ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦   Tedenska priloga ^Slovenca" z dne 23, Januarja 1927, štev, 18  ¦   3tev,4
Otočič na Blejsem jezeru v zimskem snegu
jezero samo je pa zamrznjeno. — Zadnja leta se razvija na zamrznjenem jezeru prav živahno drsanje. (Fot. Fr. Pavlin, Jesenice.)
26
Britski muzej v Londonu
eden največjih in najznamenitejših muzejev sveta; posebno dragocene so v njem zbirke vaz, asirskih, egiptovskih, rimskih in grSkih predmetov, rokopisov itd.
Lloyd George
znani voditelj angl. liberalne stranke, ki zadnja leta nevzdržno propada.
Pogled na Monaco, najmanjšo samostojno „državo" v Evropi.
Monaco leži blizu francosko-italijanske meje ob Sredozemskem morju. Vsa „država" sestoji iz mesta Monaco, Monte Carla in La Con-daminea ter meri 2r5 km in šteje 19.000 prebiv., a vlada ji knez. Najglavnejši finanfni vir drža\e je znamenita igralnica, jako važna je pa državica tudi kot letovišče za bogataše. Na naši sliki je lepo videti palačo monaškega kneza (XX) in bogati tamošnji muzej (X).
Razvedrilo ameriških senatorjev in parlamentarcev
med sejnimi odmori.
Električen gla,sovalni stroj
po -Američanih izumljen in pri katerem je baje zajamčena tajnost glasovanja ter onemogočena vsaka sleparija. Če bi jih uvedli tudi pri nas, bi bil rezultat današnjih volitev tam na jugovzhodu gotovo precej, precej drugačen nego bo sicer. :
27
Hvomi aveiniic Joa. Fon
bivši dež. in diž. poslanec SLS ter poverjenik v prvi nnrofini vladi, podpredsednik okrožnega sodišču v Marihoru, ki je umrl 23. XII. p. 1.
Dr. OtoKar Ryhdt
pooblaščeni  minister, načelnik oddelka  m mediiar. pogodbe v zunanjem ministrstvu in bivši dolRo etili voditelj tr/uškili Slovencem, ki je dne 12. t. m. umrl.
Semita naše Kralficc
romunska princezinja Ileana, ki se bo baje poročila z nadvojvodo Albrechtom Habsburškim, tega pa nameravajo baje Mudjari postaviti za svojega novega kralja.
Po0led na atarodavno meato "Pet v JuMnt Srhtfi
kjer je pred kratkim izbruhnil velik j)ožai' in upelil nič manj kot 22 hiš in raznili drugih poslopij.
Poglea na itvinorefako raxatavo v Selcti^
nad Školjo Loko. ki se ie vršila nedavno in jo je priredila že od 1. 1908. dalje vzorno delujoča tamošuja živinorejska zadruga.
Silice R SlovensRemu biografsKemu leRsUconU
Engelman Vinko
(1881—1918), učitelj in orgaui/.ator.
Farčnik Blaž
('¦'1879), akadcniičui slikar,
Franchetfi Engelberi
'1871), organizator obrtništva.
28
SlovensRi Kulturni xavodi: Br^avna
Muys Gottfried
)i\ši \ MtMičiliški profesor in ravnatelj knjižnice.
PoMlopfe U. Ortavne gimnamlfe na Polfttnafi
v cigar levem pritličju je nameščena knjižnica.
Vaod v Knfitnttna »branliCa.
Stuica ma promtor.

lice/sJca Rn/lSnica v Cfumjant
navnaielfeva aoha m omarami ma roRopt»e
redkosti in listovui katalog,
J. K. Likawetz
bivši gimnazijski ravnatelj v Ljubljani In vodja licejske knjižnice od 1. 1836—1890,
Poglea na »OraniSCa
v gornjih nadstropjih ob oknih.
ZoUov imvod noOorICitttB Icnfténtce
v posebnem etuiju.
Deska za tiskanje
srbskih molitvic („Abagar") iz 17. st.
Atlas v francoski vezari
iz prve polovice XVIII. stol. ;
30
ZenElJevid Jugoslavije
POLUIČNO-UPRAVNA RAZDELITEV vatis/uzakottavokromisamoupfvnrt
I) UaMlamk*------ MM M«»
I) Marlkcrak*------ XM» „
4t ucrfkik*------ U«„
» MlJrU«------- UM „
f| »rrank«------- «.«• „
1» k*(k«-------- r.i«_
st kelcrajik*------ »JM „
•I pW*UTiik«----- CJN „
m P«4rl»k*------ USI..
