Leto XII. Ljubljona, 23. maja 1962 Stev. 10 i :---------------------------------------------------------------------------------------------------'----------------------------------- Iribuna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE t ^j^EZ NOC JE VZCVETELO V KROSNJAH CEŠENJ it PO- M m MLAD SE JE NASELILA MED NAS IN NISMO BILI ^^B PRESENECENI # KAJTI NOSILI SMO JO V SEBI VSE DNI # POZNAMO TE TOPLE, NABREKLE TRAVE, VE- TER, SONCE IN LOK LJUBEZNI # POLNE SO NAŠE POMLA- DI & POLNE NEKEGA NEDOPOVEDLJIVEGA ZANOSA ^r TO JE ZANOS MLADIH, KI IŠCEJO POTI MED LJUDMI, KI DOZIV- LJAJO USPEHE IN NEUSPEHE, KI SO ZDAJ NASMEJANI, ZDAJ RESNI, KI SO BRIGADIRJI IN NOSIJO V SEBI CESTO PRIJATELJSTVA, TISOCERNI STISK ROK IN POZDRAVE *& jjf N PRIPOVEDUJEJO NAM iV O TEBI, DRAGI TITO IN V O TVOJIH POMLADIH it GLEDAMO OBLEDELE FO- & TOGRAFIJE: KOLONA BORCEV, VELIKA IN NEPRE- TRGANA SE VLECE SKOZI ZAMETE ZIMSKE POKRA- JINE ic VEMO: TI SO NAM PRINESLI POMLAD L S SVOJIMI ŽULJEVIMI ROKAMI IN OGNJEM V OCEH ^r |RAZNUJEMO DAN MLADOSTI, KI JE OBENEM TUDI TVOJ PRAZNIK, DRAGI PRIJATELJ ¦& KAJTI TI SI NAM BIL VEDNO BLIZU IN VEDNO SI NAS RAZU-MEL ^r PRIHAJAL SI MED NAS V ŠOLE, OBISKOVAL SI NAS, KO SMO GRADILIV BRIGADAH ir GOVORIL SI Z NAMI IN MI SMO GOVORILI S TEBOJ ir VEDNO SMO SE ODLlCNO SPORAZUMELI ^r S SVOJO VZTRAJNOSTJO IN DOSLED-NOSTJO SI NAM VLIVAL POGUM, DA ŠMO SE LOTEVALI VSE TEŽJIH IN ODGOVORNEJSlH NALOG t^ IN VELIKOKRAT SMO USPELI -fr fE DNI BOMO MLADI IZ VSEH STRANI NASE DOMO-VINE POZDRAVLJALI DAN MLADOSTI it ZASTAVE BODO ZAVIHRALE, PRAV TISTE, KI SO JIH NASl OCETJE IN MATERE NOSILI SKOZI DNEVE REVOLU- CIJE & TO SO ZASTAVE MLADOSTI, KI JE NEUNlCLJIVA ft KI JE EDINSTVENA IN DOBRA iV m S SEJE UMIVERZITETNE6A SVETA PRIZNANJE IN PODPORA REFORMI POTRJEN ZAKUUČNI RAČUN UNIVERZE ZA LETO 1961 - OSVOJENI PRINCIPI FINANSIRANJA FA-KULTET IN NAGRAJEVANJA PEDAGOŠKO STRO-KOVNEGA OSEBJA - UNIVERZITETNI SVET RAZ-PRAVLJAL 0 VPRAŠANJIH TELESNE VZGOJE STUDENTOV, 0 NJIHOVEM ŠTUDIJU IN 0 TUJIH ŠTUOENTIH V LJUBUANI Temeljito je bilo obravnavano pred-vsem vprašanje študija, rezultatov refor-me in njega nadaljnega uveljavljevanja In izgrajevanja. študijski rezultati zadnjih let kažejo, da se je bistveno spremenil odnos študentov do študija. V višje semestre je prešlo letos že 79% vpisanih študentov, fcar je doslej najvišji odstotek. Izpitne ocene so sicer ostale na prejšnjem, vendar Je zelo razveseljivo, da v višjih semestrih rastejo. Prav tako je razveseljivo, da se je povprečna ocena od jesenskega izpitnega roka 2,8 dvignila na 3,6. Močno se je skraj-6ala tudi doba študija, saj je od povprečja v letu 1958 7,9 let padla na 6,8 v letu 1961. Prav tako narašča število diplomantov, ki končujejo v rednih rokih. Najbolj razve-seljivo je, da procentualno hitreje rase šte-vilo diplomantov od števila vpisanih. Kljub temu, da so ti rezultati v glav-nem plod ocene generacije, ki je Še ni za-jela reforma, govorijo najbolj prepri-Seval-no zoper mnenje, da je reforma preuraijje-na in da ne bo sposobna dajati pričakovanth rezultatov. Prav ti rezultati nam kažejo, da ne bi smeli pri ocenjevanju reform iz-hajati od vprašanj, ali smo z reformo usrto" r>'i t>» D^rifs bi se morali vse bolj pogovarjati o nadaljnem poglabljanju in izgrajevanju reforme. Pri tem se je potreb-no odločiti ali za pot stalnih reorganizacij, ali za pot zaokroženega, poglobljenega dela na vsebinski reformi, na vsebini učnih načrtov In programov. Pred vse upravne in družbene organe je postavljena naloga, da se temeljito spoprimejo prav z učnimi programi, z njihovo izpopolnitvijo in pri-lagoditvijo napnenu posamezne stroke. Te korekture bi morale upoštevati odgovorne naloge, ki so postavljene pred naše gospo-darsr.vo ' "'j-Mnč.ttviio v mednarodno deli-tev dela. Fakultete bi morale ne glede na trenuten odnos prakse videti bistvene pro bleme globlje in bolj perspektivno. Za dosego res dobrih študijskih uspe-hov, za zmanjšanje osipanja, ki v prvem letniku še vedno dosega 1/3 vpisanih, bi bi-lo potrebno čimprej urediti vprašanje šfcu-dijskega režima, prestopnih pogojev in po-razdeljenosta obveznosti enakomerno na ves čas študija. Študente je potrebno nava-jatl na resno delo že v prvem letaiiku, ki naj bo obenem sito. Tu naj se zadržijo po-goji in kriteriji, da bl potem prihajali v vlšje letnike res za študij sposobni in pri-pravljeni kadri. Posebno pozornost je treba posvetiti svetom letnikov, ko so se v zadnjem ob- dobju povsem afirmirali in opravičili svoj obstoj, postali so organ po katerem so močno čutili potrebo vsi, ki so reševali štu-dijske in druge probleme, profesorji in študentje. V obdobju, ki je pred nami, bo. do morali sveti letnikov reševati nekatera zelo pomembna vprašanja, ki bodo močno vplivala na uspehe študija. To bodo vpra-šanja štndijskega reda, discipline študen-tov in profesorjev, objektivnih pogojev za študij in novih študijskih metod. Univer-zitettii svot je posebej poudaril, da je nuj. no, da se v Svetih letnikov razvija odkrita razprava, tovariški odnosi in objektivna kritika Vse to bo potrebno za uresničitev nalo-ep ki io ie prpd vin;verzo postavil ^ven družbenoupravni organ: še nadalje je po-trebno utrjevati in uveljavljati že postav-ljene principe in dosežke reforme in izpo-p.' nlli to. kar smo doslej d:;segli z ~ie-malo napori. ^ ^^ BERITE! DZIEN DOBRi, PANOVVIE 3. stran HOBBV: PROFESOR IN PISATEU 4-m strmn KOLEGU(AŠI) ZA ŽELEZNO ZAVESO 7m stran SKUPŠČINA NA FILOZOFSKI FAKULTETI JE SKUPSCINA ODRAZ DELA? Biti na kateriikoli skupšeini Zveze študentov na fakultetl pomeni največ-krat sedeti štiri in več ur v zakajenih prostcrih, se potiti in poslušati mlačev prazne slame. Nekatere niti vsem našte-tim principom ne odgovarjajo, pa so vendarle skupščine. Tu jih ne bi hoteli vzporejati s tistimi, ki jih imajo rejci malih živali, pa vendar niso daleč od tega. Resnici na ljubo je Ireba pouda-riti, da imajo na nekaterih fakultetah tudi čisto resne skupščine, vendar teh ni ravno veliko. Te besede seveda niso na-menjene samo skupščini na filozofski fakulteii, veljajo pa tudi zanjo. Bilo je kot mora ibiti povsod na ta-kih sestarikih. Netkoliiko nervoze, treme, izvolidi so delovmo predsedstvo, kaierega So sestavljalli tri'je člani, ki so bili sicer vodilni alkterji na skupščiini. Izvolili so tuidi vse druge organe stkupščine, posedli za miirno deTujoče, a!i boJje miirmo mi-rujoče 2elene mize in začeli. Začeli so oikroig