slatina Kava
+
kaifi ta se izdeluje iz pristnega slada in vsebuje druge hranilne snovi kot praženi ječmen, katerega Vam mnogokrat ponujajo pod krivim imenom sladne kave. Otroci jo piiejo z mlekom, odrasli z zrnato kavo ali brez njej vedno pa je Kafhreiner Kneippova sladna kava ravno tako redilna, kakor prijetna pijača. En sam poskus Vas bo prepričal tudi o veliki izdatnosti, v kateri leži pravzaprav njena cenenost. Izdeluje in razpošilja za Jugoslavijo znana tovarna kavnih surogafov Henrjk Francka Sinovi d. d.
Zagreb
Priporočamo
X. a dr uš: n o banico v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 13
(v lastnem poslopju na vogalu Miklošičeve ceste in Pražakove ul.)
Sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice — Prodaja efekte in srečke	Povprašajte!
Zadružna banka je središnjica Zveze gospodarskih zadrug v Sloveniji
NAJMODERNEJŠE
GRAFIČNO
PODJETJE
SHS
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA
LJUBLJANA
't,
’
'V
Najbolje urejena tiskarna knjigoveznica klišarna
kameno- in offsettisk uglobljeni bakrotisk svetlotisk
Vsebina

(Koledar . .................... . ... ... .	...............
Rodovnik naše vladarske hiše. .	.	.	.	.............
Poštne določbe ... ................... .	...............
Knjigovodstvo v gospodinjstvu..............................
Proračun za obrpčnn ........................ ,•............
Miloš Štibler: Še nekoliko razmišljanja o naših nabavljalnih
zadrugah..........................:<£:•...............
Terček Srečko: Samopomoč ..................................
Miloš Štibler: Stanovanjska zadruga državnih uslužbencev .	.
Nekaj misli glede novih kreditnih zadrug in stanovanjskih
zadrug................................  .......	.	.	.
Železničarska hranilnica .	.	.	.... ... .	.	.	.
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji V. N. Vujnovič: Naše činovničko zadrugarstvo . . . . . . .
Koliko državnih nameščencev je v naši državi?..............
Miloš Štibler: Edvard Vansiktart-Neale . . . ,.............
Karl Scheffler: Pustite, da vas vzgoje vaši otroci.........
Dr. Mil. R. Dordevič: Činovnički sindikalizam i zadrugarstvo .
A. Trgovina nekdaj in sedaj................................
Znanstveniki proti kartelu................. ...............
Č. S.: Obrestna mera.......................................
Sodobna uporaba plina...................... ...............

I
>
3
3
3
3
3
3
3
3
g
3
3
o
►3
I
¥
n
VSEM
našim
ČLANOM
priporočamo
bPRO)A.“ sladno ječmenovo kavo „PROJA“ dvojno sladno ječmenovo kavo „PROJA“ dvojno sladno rženo kavo „ P R O J A“ la kavine mešanice „PROJA“ terpentin kremo za usnje
Pri nakupu pazite na znamko „PROJA“
m
E
m
m
m
g
3
g
3
g
3
g
g
trn
im
3
g
g
g
3
g
m
□
UMIVAJTE IN PERITE SAMO	g
S PRAVIM GOSPODINJSKIM	g
MILOM	p
GAZELJI
KAKOR TO DANES DELA NA	0
STOTISOČE IN STOTISOČE	|S
DRUGIH GOSPODINJ! KAJTI	||
GAZELA MILO PRIHRANI	§=
ČAS, DENAR IN DELO TER	||
NAM OČUVA ZDRAVJE, KI	[|
GA VSI TAKO NEIZMERNO	|g
LJUBIMO.	K

siomm
ST0SWOl,i
GHOT
sioovm
MCORD
siomm
ELITE
SVETOVNO ZNANI IZDELKI IZ TOVARNE
$70IWER A. 6.
s isiETNin iahstvoh
DOBITE TUDI PROTI UGODNIM PLAČILNIM POGOJEM PRI
L110. BARAGA. II1IBLIANA
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6
SPECI JALNA MEHANIČNA 'DELAVNICA
•WMtWWWWW>IUMMMMWWMMMMyMtHHWW*WW«MUMM¥UWMM»IWUW«i