II) vall«v»k»------ ».« ,.
m taaa4ll«k«------ l.«»4 „
Ml ¦¦•rmTik«------ M» „
M) r«t«rev«»«----- 4JB» ..
U) tlmcik*-------- •»»„
Ml «Hk*-------- TJ«..
ITI vrH|«k*------- ijm ,.
lU k«MTsk«------- un _
M) «kcrLlunk»----- M»
M) krrr>Ulik.----- 4JI» „
>1) kllcIM*------- U."» ~
m »U*-------- •.«• ~
m aillk«------- TJM „
Ml kraicTait*------ t.IM _
BI irtsk*-------- IMM »
»I »pIlUk*-------nM» «
tTI dakrcTailk*----- tj» _
»I tailusk*------ (.m „
ai Mrajenk*------ MK m
M> ataaUrsk*------ M» »
«U traraitka------ MJM .
m Trkank*------- MM „
») kikatk«------- MI» .,
31
Križem Slovenite
Zlatomašnik Fr. Pnnčur
profesor koprskegn učiteljišča v p,, ki je umrl 6. t. ui. (rojen leta 1846.).
Eno najagilnejsih slov. kat. izobraževalnih društev
je ono v Loki pri /.iclaiieiu uiostu. Deluje že 22 let in nedavno je izSla i/ njega še posebna mladeniškn zveza. Naša slika nam kaže igralke in igralce obeh organizacij.
Zlatomasnik J. Brence
duh. svetnik, častni kanonik in župnik v Preski, ki je dne • 4. t. m. umrl.
Sedanji župani sodnega okraja Višnja gora.
V sprednji vrsti sede od leve na desno: .\ntončič (podžup. Vel. gaber). Mestnik (podžup. Št. Vid), Bregar (Krka), Štepic (Dedni dol), Koricki (Višnja gora), Erjavec (Uraga). Zaje (tajnik /agorica), Hribar (tajnik Vel. gaber), Zupančič (Prapreče) in Kavšek (Gor. vas); v drugi vrsti: Kuhar (Muljava), Oven (Radohova vas), Kastelic (Dole), Kutnar (Bukovca), Zupančič (Češence), Lampret (Št. Vid), Ka-stelic (Žalna) in Prpar (Podhoršt): v tretji vrsti: .štepic (odi». Češence). Lokar (Temenca), Petan (Vel. Pece), Zaviršek (Kriška vas), strubelj (Polica), štibernik (Luce), Sluk (Stehanja vas). Penne (Leskovec) in jakoš (Hudo); v zadnji vrsti: Fajdiga (odb. femenca), » idic (odb. Višnja gora), Kovačič (podžup. Bukovca). Hladnik (župnik št. Vid), jevnikar (učitelj št. Vid), Zupančič (odb. Draga) in Šefmao (trgovec Pluska). — Ta zanimiva slika zastopnikov našega ljudstva v višnjegorskem okraju je bila posneta ob priliki zborovanja tamošnje podružnice Županske zveze dne 8. IX. 1926. Vsi, pri katerih ni tO izrecno pripomnjeno drugače, so župani in le 8 par izjemami
odločuj pristaši SLS.
„Napredno" delo naših liberalcev v bivšem kranjskem deželnem zboru.
Drž. licejska knjižnija v Ljubljani.
V lev0m pritličju in stolpu severnega trakta gimnazije na Poljanah v Ljubljani se stiska in skriva najstarejša in največja slovenska javna knjiinica. Sestavljena je iz treh delov. Nje najstarejši fond sestoji iz biblijoteke, ki so Jo osnovali 1.1563. protestantski kranjski deželni stanovi, iz biblijoteke 1.1774. pogorelega jezuitskega kolegija, kija je ljubljanskemu liceju podarila cesarica Marija Terezija, in iz bU>Ujotek od cesarja Joiefa II, odpravljenih samostanov (Bistra, Kostanjevica, Stična, De-vin, diskaltxati in avguštinci v Ljubljani). /C temu fondu lahko prištejemo tudi biblijoteke, ki so Jih še v XVIII, stol. podarili razni kranjski plemiči, in biblijoteki Zoisa in Kopitaija. V tej prvi dobi Je knjižnica v ozki zvezi s postankom raznih učenih društev, katerih usodo je delila. S tem starim fondom v glavnem Je 1.1794. postala javna knjižnica, dostopna in-teresiranemu občinstvu, dočim Je prej služila samo potrebam profesorjev ljublj. višjih Sol
Nov kontingent Ji Je prirastel, ko se Je v Avstriji, še v XVIII. stol., uvedla obvezna oddaja tiskarskih produktov v Javne knjižnice. Od takrat Je imela pravico do enega izvoda vsega, kar se Je natisnilo na Kranjskem. Avstrijski centralizem Ji Je, kakor tudi drugim manjšim biblijotekam po Avstriji, udaril pečat provincijalizma, ki se posebno občuti od 1.1850, naprej, ko so bile odpravljene v LJubljani višje šole, mnogo obetajoči početki nniverze. Odtod izhaja, da ima knjižnica tako mah slovenskih tiskov izven Kranjske.