devetih, pirebrali en referat in dva korefarata, med kateriimi ni bilo prav-zaiprav nobene razMke, da nisi bil na jasinem, kaj je referait irr kaj je kore-ferat in čemu je vse to potrebno. Kaj živi foirmalizem! Predvsem bd bil6 po-trebno poudariti, da je bil edini smotrni koreferat, kot so ga imenovali, tisti, ki je razpravljal o socialno ekanamskih vprašamjiih, ker je bil konkreten im ni »diskal ptrobleimov-«, ampak o njih raz-pravljal. Tudi tu je bilo nekaj cvetfcj ki jiih res ne moremo izpustiti. Predvsem ne vemo, kaj si je referent predstavljal, ko je govoril o dialeiktični metodi spreje-manja v študentovske domove. Sicer pa bi veljalo povedati za ta koireferat, da bi veljal veliko več, če bi še bolj kom-kretno razpravTjal o dornačih piroible-mi'h, fci res niso majhni;. Reorgainizacija honorarmtfi zaposlitev in tabor v Anlj&~ rajiu nista tako pomembna! Tisti prvi in najbolj pomembni referat in načinov dela, ker menda ndeo dobili pirav nobenega naipotka od idejna vzgojne koonisiije pri UO. Kot kaže se tu niso stvatri tako uspešno »za-flancale« kot smo lahko slišali zelo po-gosto!? . Ah, da, skoraj bi poza:bil na še en koreferat, menda semi prej nekaj zame-šal. Tisto o socialno ekonomsikih vpraša-njiih nii bil referat, pač pa nekoliko dalj-ša dislkusjja, ki je bila skoraj koreferat. Pač pa je taretji korefeirat govoiril o štu-dijsikih vprašanjih iin družbenern upa-av-ljanju. Tu je bilo celo nekaj komkiretne-ga, pi-edvsem o študiijski problematiki. Družbeno upravljanje je biilo precej zar poistavljeno, ne vemo ali gre tu tako vse v rediu, da o tem, ne načelno pač pa kon-kretno, ne kaže razpravljati ,ali gre ta-ko slabo. Sicer pa za skupščimo na filozofski SKUPŠČINA PRAVNIKOV MEDLA DISKUSIJA Ce primerjamo lainslko skupščino z letošnjo, patem ji damo enako oceno: dobro, sfkoraj dobro. Uvodrni referat pred-sedinika Fakultetnega odlbora je osvetlil celotino dogajanje na faikulteti — od šfou-dijsike reforme, idejno političnega dela, športa, pa do akcij študemtov. Z nečem pa rae moremo biti povsem zadovoljni: videtd je bilo, da je organizacrja sikup-ščine šepala. Fakultetni odbor bi moral predhodno nakazaiti probleme svoje fa-kultete čilanom Zveze študentov. Ti naj bi poslkrbeli za uvodno razpravo, ki je slediila na poročilo. Kdor je zasledoval akcije na Pravni fakulteti skozi vseleto, je lah^ko ugotovil, da je J>ilo storjenega veiliko več kot je skupščina izikazala. Kot rečeno: najbolj iizči-pen je bil re-ferat, razprava pa medila in &e ni dr-žala zas^avljenih protolemov, ki jih na Pravni fakulteti ni malo. Prejšnja leta so študenitje mnogo več razpravljali o uč-benifcih na t«m forumu, letos pa skoraj ntič. Diiskutant, ki je priipovedoval o deJu svetov lefcndkov, je ta problem na-kazal, med poslušavci pa ni biio nikogar, ki bi njegovo izvajanje dopolnill, čeprav se o učilih med študienti največ govori. Bojazen izpovedati in nakazati ta vpra-šanja in rešitve vsiljuje misel, da se za-radi lastne »eiksistemce« niihče več ne upa razpravljati ria tako ši^rokem fo-rumu. V. partizansiki pohod študen tike na kemiji. Uvajanje študijsfce re-forme ni zaj^o širših razprav, poa'očilo je problean samo načelo. Sveti letmikov se niso dovolj afirmirali Odtod tudi ne-uspehi študentovske organizacije pri vprašanju učbenikov ,kar je na kemiji, kjer je domače literatuTe zelo, zelo ma-lo, nadvse perece. Studeintje se morajo posluževati učlbenikav iz sosednjih ve-publik ali pa celo angleške, nemške in ostale tuje literatuire. Vsaik si pomaga kakor ve M zna, sikupine aikcije za doee-go ekvivaleratnih učbenikov v domačem, slovenskem jeziku, pa so bile premedle, da bi usipele. Kot pavsod, so tudi na tej skupščini največ razpravljali o skrip-tah, pri čemer se je razvila burna di-skusija z vsemi zahtevami in obljubami, ki bodo najbrž oistaie le v zapisniku. O družbeni politični dejavnosti in nalo-gah, ki jih pred kemiike, kot pred ostale študente postavlja študentovska organi-zacija, pa je bilo rečenih le malo besed. Študento-VBlka organizacija zahteva vid-nejše akcije od kemilkov. Ta ugotoviitev naj veilja tudl za svete letnikov na ke-miji, ki bodo uspeli le, če bodo aktivi-ziirali vse zavestne subjdktivne sile na svoji fakulteti,. Vprašanje poomanjkanja prostorov bo na fakulteti v dogledinem času rešeno s tem, da se bodo tekstilci preselili v novo stavbo. Športna dejavnoist je na kemiji uspešna, ne zavzema pa širokega kroga, mmožiičnosti. Dve stvari pa sta vrgli svetlo luč na skupščino kemikov: prva da nižji let-niki precej bdlj resno gledajo na študij-ske probleme kot višji in da iimajo po-zitiven odinos do Zveze študentov, ter druga, ki jo lahko postaviimo za vzgled, da se je v briga.de prijavilo letos večje število študentov, kot so bila pričako-vanja. Zasluge za to pa vsekakor nosi tudi dosadanji Fakultetni dbor. P. L. FOTOAMATERJI V KOLEGIJU Ljubljana, 18. maja. V tem tednu so študentje v Akademskem kolegiju. ki se utkvarjajo z amatersko fotografijo, pripravili raz&tavo v počastitev praz-niika mladositi. Na tej skrhno pripravljeni razstavi sodeluje dvajset avtorjev z več kot sto fotografijami. Njihova tematiika je zelo pestira in vsebintsiko bogaita, saj obrav-nava vse — od pokrajimske slike pa do portreta. Žitrija, ki sta jo sestavljala Marjan Smorke in Joco Znidaršič je nagradila kodekcijo fctografij Stojana Kerblerja. Le-ta je prejel prvo nagrado tudi za posamezno sliiko. Kerbler je v svoji ko-lekeiji ki jo tvorijo tri slike pokazal po-polno obvladanje fotografske tehnike. Njegovi motivi so prepričljivi in spret-no izfjirani. Najboljša izmed Kerblerje-vdh fotografij je nedvomno »Po zajtr-ku«. V ostalih njegovih slikah je opa-ziti močan kontirast med naravo i'n so-dobno tehnizacijo. S tem ho»tenim na-spix»tjem je dosegel avtor vsebinsko zelo bogat in razgiban učinek. Preprost in jasen je tudi v portretih (Miilika, portret oglarja). SIi'ke F. Bajca kažejo v nadaljevanju na soJidno fotoerafsko zinanje-. Svoj uči-nek doseže avtor zlasti z režijsikim pri-jemom obravnavame snovi. Pozornost vzbuja tudi fotogirafija R. Mesa-ričeve »Zainimiv lepa!k«, v katero je odlično ujeto temaono, poznojesensko vzdušje. Razpoloženje zimskega deževnega po-poldneva je spretno ujeto v fatografijo M. Štumbergerjeve, ki je dobila drugo nagrado za posamezne sliike. Ni namen mojega zapisa, da bi sodil vsako delo posebej, naj zaiključim s tr-drtvijo, da je t-azstava dosegla lep uspeh in najn dostojno prikazala resna paiza-devanja študentov — fotoatnaterjev. Na razstavi skoraj ni dela, ki bi bilo pod povprečjem. zato menim, da se ie žirija težko odločila. katei^o delo naj nagradi oziroma pohvaJi. Ivan Heaga UTRINKI Z DVOMESEČNE PRAKSE NA POUSKEM DZIEN DOBRI PANOWIE... Sprevodnik je bil vljuden. Zelo počasi in z občutkom prizanesljivosti nas je pre-bujal: »Panowie, zdaj pa bo.