Na Balkanu, Ruski car je bolgarskemu in srbskemu carju naznanil, da je v sporu zaradi mej voljan posredovati. Bolgarski in srbski kralj sta že odgovorila, toda tako, da se le pod gotovimi pogoji podvržeta razsodbi ruskega carja. S tem je torej spor samo odložen, ne pa rešen. Bolgarski kralj v odgovoru zahteva, da naj ruski car ovažuje stališče Bolgarije, ki se podvrže razsodbi ruskega carja, le glede zemlje, o kateri v bolgarsko-srbski pogodbi ni govora, srbeki kralj pa želi, da se pregleda bolgarsko-srbska pogodba in se popravi. Ako oba vladarja vstrajata na tem stališču, potem nima posredovanje ruskega carja nobenega pomena, razven da se cas zavleee. In to je bržkone, vsaj Bolgarom, tudi glavni namen. Bolgarija morabiti dobro pripravljena, kajti proti sebi bi imela Srbijo, Grško in Crno goro ter po sedanjih razmerah za hrb- no in proti pogodbi zahteva kraje, v kateriH prebiva bolgarski narod. V Bolgariji se je sestavilo novo ministrstvo pod. predsedstvom znanega zmožnega politika dr. Daneva, ki ima v sobranju zanesljivo vecino, katere dosedanje ministrstvo pod Gešovom ni imelo. Toda politika Bolgarije bo hodila isto pot kakor pod GeŠovom. Tudi novo ministrstvo stoji na stališ6u, da se mora Srbija svojo pogodbe držati in jo izpolniti. Toda vkljub vsemu temu ne verjamemo, da bo prišlo do vojske raed balkanskimi zavezniki. 0 srbskih politikih je znano, da se podajo globoko v nevarnost, toda vsakokrat se še umaknejo, predno se zgodi nesreča. To znamo posebno mi v Avstriji. L. 1908 in preteklo zirao je govorila Srbija, kakor da bi nameravala že jutri prikorakati pred dunajski cesarski dvor. Toda vsakokrat se je še pravocasno premislila. Mi razumemo ta način postopanja, ki za majhne države ni brez vsake koristi. Sedaj se že čujejo glasovi, da bo Srbija odnehala. Francoski poslanik v Belgradu \q naznanil ministrskemu predsedniku Pašicu, da Srbija ne dobi niti vinarja denarja vec iz Francije, sko bo nadaljevala vojsko. Ta vest je srbske vladne kroge hudo poparila. V Carigradu stikajo sedaj mladoturki za moriloi velikega vezirja Mahmud Sefket-paše in njihovimi zavezniki. Mladoturki niso tako trdni v vladnem sedlu. kakor si želijo. Proti.n.jim jevelika nevolja m mladoturkom bo težko, poloviti vse nezadovoljneže m jih pozapreti. Pismo ruskega carja. Ze zadnjic smo kratko med najnovejšimi vestmi porocali, da je ruski car Nikolaj brzojavnopozval bolgarskega carja Ferdinanda in srbskega kralja Petra, naj preprecita bratomorno vojsko med Bolgari in Srbi. Listi prinašajo sedaj besedilo te brzojavke, ki se glasi: ,,Vest o v Solunu nameravanem sestanku minjstrskih predsednikov zaveznih držav, kateremu bi imel slediti sestanek v. Peterburgu, me je zelo razveselila, ker se je zdelo, da ta namera izraža željo balkanskih držav, da se sporazumejo in da se zveza, ki je imcla dosedaj za učinek najsijajnejšeuspehe, namerava še utrditi. Z mučnimi čustvi izvem, da se ta sklep še ni izvršil in da se, kakor se zdi, balkanske države pripravljajo na bratomorno vojsko, ki bi mogla zatemniti slavo, katero so si skupno priborile. V tako resnem trenotku se obračam, kakor mi to veleva moja pravioa in dolžnost, neposredno na Vaše Velicanstvo. Oba naroda, bolgarski in srbski, sta glasora svojo za«vezniške pogodbe razsodbo o vsakršnem tozadevnem medsebojnem sporu prepustila Rusiji. Zato prosim Vaše Velieanstvo, da od Vas prevzetim obveznostim ostanete zvesti in se glede na rešitev medsebojnega spora med Bolgarijo in Srbijo zanesete na Rusijo. Mesto razsodnika ne smatram kot kako predpravico, ampak