Tretji kontingent Je sestavljen iz znanstvene literature, namenjene za ljubljanske učne
zavode: srednje šole, botanični vrt, babiška šola. — Že v Avstriji je imela knjižnica stalne težave s prostori, ki Jih Je še povečal potres. Iz težav se je rešila Avstrija s tradicijonalnim „provizorijem". V novi zgradbi druge gimnazije na Poljanah Je knjižnica 1.1907. dobila svoj „koi" s tolažbo, da bo črez deset let že dobila lastno zgradbo. V teh prostorih ose-benjkuje sedaj že dvajseto leto, v nemalo na-dlego sebi in zavoda, ki Jo ima pod svojo streho.
Prevrat Jo Je postavil pred nenadne, mnogo višje naloge: postala Je Črez noč vseučiliška in centralna slovenska biblljoteka, ki so seji naloge v novi, večji, lastni državi še povečale. Iz tega so ji nastale tri velike naloge: funkcija univerzitetne biblijoteke, ki Jo de facto vrši, ne da bi ob enem imela tudi njen naslov in iz nJega izhajajoče ugodnosti v domačem in mednarodnem svetu; funkcija centralne slovenske biblijoteke, vsled česar mora sedaj sistematično zbirati slovenske izvenkranjske tiske; funkcija informatorja in živega posre-dovavca med kulturnim središčem, katerega faktor Je, in življenjern ostale države, ki Jo vrši s sistematičnim zbiranjem tiskov v vsej ostali državi, ki Ji od 1.1919. dohajajo kot dolžni izvodi. In vse te funkcije naj vrši v prostorih, ki so se že 1.1914. pokazali pretesni I
Tesnoba Je za knjige, še večja tesnoba pa za občinstvo. Da pridobi nujno potrebni prostor za notranjo manipulacijo. Je knjižnica morala od 28 sedežev, ki so v Čitalnici ob-činstva na razpolago, zase okupirati celih 10, tako da Je danes v Čitalnici prostih sedežev samo 18! Ista stiska Je po magacinik; tako se mora cela dragocena biblljoteka v dragocenih omarah, neporabljena in neporabna, stiskati na hodniku.
Edina rešitev iz tega stanja, ki postaja od dne do dne bolj nevzdržno, je — nova stavba! Stavbo poslopja, ki bo po provici nosilo ime „Univerzitetna biblljoteka". Ta pre-dikat ji po vsej pravici gre: gre po številu in kvaliteti štorih tiskov, ki je naši državi brez para, gre pa ji tudi vsled žive zavesti, ki jo kaže v tem, da se hoče v naši javnosti udejstvovati kot element kulture in napredka. Naj bi se tega zavedali v prvi vrsti oni, ki imajo opravim z gosp. Budžetom, ki Je rešitev tega problema zagrabil napopolnoma napačnem ¦ kraju. Ta visoki gospod si očividno misli, da je najlažja rešitev problema pomanjkanja prostora v tem, da se knjige ne kupujejo. Za 1.1926127 je dal knjižnici 131.400 Din, od katerih je smela za nakup knjig, časopisov in vezavo porabiti 45.000 Din. Za bodoče budžetno leto pa ji je nakbnU vsega skupaj 50.800 Din, in od tega sme za nakup knjig, časopisov in vezavo porabiti 10.000 Din.—
Državni licejski knjižnici v Ljubljani v takih razmerah ne preostane drugega, ko da se obrne na Javnost in si v njej poišče — prijateljev! ^njoža Olonar.
Živino bolni In osldbell
od duševnega in telesnega dela izmučeni - rabile LEr CITHIN-kroglice z železom! Stekleničicft 24 Din. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo:
Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR. Vrhnika št. 23, (Dobe se tudi v lekarni
Pri SV. ROKU v ŠIŠKI.)
Balcro/fak JugoslovanAKe iimlcame v Ciublfanl