« Takrat smo prvič postali »panowie« (gospodje). Na Poljskem je namreč vsakdo gospod. »Naj mi gospod oprosti, če vprašam gospoda, od kod je gospod doma.« Ta vsakdanja fraza je na primer zmeraj namenjena eni in isti osebi. »Pan« sem, »Pan« tja, razna-šavec časopisov je Pan, prometnik je Pan, skratka — sprevodnikove besede so bile za nas pravi balzam. Utrujeni od dvodnev-ne vožnje in uspavani od značilne p o 1 j -s k e pokrajine, ki je poleti pobarvana le ^^ z žitom in nekaj grmiči, smo z režečimi obrazi črkovali napis, ki se je približeval kot na filinskem platnu: Warszawa. »Jugoslawianie?« »Tako je.« Poljski kolegi so nas takoj spoznali. Verjetno smo precej nebogljeno blodili z očmi naokoli. »Franciszek.« »Jože.« »Janusz.« »Milan.« »Andrzej.« »Janez.« ... Prvo presenečenje: za nas enajst so ko-legi angažirali štiri taksije. Spogledali smo se. »Ampak kolegi, ekonomično pa to-le ni,« smo kar po slovensko udarili. »Za jugoslovanske kolege ne bo nikoli ničesar preveč ekonomično.« Razumeli smo se. Resnično razumeli. še isti dan. »Ste se odpočili? čakamo vas.« Peljali so nas — spet s taksijem v središče re-konstruirane starinske varšavske četrti. Pogrnjena podolgovata miza je omehčala še zadnjo poškrobljenost. Narezek." Vino. Potem so nas učili poljskega jezika. An-drzej je bil »glavni«: »Najvažnejša je, fantje, orientacija. Za-pomnite si to. Prehajam kar na prvo lek-cijo: Kocham Ciebie. Brez tega ne pridete nikamor. No, saj veste, kaj pomeni. Ja tebja ljubju. Dobrze? Harašo?« Večerja je bila za študentske pojme naravnost fantastična. »Pst, za take reči imamo prav poseben fond,« so nas potolažili. Popolnoma na jasnem si pa nifemo biii, kako je s tem »črnim« fondom, posebno še, ko so poljski kolegi čez nekaj trenut-kov začeli vleči izpod miz vse mogoče vrste vodk, konjakov in podobnih razku-ževalcev. So pač ekonomisti. »Veš, v trgovini je ceneje. Mi smo prak-tični.« Da je to res, smo se še tisti večer dodobra prepričali. Janezu je bila namreč natakarica, ki nam je stregla, izredno všeč. Andrzej je to opazil. in dregnil Ja-neza: »Bi rad šel zvečer z njo.« »Kako da ne! S tako Venero,« je Janez zamižal in vdihnil, kot da globoko sanja. Andrzej nam je pomežiknil, stopil k ljubki natakarici in jo pripeljal k mizi. »Naj vam predstavim: Irena, študentka kemije.« Za Janeza je postala Poljska najlepša dežela na svetu. Szklarska Poreba leži na jugu ob meji s češko. Znana je kot izredno lep letoviški kraj in pa seveda zavoljo svoje stare in slavne tovarne kristal-nega stekla. Tu sva s kolegom Jožetom nabirala vtise in znanje. Centralistična organizacija, stroga hierarhija, osebnl dohodki brez stimulacije, kvalifikacija in položaj delavca, disproporci med cenafni osnovnih artiklov življenjskega standarda, to so bila vprašanja, okolt katerih sva pletla niti razgovorov. šef računovodstva ni nikoli govoril. Bil je ostarel, suh inženir z zbeganim pogledom. Ko smo nekoč sedeli skupaj in malce pretiravali s smrdljivo in grenko vodko, je spregovoril. »Vi, Jugoslovani, vi ste na dobrem.« Nekaj časa smo vsi molčali. »Za časa Stalinovega režima so me zaprli. še danes ne vem, zavoljo česa. Bila je pomota ali pa slučaj. Sledilo je osem let Sibirije, razumeš, Sibirije. žena in otrok tu, jaz tam. Zdaj smo spet skupaj, nekaj let. Zdaj je...« Hotel je reči »vse dobro«, pa ni šlo. živci so ga premagali. Bili so raz-cefrani do kraja. »Osem let, to je grozno,« sem po-tihoma pripominl. »Osem?« Lice mu je še zmeraj drhte-lo. »Bilo jih je sto.« Wroclaw je bil med vojno najbolj prl-zadejan. Ostalo ga je le 20 odstotkov, ta-ko so nam povedali.. Ruševine še zdaj pričajo o grozotah. Nekdanje središče me-sta bo ostalo porušeno, ker so začeli z novimi gradnjami čisto na drugem kraju. Wroclaw je mesto kontrastov in presežni-kov: največ huliganov, kriminala, eksisten-cialistov, najlepši parki in ribniki, najbo-gatejši glasbeni antikvariat, najbolj neza-upljivi ljudje. Ruševine. Ko smo sedeli v neki restavraciji, smo kmalu začutili nenaklonjene poglede so sednjega omizja. Bilo je nerazumljivo in mučno. čutili smo, da nekaj ni v redu. Natakarica nas je s težavo vprašala: »Naj gospodje oprostijo, ali so gospodje Cehi ali Bolgari?« Govorili smo slovensko, pa so mislili... »Jugoslovani smo.« Plaz se je utrgal, ko je natakarica to sporočila naprej. Skoraj slekli so nas do tedaj nezaupljivi sosedje, medtem ko so se opravičevali zaradi svo-jega prejšnjega vedenja. »Vaš Tito — prima. Vaša politika — prima.« Niso še vedeli, da razumemo že kar precej dobro njihov jezik. Kmalu so zvedeli in ... ... ob treh ponoči so nas morali nata-karji vse skupaj dobesedno »postaviti na cesto«. Warszawa. V enem od mnogih pod-zemeljskih lokalov smo ob luči vošče-nih sveč poslušalt ciganski orkester. Zidovi so bili pobarvani črno, sem in tja je bolščala v mračne goste surreali-stična prikazen v beli ali rdeči barvl. Tudi razsvetljava je bila temu primer-na. Zaradi gostega dima je bilo težko razločiti postave, ki so se majale na plesišču. še ena zanimivost: pri vhodu v ta lokal je treba pokazati indeks. Torej samo za študente. K naši mizi se je primajal bradati, kuštravi, posvaljkani eksistencialist. »Janusz, daj mi deset zlotov. Potre-bujem za eksistenco.« »A tako? Sem mislil, da za skripta,« ga je zafrknil Janusz. Nam pa je po-jasnil: »Ni slab fant, le večvrednostne komplekse ima. Nekoč je dobil nagra-do za zbirko pesmi, potem so mu dali lepo štipendijo in od takrat še ni mignil. Na srečo so precej v manjšini ti naši eksistencialisti.« Wroclaw. Nekdanje središče mesta. še ena »rakasta rana«, kot je po-zneje dejal Janusz. že precej časa nas je opazovalo dekle v ozkih hlačah, s precej značil-no pričesko in izzivalnim puloverjem. »Je tale ena tistih?« smo vprašalt. »Je.« »Kako pa je prišla notri brez in-deksa?« »Saj ima indeks.« Krakovo. čudovito mesto. Preveč lepo, da bi ga opisoval z dvema stav-koma. Opolnoči sva se s kolegom odprav-Ijala na železniško postajo. Nikjer žive duše. »Taksi, taksi!« Sunkoma je zavrl. »Kam gresta, kolera jasna? že od jutra vozim, kolera jasna.