kot niucno obveznost, kateri se ne morem odtegniti. Vojska med zavezniki me ne more puščati ravnodušnega. Jaz polagam važnost na to, da izjavim, da bi ona država, ki bi vojsko zacela, bila za to pred stvarjo celega slovanstva odgovorna in da si pridržujem vso svobodo glede stališča, katero bo Rusija nasproti slučajnim uspeliom take zločinske vojske zavzela." Te besede, ki kličejo tako glasno balkanskim Slovanom: ,,Bodite edini!", so pokazale, da se ruski car res trudi, da bi preprečil bratomorno vojsko. Odgovor bolgarskega in srbskega vladarja. Oba vladarja sta sprejela posredovanje ruskega carja, vendar ne brezpogojno. Zelo samozavestno je odgovoril ruskemu carju bolgarski car. Njegove besede niso besede podložnika, ampakbesedeenakovrednega vladarja. Tako samozavestno dosedaj še iioben bolgarski vladar ni govoril z ruskim carjem. In to je izzvalo navdušenje po celi deželi. Vsled zadnjih slavnih zmag se čuti Bolgarija močno in njen car ž njo. Car Ferdinand odgovarja, da z veseljem sprejme posredovanjo ruskega carja glede onih krajev, ki niso omenjeni v bolgarsko-srbski pogodbi, a kar se tiče pogodbe, ono bo Bolgarija držala. V pogodbi se prepušča Makedonija Bolgarom. In zato pravi car Ferdinand v odgovoru: ,,Bolgarija nima saino pravic do Makedonije, arapak tudi dolžnosti napram njenemu prebivalstvu, ki je bilo vedno bolgarsko in hoče za vsako ceno tudi bolgarsko ostati. In Vaše Veličanstvo se bo blagovolilo spominjati, da je tudi Rusija skozi dolgo vrsto let pripoznala te pravice in dolžnosti." Kralj Peter se v odgovoru ruskemu carju zahvaljuje za ljubezen, ki jo izkazuje jugoslovanskim narodom. Potem pa glede prepornega ozemlja zavzema stališce svoje vlade, da pripada Makedonija Srbom, ker je srbska vlada največ trpela za osvobojenje makedonskih krajev. Umor Mahraud Sefket-paše. 0 umoru velikega vezirja (ministrskega predsednika) Mahmud Selket-paše se poroča sledeče: Dne •11. t. m. se je veliki vezir v spremstvu Eirei-bega in svojega pobofinika, mornariškega častnika Ibrahimpaše z avtomobilom odpeljal iz vojnega ministrstva v Carigradu. K,o je zavil avtomobil z Bajadoc trga na trnTnvnisVn n.fistn. ifi morn.l ra.rli sneftft obstati. V tem sa, ia gS ]6 Zaa6ia ena Krogia, je tuu- uun-i. vezirjev sluga pa je bil nevarno ranjen. Ministrski svet se je zbral takoj v vojnem ministrstvu. Vojaške oblasti so za vzdrževanje reda vse potrebno ukrenile. Mrtvi trupli velikega vjezirja in Ibrahim-paše so prenesli v vladno palačo. Nekaj napadalcev je z avtomobilom pobegnilo v neko liišo v Pero pri Carigradu, nekaj pa so jih aretirali. Glavni napadalec je neki Topal-Tevfik, star 28 let, grde postave in odurne zunanjosti. Kakor se poroča, so ga vjeli v stranišču neke gostilne, kjer se je skril. Pri njem so našli 2 revolverja in nož, kakor tudi patrone, ki so podobne onim, s katerimi je obl ustrelien veliki vezir. Prijeli so pa tudi nekega Kadrija iz Albanije, ki je priznal, da je Mabmud Seiket-pašo ustrelil zato, da maščuje umor Nazim-paše. Nazim-paša je bil namrefi najsposobnejši general turške armade in odločen pristaš staroturške stranke. Vzrok napada je vsekakor politicen. Sefket-paša je bil pac poleg Enver-bega najmočnejša in najbolj priljubljena oseba v Turciji. L. 1909. je kot poveljnik mesta Šoluna prikorakal pred Carigrad, da je prisilil sultana Abdul-Hamida k odstopu ter s tem pnpomogel mladoturški stranki do popolne zmage. Toda tudi v sedanjih težkih razmerah, v katerih se nahaja Turčija, si je znal pomagati. Vsled vstaje dne 23. januarja t. 1. se je povspel