« Pregovo-rila sva ga kljub temu, da je bil vidno utrujen. »Poljaka pa nista?« je vprašal. »Jugoslovana.n »O, kolera jasna,« se je razveselil. »Vse berem o vas. Poznam vašo deželo. Ampak vidva sta vseeno prva Jugoslo-vana, ki ju vidim.« Naslednjih deset minut smo kar vsevprek metali kom-plimente. Ko smo prispeli, sva povprašala: »Koliko dolgujeva?« »O, tisto pa ne. Jugoslovane bom zmeraj vozil zastonj. Ampak če imata kaj drugega... Doma mi drugače ne bodo verjeli...« Dala sva mu naš stotak. Vesel ga je bil kot otrok. Slovo na varšavskem kolodvoru je bilo — romantično. Ni dmge besede. Dekleta kolegov, ki so »prakticirali« v Warszawi, so blipale, mi smo bili zlobni in smo bo-drili kisle ljubimce. »Kdaj spet prideš, kohani moj?« so vprac ševale rosne zenice ljubke Irene. »Drugo leto, sigurno!« »Pha, če te bo tvoja punca v Ljubljanl sploh še kdaj pustila na Poljsko,« je pri-pomnil eden naših. »Ti ne raznmeš. Pustili smo pa le dobcr vtis.« »Vsekakor.« Rajko Ranfl Opomba: Objavljamo drugonagrajeno reportažo z natečaja »Študent — svetovni popotnik.« Univerze-ključ afriškega preporoda »Ključ razvoja Afrike je v vzgoji njenih ljudi.« Te besede, ki jih je pred nedav-nim izjavil znan afriški politik, so nale-tele v afriški javnosti na širok odmev. Sami jim lahko dodamo še to, da je ključ vzgoje v univerzah. Kljub veliki potrebi po njih pa je v Afriki danes zelo malo univerz. Južno od Sahare pa do Limpopa jih je samo trinajst. V teh institucijah se vzgajajo bodoči učitelji afriške mla-dine. Poleg njihovih izobraževalnih nalog morajo skrbeti šs za osnovno raziskoval-no delo. Veliko število raziskovalnih po-staj pa se je razširilo v vzgojne ustanove, nekatere druge pa se hočejo razviti v teh-nične kolegije. Devet afriških univerz si je priborilo svoj univerzitetni status šele pred krat-kim. V francoski Afriki na primer je francoska vlada izvajala široko politiko asimilacije na ta način, da je nudila čim-več afriškim študentom študij na matič-nih univerzah. Portugalci nočejo privoliti na graditev univerze v katerikoli svoji afriški posesti in so si zato izmislili svo-jo teorijo, da je Portugalska dbmovina vseh njenih ozemelj. Izjema so samo Bri-tanci, ki na široko ustanavljajo popolne univerze v vseh področjih, ki so pod nji-hovo kontrolo. Tako stoje skoraj vse biv-še britanske kolonije kar se tiče univerz na najboljšem. Zahodna Afrika ima največje število univerz od britanskih afriških ozemelj v preteklosti in sedanjosti. Univerzitetni kolegij Sierre Leone je bil ustanovljen že leta 1827, kljub temu pa je dosegel poln univerzitetni status šele pred dvema le-toma. Kakor na vseh afriških univerzah je tudi tu vpisanih zelo malo študentov, vseh skupaj je komaj 350. Skoraj vse afri-ške univerze so ali bile pravkar ustanov-ljene ali pa so dosegle svoj polni status Šele pred kratkim. Univerza v Gani je bila ustanovljena leta 1948 in je imela pred dvema letoma 609 študentov in 155 članov osebja. Uni-verzitetni kolegij v Nigeriji je bil usta-novljen tri leta pozneje, univerzitetni ko legij vzhodnega področja pa šele pred kratkim. Ibadan si je pridobil že zelo do-ber glas. Na drugi strani kontinenta je ustano-vitev univei-zitetnega kolegija Vzhodne Afrike planirana šele za leto 1965-66. Os> nove te univerze bodo univerzitetni kole-gij Makarera s sedanjimi 561 študenti, tehnični kolegij vzhodne Afrike in teh-nični inštitut v Nairobiju. Kar se tiče bri-tanskih ozemelj so univerze še za fede-racijo Rodezija in Nyasa, ki so začela delovati v letu 1955. V Basutu je bila 1945. leta ustanovljena vuiiverza Pija XII., za katero je dala vzpodbudo katoliška cerkev. V Kongu sta dve univerzi: prvo v Leo poldvillu, Universite Lovanium, je leta 1954 ustanovila belgijfcka katoliška univer-za in belgijska vlada. Vsega skupaj ima okrog 500 študentov in načrte za razširi-tev; drugo, univerzo v Elizaoethvillu, ki naj bi krila tudi potrebe Ruande-Urundi, pa je leto kasneje ustanovila leopoldvill-ska univerza. V vsej francoski Afriki je sedaj samo ena univerza — Universite de Dakar — v Senegalu. Je med zelo velikimi za afriške razmere, saj ima 1300 študentov in ima ogromen vpliv na politiko tega področja. Poleg naštetih sta v vsej Afriki samo še dve popolni univerzi. Kljub temu da nista bili nikoli pod britansko kontrolo, obe uporabljata angleščino kot učni jezik. To je univerza v Addis Abebi, ki je bila ustanovljena leta 1950 in ima trenutno 350 študentov, drv^a pa je univerza v Kartumu, ustanovljena leta 1951, ki je ob-enem tudi edina univerza v Sudanu. V najstarejši neodvisni afriški državi, v LLberiji, je bila monrovijska univerza ustanovljena že leta 1862, svoj popoln status pa je dosegla leta 1951. Afrika se prebuja iz svojega spanja, mladina tega kontinenta zahteva čimved univerz. Vsako leto jih ustanovijo več, čeprav ne čutijo potrebe. Ce pa hoča Afrika računati na razvoj, jih mora imeti. J. P. Ivo Andric Djordje Poznati Andriča - pisatelja pomeni ne-prestano doživijati in osvajati svet, ki ga z veliko humanostjo razgrinja pred nami v svojih najbolj znanih delih, za katera je tudi prejel Nobelovo nagrado. Prav tako je z njegovimi novelami, ki jih je imel precej raztresenih po različnih časopisih in so pred dvema letoma prvič izšle v zbirki OBRAZI. Tudi novela Oorde Dordevič, ki jo bomo objavili v dveh nadaljevanjih, je iz te zbirke. Tu se je lodil; tu je dokončal osnovno šolo, gimnazijo in pravno fakulteto, vse s povprečno dobrim uspehom in o pravem času; bil je soli-den uradnik, neporočen in je v šestdesetem letu odšel v pokoj. Navadno življenje navadnega človeka. Toda vseeno, tudi biografije takih Ijudi, ko jih pobliže spoznamo, sc lahko zanimive ali pa dajo vsaj povod za razmišljanje. Ta Djordje Djordjevič je podedoval po svojem dedu, ki se je prav tako imenovdl Djordje Djor-djevič ter je bil ugleden in premožen trgovec, ne samo postavo, hojo in barvo oči, temveč tudi neko veliko in do skrajnosti razvito značilnost — previdnost. To je opazila vsa družina že v nje-govi najzgodnejši mladosti. Sedem otrok je rodila Djordjeva mati, a nje-gov prihod je bil najtežji in jo je skoraj veljal zivljenje. Deček je bil razvit normalno, a je tako previdno prihajal na ta svet, tako okleval, da sta ga zdravnik in babica komaj prevarila in izma-mila. Takoj ko je pogledal, so vsi domači ugo-tovili: izrezan dedek Djoka. Ded je bil znan po svoji previdnosti; njegova stalna deviza, ki jo je pogosto izgovarjal glasno, še bolj pogosto pol-glasno, a najraje potiho, sam zase, je bila: »Djo-ko, glej kaj delaš!« Ta ga je pripeljala skozi živ-Ijenje, v težkih turških in polturških časih, prav mu je prišla v življenju in v kupčijah, prav tako pa potomstvu. Toda pri vnuku, Djordju Djor-djeviču, ki se je rodil in živel v novem, spreme-njenem okolju, ni mogla imeti istega učinka in enakih posledic. Nasprotno. že pri prvih, sila previdnih korakih, se je njegova podedovana vrlina pokazala kot nepotrebna, zaviralna. Shodil je kasno, teže kot kdorkoli v družini, ker je vedno gledal, kam bo stopil in preizkušal vsak korak po dvakrat, predno ga je napravil. Tako je bilo tudi kasneje, povsod; v šoli, v mladostnih zabavah, v Ijubezni. Kot dijak in štu-dent je bil boljši od drugih, vendar je bil uspeh vedno srednji, ker zaradi previdnosti ni rnogel razviti in izraziti svojih misli. Vidclo se je, da se je učil in da zna, toda kaj, ko je odgovarjal z očitnim nezaupanjem v profesorja, v sebe in v tisto, kar je govoril. Zaradi njegove dobre na-rave so ga imeli kolegi radi, toda z nobenim ga ni vezalo pravo prijateljstvo, ker se nikdar nobe-nemu ni izpcvedal in popolnoma približal. šport mu je bil neznan, Uudentovski klubi tuji kakor tudi njihova nočna popivanja. Tudi njega je vča-sih vlekla mlada kri v to družbo, a ga je že na pol poti odvračalo previdno, počasno razmišlja-nje. Včasih ;e obljubil, da bo šel s prijatelji ven, veselil se je tega že vnaprej, potem pa je prese-del večer doma, sam, v ocenjevanju ZA in PRO-TI. Nekoč je tako kolebajoč zaspal, svečano oblečen. Ko se je prebudil in si pomel oči, je videl, da je že čez polnoč. Prevzel ga je strah, nato pa kes in težak občutek, da je prespal in zamudil nekaj lepega in veselega v zivljenju. Skočil je in odhitel v kavarno, kjer je bil sestanek. Tu so ga, že v poltemi, pričakovale piramide stolov, zloženih z navzgor obrnjenimi nogami in natakar, ki je ugašal poslednje luči. — Pozno je, gospod. Nikogar ni več. Bili so in odšli. Saj vidite, da zapiramo! Zatem je dolgo pohajkoval po mestu. Globo-ko v spomin se mu je zajedla ta pomladna noč kot žp.lost in opomin. Toda svojega načina življe-nja in ravnanja z Ijudmi ni mogel, ni znal spre-meniti. Ponavljalo se je vedno isto. Stopi z vrst-niki in kolegi, od zadaj pa ga potegne hladna in nevidna dedova roka: »Djoko, pazif...« Tako danes, tako jutri, mladost odhaja, a tovariši (to vidi tudi som) so vedno bolj pred njim, vedno bolj se mu oddaljujejo. On ostaja sam. Lahko se je umakniti Ipidem in ostati sam, posebno ko te vse v tebi priganja k temu, toda težko je potem prenašati somoto. Dokončal je šole in nastopil uradniško kari-ero v Pravosodnem ministrstvu. Imcl je dobre pogoje za napredovanje nd uradniški lestvici, a jih je zelo slabo izkoristil. Preskakovali so ga mlajši in slabši. Dogajalo se je celo, da so mu predstojniki ponujali boljša mesta in višje položaje, a on jih je odbijal, boječ se odgovornosti in vseh mogočih nepredvidljivih zaprek in težav, ki jih je z eno besedo imenoval — cirkus. (»Ne maram, brate, cirkusa!«) Toda dovolj je bilo takih, ki se niso bali »cirkusa«, ampak so ga, nasprotno, ie iskali.. Skromni Ijudje so prt nas redki: za vse imamo neko malo žalostno, malo posmehljivo spoštovanje in kdor OBISK PRI ANTONU INGOLIČU Bi^al 3m ^B ^kfiF ^&3^r ^^W tt Pisatelj Anton Ingolič je profesor slovenščine na eni ljubljanskih gimnazij. Ker pa so po starem pregovoru profesorji pozabljivi, raztreseni ljudje, kroži o njem naslednja anek-dota: Profesor Ingolič stopi v prodajalno in kupi nekaj barv. Ko mu prodajavka kupljene barve zavije, plača in pravi: »Zadnjič sem vam ostal dolžan en dinar in vam ga sedaj vračam...« Prodajavka je presenečena. »Mislila sem, da ste pozabili!« »Še bolj bi bili pre-senečeni, če bi vedeli, da sem profesor,« se pošali profesor, vzame drobiž in gre. Blizu doma, ko hoče pogledati, Če je dobil prave barve, opazi, da je zavoj pozabil v trgovini. Odhiti nazaj, prodajavka pa mu smehoma poda zavojček in pravi: »Pa ste res profesor, veste!« Toda toliko le za uvod. Ingolič je profesor in književnik in je v tridesetih letih svojega profesorskega in pisateljskega dela obogatil naše knjižne police s tridesetimi knjigami (tri-deseta, mladinski roman MLADOST NA STOPNICAH, je te dni izšla pri Mladinski knjigi). V našo literaturo je vnesel nov predel slovenske zemlje, vzhodno štajersko. Poznamo ga kot tenkočutnega opisovavca preprostih štaj erskih kmetov, dninarjev, viničarjev, splavar-jev, obrtnikov, skratka našega malega človeka med obema vojnama, njegova mala veselja in velike tegobe, vsakdanjo borbo za kruh, borbo za »prostor pod soncem«, proti izkorišča-nju in krivičnim medčloveškim odnosom. Ne moremo tudi mimo njegovega deleža v mla-dinski književnosti, razen tega pa je v našo literaturo uvedel nov svet, svet izseljencev, ki so pred dolgimi desetletji odšli za kruhom v tujino, v tuje gozdove, tovarne, na polja, v črni, prepleteni labirint francoskih, nemških, belgijskih in drugih rudnikov. — Zaradi vsega tega in ob izidu njegove tridesete knjige smo ga zaprosili za kratck razgovor, čemur se je kljub prezaposlenosti v šoli in izven nje zelo rad odzval. »Kam segajo Vaša prva resnejša literarna pri-zadevanja?« — S pisanjem sem se začel resheje ukvairjati po končainilh slavisitičriih štucUjaih, v letih 1931-32, ko sern bil poldiuigo leto birez službe. Ta težki čas sem preživel v Slovenskilh gorlcah, kjer je bila žena učiteiljica... Sicer pa mi že prej ni bilo lahiko, že od tretjega razireda real!ke sem se moral v glavnem preživljati saim. Tako sem bil ved.no v stifcu z ljiudimi, z delavci, kmeti, viničarji in sem že zigodaj spoznal težak socialni položaj tako irrnenovanega malega človeka. Že kot realčan sem Anton Ingolič ni le profesor in književnik, ampak tudi strasten ljubitelj planin. Menda je preliodil že vse naše gore... Na sliki ga vidimo med počitkom na Grintovcu. pisal, pa tudi biral sem velilko. Cahkarjeve Tujce sem prebraJ že v Ijudsiki šoli, pa tudi kasneje je vsako srečanje s Camkarjem pustilo v meni glo-boC< vtis. Zelo zgodaj sem začel pi-ebiirati Dosto-jevsikega, ToLstoja in diruge ruske realiste, kasne-je pa tudi firancosko literatuiro... Takrat v Slo-venskilli goiricah sem marsdkaj videl, spoznal ve-liko ljudi in njihove probleme, kar vse me je znova — poleg moje brezposelnosti — napotilo k pisanju. Prva novela, Hiša številka 52, je izšla v LjuibljalTiskeim zvonu, v prvem svojem roimanu, v I>ukarjih, ki so izšli štiri leta pozneje, pa sem izpovedal velik del tistega, kar se je v menl nabii-alo v do-lgih letih opazovanja ... »Zadnja leta ste uvedli v našo literaturo izse-ljence. Kdaj ste se prvič srečali z vprašanji izse-Ijenstva in kako so nastali romani Čmi labirinti, Kje ste, Lamutovi? in Nebo nad domačijo?