na celo države. In ko je videl razbite ostanke turške armade ob čataldški 6rti, ni obupal, temveč z železno roko zgrabil za vajeti, da privede Turčijo do novega procvita na tleh, ki so bila prvotna last Tur5ije. Toda ravno v začetku njogovega dela ga je zadela roka morilceva. In tako je izgubila Turcija enega najboljših svojih mož. Vezirjev avtomobil je od 10 strelov preluknian. Zadnje besede Mahmud'Selket-paše so bile: Allah il Allah! Kakor se poroca iz Carigrada, so usmrtili Tvlah- mud Sefket-pašo pristaši nekdanjega umorjenega turškega vojnega ministra Nazim-paše. Zaroto so sklenili pristaši po Enver-begu ostavljenega bivšega velikega vezirja Kiamil-paše. K temu umoru se še poroca: Napadalcem je obljubil staroturški tajni odbor 100.000 K nagrade. V avtomobiln, iz katerega so ustrelili velikega vezirja, so bili sledeci napadalci: Topal-Tevfik, voditelj avtomobila, Dčeval, Cerkes Abduraman, sin polkovnika, Nazmi, ki je bil pred leti izključen iz armade, in neki igralec. Do sedaj so zaslišali 40 oseb, zaprli pa 10 sokrivcev. V Carigradu je bilo tekom sobote aretiranih 150 oseb. Boj za hišo, v kateri so se nahajali morilci velikega vezirja, je razburil vso Pero (carigrajsko predmestje). Ze v četrtek je bila hiša zastražena, ker je policija suinila, da so v njej skriti morilci. V soboto ob 2. uri popoldne je došlo več policijskih oficirjev pred liišo. Ko so potrkali na vrata, so morilci Zia, Nazim in Kiazim takoj pričeli streljati. Pri tej priliki sla bila pribočnik carigrajskega vojaškega upraviteIja in preiskovalni sodnik nevarno ranjena. Nato je vojaštvo hišo popolnoma obkolilo in pričelo streljati. Po 2urnem boju so bili vsi morilci aretirani in odpeljani pod močnim spremstvom v Carigrad. — Tekom boja za hišo, v kateri so bili morilci velikega vezirja, je moral končno priti na pomoc tudi oddelek požarne brambe. Ognjegasci so skušali najprej udreti skozi streho v hišo, a to je bilo nemogoče, ker so morilci neprestano streljali. Ognjegasci so morali nato koncno razbiti vrata, na kar so se udali. Oddanih je bilo okoli 200 strelov. Prebivalcev sosednjih hiš se je tekom poboja polastil velik nemir, a po aretaciji je nastal takoj mir. Ko je sultan izvedel, da je Mahmud Sefket-paša umorjen, je takoj iinenoval mladega Sajd Halim-pašo za velikega vezirja, kateri je častno mesto prevzel in sestavil novo vlado. Mahmud Šefket-paša. Mahmud Šefket-paša je bil eden glavnih mladoturških voditeljev. Rojen je bil 1. 1858. v Bagdadu v Mali Aziji. Njegov oce je bil v Bassori državni upravitelj, njegov ded je bil po rodu Georgijec in kristjan, 71etnega dečka pa so Turki oropali in ga v Bagdadu prodali generalnemu upravitelju, ki pa ga je pustil vojaško vzgojiti. Nekdanji suženj je v armadi tako napredoval, da je postal celo poveljnik bagdadske posadke. Mahmud Sefket je v 19. letu vstopil v vojno šolo, 1. 1880. je bil pozvan v carigrajsko visoko šolo generalnega štaba, 1. 1882. je postal stotnik generalnega štaba. Tri leta je bil prideljen pruskemu generalu Goltz-paši, ki ga je poslal v Nemeijo in je bil, ko je bival v Nemčiji, imenovan za generalnega majorja, 1. 1904. je bil imenovan za valija na Kosovem, nato je pa postal poveljnik solunskega armadnega zbora. Tu je stopil v stik z mladoturki, ki so mu popolnoma zaupali. Znano je, da je meseca aprila 1909 solunski armadni zbor pod poveljstvom Mahmud Selket-paše osvojil Carigrad in strmoglavil sultana Abdul-Hamida. Znano je, da je postal Mahmud Selket-^paša po letošnji vstaji Enver-bega dne 23. januarja turški veliki vezir.