« — Te teme se hisem lotil zato, ker bi hotel uvesti v sJovensko literatuiro nekaj novega, am-pak zato, ker so me probileimi izseljenstva zani-mali že dodgo. Moja žena je namreč rojena v Aimeirilki, njen oče pa je bil silno zanimiv človek z burnim življenjem in je prehodil obe Ameriki. Rad je piriipovedoval o svojlih dožavetjih, dodobira je poznal Ameriko in ameriške razmere, prav ta-ko pa tudi Slovence, ki so živeli tam. Že tedaj eem siklenlil pisafa o tem m misel na to fne ni niikdar zapustiJa. Toda tast je prej umrl in pirišla je vojna. Tako je zamtisel o izseljenskem roma-nu začela dobivati stvarnejše poteze šele nekaj let po vojni. Prebil sem mesec dni med rudarji v severni Franciji in hodil z njimi Pod zemljo, doroa pa obiskail naše povratnike. Pozmeje sem obiskal naše izseljence tudi v Nemčiji, Belgiji m na Nizozemsikem ... »Nam lahko kaj več poveste o življenju naših Ijudi v tujini, predvsem o njihovi kulturni dejav-nosti?-« — Večkrat beremo o vellki aktivnosli naših iz-seljehcev. o njlhovih kultunno-prosvetnih dru-štvih itd. Toda če stvar pogledamo od bliziu, ni tafco rožnata. Stari ljudje sicer še govorijo slo-vensko, nove geneiracije pa vedno manj. Ko sem biJ v Belgiji, so v nekem kiraju pripravljali igro. Reči moraim, da so dobro igrali in govorili, te&sit, ki so se ga naučili, sicer pa so se komaj spotra-ziuimevali po slovensko. .. Ali pa knjižnice! po-nekod imajo veliko knjig, tudi dela hovejšiih silo-venskih plsateljev, vendar jilh maloikdo bere, ker ne razumejo 'cnjižnega jezika, saj je besedni za-klad, piredvsem mlajših ljudi, zelo boren in ome-jen skoiraj izključno na dialefet njihovih staršev. »Občutek imam, da še niste napisali vsega o izseljencih, da jim še nekaj dolgujete. Kakšni so glede te tematike Vaši načrti?-« — Res je, nisem še napisal vsega. Rad bi spre-govoril tudi o ameriških Slovencih. V Ameriki je jediro naših ljudi; njihovo življenje se povsem razliikuje od življenja izseljencev v evropskih de-želah, kjer so v glavnem le fizični delavci, ki se niso mogli kulturno razvijati. V Ameriki so bili pogoji dnjgačni, bilo je več možnosti za kialturni razvoj ... Seveda pa je vse skupaj samo želja . .. »Izpod Vašega peresa je izšlo tudi nekaj mla-dinskih del. Kaj menite o svojem pisanju za mladino?« — Kot vzgojitelj se vse življenje ukvarjam z mladmo; torej je čisto organsiko, da sem pričel pisatti tudi za mlade bravce. 2e v začetku svojega pasanja sem sodeloval v Našem rodu, Zvončku in drugiih mladinskiih listi!h. Ker sem precej časa žrvel na vasi, sem spoznal težlke razrneire, ki so trte otroke dninarjev in bajtarjev. Tako je ha-stala povest Sirote, ki sem jo kasneje dramatizi-ral... Med okupacijo s&m biil v izg:nanstv"u v Sr-bijS; tu je nastala po zgodbicah, ki sem jih vsak večer pripovedoval sinku, Udarna brigada. — Ko so se po osvoboditvi pričeJe mladinske delovne alkcije, m>e je pritegnilo zanosno delo mladega človeka. Obiskal sean vrsto brigad na obeh mla-dinskih progah, opazovail ift delal z njimi kot »hoirio.rarni<- bngadir. Tedaj sem napisal repor-tažni roiman Pot po nasipu. Tajno društvo PGC sem n. pr. napisal takoj po končanern konceptu romana Kje ste, Lamu-tovi? v dobrem tedmu dni. Pisahje te povesti, k.i so ji dali okvir resnični dogodki na bivši klasični gdTrmaziji, me je sprostijo in vlilo novih moči za dokončno redakcijo Lamutov. w-Nam lahko povcste kaj o svojem najnavej-šem romanu, o Mladosti na stopnicah?« — Mladost na stopnicah je roman o os«m-najstJetnikih vajencl11 in dijakih, o miihovih pro-blemih v sedanji družbi. Ronnan se dogaja v L,ju>bi]jani. Moji junaiki so sicer razposajeni, mor-da tiidi nekoliko »pokvarjeni«, *oda niso ne>\jezhi mladieniči^ hiti »črne mačke^. »-Problem pisatclj — prosvetni delavec. Kaj je Vaš hobby? Vam je poklic profesorja pri Vašem pisanju v pomoč ali v oviro?« — Sam ne vem, kaj je moj konjiček, verjetno vsakega pol. Priznati pa morarn, da profesorski poiklic ni ravno plus za pisatelja. Res kot profe-soir živim v stalnem stitou z miladino, to se pravi z mladostjo in s časom. To je pozitivno, po drugi stranj pa zahteva vsak od teh dveh poklicev za-se celega človeka. Ko pišem. živim v delu, z ose-bami, ki jih upodablja;m. Vsako jutiro pa, kogrem v šolo, se moram iz vsega tega Iztrgati, pozabiti na vse in se vživeti v šolo, postati samo profesor. Vn ko se zapro za menoj šolska vi'a>ta, je še vedno v meni nekaj šole. Vse to zahteva precejšen du-ševni napor... Nikjer &e ne morem popolnoma razdati, kot bi biilo potrebno. Delo prosvetnega delavca je sedaj mnogo tež-je kot je bilo včasih; je bolj odgovorno in slabo plačano! Težje je zato, Iker je današnja mladina bolj zahtevha. Njeno zanimanje je mnogostrano, vendao* nikjer dovolj temeljito. Tudi vzgoja je drugačna, starši, ki so večinoma ves dan zaposle-ni, prepuste odgovarnost vzgoje šoli in udici... O naši mladini bi dejal še to, da sc premalo za-nima za sodobno slovensko literaturo; nasploh vse premalo cenimo to, kar je naše, pa naj bodo to ariikli široke potrošnje ali literatura! Je pa tudi res, da slovenslka literatura ni dovolj veren izraz sodobnega življenja, piremalo je teimatsko, oblikovno in stiLno sodobna. »Za konec še to: Menite, da so profesorji res tako pozabljivi, kot govori o njih pregovor?-« — Mi&lim, da ne. Starejši mogoče že, ker so v®e življelije piretičali v knjigah, mlajši pa so bolj vsestraiiski, žive z duhoim časa ... Sicer pa, kaj so res samo profesorji pozabljivi?! F. Grivec ŠTUDENTJE TITU Koncert APZ »Tone Tomšič« Aikademnski pevsiki ztoor »Tone Tomšič« že ne-kaj let uvrščamo med naše najiboljše amateirske pevske zbare. Številne poaitivne kritibe, prizna-nja in pohvale piri nas in v tujini to potrjujejo. Zato z zahinaaojeim priičaCcujemo vsakdletmi javni konceirt zbora, iki je nekakšen baroimeter njegove-ga. delovanja. Na letošnjem koncertu nam je zbor predstavil tudi novega dirigenta — debutanta Igorja Lavriča, študenta Akadeinije za glasbo, ki je prevzel vodstvo zibora šele pred dvemna meise-cema in ki je v tem času tudi naštudiral Program koncerita. Ve^er se je ifneooval Koftcert južnoslovanslke pesmi. S tem je blla mišljena pjriirejena ljudsfka, aii v ljudskem duihw pfisana uimetna pesem vseih šestih južnoslovanskih narodov (poleg petih jugo-slovanskih še bolgarslkega). Tak progiram ee mi zdi zelo dobro zasmovan, saj je bil stalno enoten, pester, obenem pa je upošteval same kvalittetne kompozicije. Pri ocehi komcerta je treba upoštevati, da je zbor zahtevni pa-ogram Studiral le dva meseca, za diirigenta pa je biilo to prvo srečanje z ziborovod-skim detom. Z ozirom na to sem pričakoval veli-ko manj in sem bil na koncertu ugodno presene-čein. Zbor je takoj na začetku zazvenel intonanč-no čisto In je točno sleda dirigentu. Sicer dopra-vega, sproščenega imiziciranja zbor takoj v za-četku ni prišeL Zato bd bila potrebna pač močna uimetniška osebtnost, ki bi zboa-u pomagala pre&o začetne treime. Vendar je dirigent ves čas obdr-žal zbor v svojem koncepta. In morda je prav ta zadržanost pripeljala do neke posebne foirmallie izkri s tali z i.r anosti. Vedno boilj pa je priihajal pred nas naš sitari APZ, predvsem v drugem delu večera. Kvalitet-hemu petju se je pridružila mJadoi&tna sila muzi-ciranja. Zbor je postal enotno glasbeno telo, ki mu ni bilo več treba obračati vso pozornosit ha Lntonacijo, na ritem, na fraziranje. Zbor je za-zvenel. To je bilo razvidno tudii iz navdušene reakcije publike. Težko je reči, komiu pripada več zasilug za uspeh večera, zboiui ali dirigentu. Lavrič je ne-dvomno talentirah mtha Ijubi-ca inšpektorja Galeta. Prav tako !kot je lažen na-ziv, tako je izinišljeno fcudi njeno bogasitvo. Smirt prinese s seboj že razkrltje, da je mlada služki-nja Ančka noseča s sinom Pavlom, ki je popolna telesna in duševha razvalina, delo lastnega očeta. Konec dirame je tak, da si Pavel požene toroglo v glavo, Stana m Andrej pa zapusitita dom. Andirej gre v ilegalo, Stani pa se odpira življenje, ki jo čaka s poročeniim moškim. Prav tako odhaja tudi shižMnja Ančka. Okoli te moralno propadle in zlagane družllie so bili postavOjeni mladi u&tvarjavci. Takoreikoč re&nično med štin stene, ki so jirn bili komaj, koanaj doiraslS. V vseh mladih u®tvairjavciih je eutiti uimetnllke, uanetinifee na poletu, a jih samo čutimo. Ne prepričajo nas. Drama je fcljaib temu, da je samo poizkus, zahtevna in terja celega člo-' veka in zrelega umetniika. Mladi jgravci so ustva-rili le milje, okolje in vzdušje heznosnega očeto-vega tiranstva; a dalj ikot do tu niso prišli. V tre-nutklih, ko bd lahko povseim zaživeli z vlogo, ko bi se lahko dvignili nad povpsrečje, so omagali. Priimanjkovalo jim je izfcusitev v življemju in zre-losti. To pa pirmetsejo leta in življenje samo. Kljub temu je uspeilo nekatefrim ustvariU prav prijetne kreacije. Predvsem misliim tu na Minu Kjudrovo, ki je v vlogi shižkihje Ančke, prepla-šenega a ponosnega dekleta, bila najbolj preprič-Ijiva. Z zirelim navdihom je podal svojo vlogo tiaransikega očeta, uradnika Galeta Marjan Brez-nih. Skoraj grozna je bila Emilija Grmova kot teta Eana. Vsekakor pa gre pred&tavj pohvala. Po-hvala za trud in delo, ki so ga vanj vložlli. Upaj-mo, da jih bomo zospet fcmalu videii! B. B. ravno želi ostati ob struni v splošnem prerivar nju in tekmovanju, to lahko stori, toda pod po-gojem, da ne zahteva za to nobenega posebnega priznanja. In Djordje Djordjevič je napravil sred-njo kariero ter neopazno odšel v pokoj. (e tireba tudfi dokončno odgovoriti, je vprašanje nadalljnjega oh&toja vrste tek-movahj in žjpartnilh. srečanj š*uidentov enakih falkultet iz vse države, Že na zadnjem plenaiimu ZŠŠOJ je večina Pri-soitnih zahtevala ukinitev tovrsthih tek-movainj, ki vsako leto močno obreme-njujejo proračune športnih organizaeij. (Še posebej v prirrteiru, da mora organi-zator posJcrbeti včasih tudi za več kot 200 go&tujočih špartnikov.) Omeinjena tekmovanja pamenijo sku-paj z meduniverzitetniTni turtiirji dvo-tirnost v sisteimu tekmovanj ZŠSOJ. Zal obe vrsti večikrat mcčno »-išepata-« pri udeležbi "m organizaciji. Poleg tega v teh medfakultetnih tekmovanjih ni uire-jeno vprašanje: kdo v&e lahko nastopa na njih; tako da se na primer zgodl, da hekdo zbere ekipo državniih rePrezen-tantov. Nasprotno pa prav klavzula o prepovedi nastopanja aktivnih, regi&tri-ranih tokmovavcev često znižuje nivo špoirtnih dosežkov na meduiniveirziftetnjh tairnirjih. Ena od rešitev je morda v organizira-hju jugosflovanskili študentskih iger, za katero se mnogi že dalj časa ogrevaja S tako množično prireditvljo seveda v finančnem ozimru ne bi prihranili mno-go, dosegli pa bi pravo nrnažičnotst, do-stojno ikakovost prikazanih športnSih do-sežkov ih s tem v zvezi določen finanč-ni efekt. Večji in res strokovni Priprav-Ijalni odbor pa bi zagotoviJ smotrno or-ganizacljo prireditve. NačeJi bodo tudi nadaljnje vključe-vanje študentskiih špartaih organizacij iz novo nastalih visokošol&kih središč v zve2ho teilo — ZŠSOJ. — Pri tem opa-žamo, da mnoge fakultete in višje šole iz ostalih republik nairavnost izsiiljiajejo sprejem, čeprav moaxia ne izpolnjujejo vseh pogojev. Poganja jiti le želja za uvrstitev v sistem tekmovanj. Po drugi strani vidiimo, da nekje na primer y Mariboru nimajo taikiih želja in so ini-ciativo za špartno udejstvovanje štu-dentov prevzeli drugi (Katedira). Tudi razprava o Univerziadi 1963 ne bo nič prezgodaj, saj si je treba Pravo-časno zagotovitj sodeiovanje nekaterih sfcroikovnilh zvez, ki le stežka — kot ve-mo iz Sofije in Villairsa — razrešijo vrhunske športnilce — študente od daftih obveznosti. Brazilija je daleč, torej bo-sta Izbira tekmovavcev in zbiranje sred-stev mnogo težja, pa tudi interes kan-didatov bo večji. Skupščina bo poleg drugega kritično ocenila doslej izvedene medunivesrzitet-ne tuirnirje, kar bo povzročilo hedvom-no precej hude krvi. Upamo lahko, da bodo naloge, ki jih moo-a skuipšcina re-šiti — in te prav gotovo — niso lahike — izvršene, da jdlh ne bodo preglasili obrobni spori rn okorelost v sistemu odločitev. NAJNOVEJŠI UČBENIKI IN PRIROČNIKI ZA FAKULTETE. VISOKE IN VIŠJE ŠOLE Za medicinsko ffakulteto: Prof. dr. Bogosav Dragojevid: HIRURGIJA, I., II. i III. deo, učbenik za študente medicine in zdravnike . . . 2000, 3000 in 3500 din Za elektrotehnično fakulteto: Ing. Vladimir V. Petrovic: ELEKTRIČNE MAŠINE IV — SIN-HRONE MAŠINE......."...........850 din Za tehnološko in naravoslovno matematično fakulteto: Dr. Svet. Jovanovid: OSNOVI KVALITATIVNE HEMISKE ANALIZE .....................600cCin Zo veterinarsko fakulteto: Dr. M. Brankovic, dr. M. Radojčevid, dr. Dj. Sofrenovic i dr. Z. Petrovid: BIOLOGIJA I PATOLOGIJA RIBA, RAKOVA I ŠKOLJKI......................480din Za stomatološko fakulteto: Dr. Danilo Branovački: TEHNICKA IZRADA TOTALNE PRO- TEZE ................,,,,., 250 din Za naravoslovno matematično fakulteto: Dr. Mirko Stojakovič: ELEMENTI LINEARNE ALGEBRE . . 420 din Za pravno fakulteto: Dr. Mihailo Jezdic: MEDJUNARODNO PRtVATNO PRAVO, I. 540 din Za filozofsko-zgodovinsko fakulteto: Dr. Miloš Djurič: ISTORIJA STARIH GRKA........660 din Za višje pedagoške §ole za ekonomiko gospodinjstva: Dr. B. Simic: DIJETETIKA — ishrana bolesnih Ijudi . . . . 350 din Zo visoko šolo za telesno vzgojo: Kunc-Mak Eržebet i M. Jankovič: KINEZITERAPIJA .... 200 cfin Zo visje pedagoške šole: Prof. Milivoje Uroševič: SRPSKA KNJIŽEVNOST U XVIII. VEKU.......................610 din Vse navedene knjige lahko dobite v vseh večjih knjigarnah ali naročite dlrektno pri izdajatelju: ZAV0D ZA IZDAVANJE UČBENIKA Norodne republike Srbije BE0GRA0, Obiličev venoc 5, POB 312 GOZDNO GOSPODARSTVO UUBUANA s svojimi gozdnimi obrati Bistra, Kamnik, Litija, Ravnik, škofljica in Trbovlje prodaja in proizvaja vse vrste gozdnih asortimentov če pazite na svežost, hrane, potem vedno svežo, zelo okusno, zdravo visoko- kalorično DEUKATES Tmargarin^ KADAR KUPUJETE MARGARINO, PAZITE, DA BO TO NAŠA DOMAČA ZVEZDA MARGARINA, KI JE GARANCIJA SVE2INE IN KAKOVOSTI, PROIZVAJA JO T0VARNA OL J A ZAGREB Izredna priložnost T0VARNA PISALNIH STROJEV UUBUANA, SavljeiSa je dala študentom ljub-ljanske univerze poseben popust pri nakupu pisal-nega stroja TOPS-M 1 Cena za študente je 49.220 din !*?*n!fBV tifMlMTi.UJHHftTWf KOLEGIJ (AŠI) Ena od najbolj naglih rešitev ob tem, kako bi kolegijaši imeli najkrajšo pot do avtobusa... Profesor: Zakaj pa je danes tako malo študentov na predavanju? Študent: Kolegijaši ne morejo od doma. So jih ogradili... Ponočne misli kolegijaša, ko še ni bilo ograje. Podvoz. Začetna dela. Krtomir je zgrabil za lopato. ZA ŽELEZNO ZAVESO Nadvoz. Ugodni sunek in padalo. IribuEia SESTANEK I. LETNIKA NA MEDICINSKI FAKULTETI 140 ŠTUDENTOV POL LETA V ZAOSTANKU Sisiem študija na medicinsk? ta-kulteti se odvija v ciklusih. Koliko je teh in koliko časa trajajo, je odvisno od značilnosti predmeta in študijskega programa. Bravcem mo-ramo pojasniti, da so v I. letniku MF že izvedli 3 cikluse: prvi je bil iz biologije, drugi normalna morfo-logija, kamor štejeta anaiomija in hi 'ologija, treiji ciklus obsega fizi-k Ji kemijo. Kakcr so nam po-siregli s podatki na dekanatu, je od 336 vpisanih (redni) študentov opravilo prvi ciklus 310 slušateljev, kar je bil lep uspeh. Pri drugem ciklusu, iz morfotogije, se uspeh ni poncvi!, Izpitov iz anatomije in hi-stoSogije ni opraviio 140 šfudentov. V naslednji ciklus pa so se smeli vpisati le tisti, ki so uspešno opra-vi!i prejšnjega. S tem se je mod študerstl začela diferenciadja, da d ,es govorimo o skupini A in sku-pini B. ftesrečna skupina pa pred-stavija problem, zaradi katerega je bil sklican skupni sestanek učnega in učečega osebja na MF. Ni palrebno, da dajemo poročilo o poteku tega sestarnka, ki je pravza^rav izzvenel bolj kot posvetovanje. Vpraša-nje je balj zanimivo, če ga pogledamo s stališča: kam s 140 študenti, ki so ob-stali na sredi poti v I Jetniiku? Kolegi iz A skupine bodo pričeli že s klioiični-mi predmeti, dirugim pa bo šele v jeseni dana možnost, da začn-ejo z novo snovjo — seveda pod pogojem, da bodo zaosiale ciikluse uspešno opravili. Zato se je po-polnotma upravičeno pojavila zahteva, da se cilklus iz normalne morfologije po-novi še v tem šolskem letu. Toda, glej-te, kaj se je dogajalo: # Asistenti in profesorji so bili na videz pripravljeni še enkrat izvesti vaje in izpredavati materijo ,a iz pisarn je prišel odgovor: ni sredstev za izredne cikluse! # Študentje so kar posamezno tr-kali na razna vrata in različno toJmačili svoje prošnje. Niso se poslužili svoje oigaTiizacije, fakultetni odbor dolgo časa ni o tem ničesar vedel; celo Univei-zi-tetni odbor je bil s problemom sezna-njen iz drugih virov, ko se je železo že hladilo in se je pri 140 slušateljih po-javila apatičnosit. # In še ena iz pisarn: ciklusa ni mo-goče izvesti, ker bi s tem kršili pravila statuta fakultete. »Mi ne bomo dajali potuhe lenim študentom ...« Pa pustimo te bolj ali manj neurad-ne izjave odgovornih. Problem, giedan skozi dinar, je danes bodj zanimiv in ga je lopo predočil referat s tega sestanka. Povedano je bilo, da sdušatelj ne bo izgu-bil zaradi neopravljenega ciklusa iz mor-fologije rn tretjega cilklusa, ki ga n e s m e vpisati, siatusa študenta, pač pa se bo njegov študij zaivlekel ob normalnih pogojih za pol leta. Študentje so izra-čunali, da bi to štalo starše ali sikupnost v sedmih mesecih — od februarja do septembra — okrog 14 millijoinov dinar-jev, če vzamemo, da znašajo povprečni stroški na posameznika 20.000 dmarjev na mesec. (Stroški uporabe Jaboratori-jev, sredstev. in plače asistentom niso vštetd.) Ce pridamo k temu še malo-dušje, ki se Joteva 140 ljudi, negotovost in dejs^tvo, da brezdelje povzroči marsi-kaj, kar je v nasprotju z noTmalnim živ-ljenjem, poteim smo si lahko na jasnem, da ob teh faintih in dekletih ne moremo uganjati biiroikracije. Oiklus iz kemije in fizike se mora začeti še ta mesec. To ni stališče samo prizadetih kolegov, to je stališče tudi Univerzitetnega odbora in vse študentovsike oo-ganizacije, vseli študentov. Ciklus stane nekaj več kot 700.000 dinarjev, kair pa ni nič proti 14 milijonom, ki bi jih mca-ala družba ne-rentabilno invesitiirati za status quo ante. Ce bo še kdo vztrajal na stališču, da bo \z kakršnega koli vzroka ciklus iz kemije in fizike v jeseni — kar bi bilo sicer proti sklepom omenjenega sestan-ka — smatra študentovska organizacija, da gre tu za premišljeno in načrtno ak-cijo ki ji z drugimi besedami lahko re-čemo tudi umetna selekcija medicincev, da bi na koncu ostala le peščica, ki bi zaradi sreče ali neverjetne žiJavosti pri-šla skozi presijo tako refarmiranega štu-dija, s katero bi bilo lahko delati, kajti letos se je po izjavah učnega iin klinič-nega osebja na medlcinsko fakultetc> vpisalo preveč slušateljev ... O tem pa v današnjem članku ne ve-lja razmišljati. Po toči zvonitii je pre-pozno, ni pa prepozno, da študentom se-danjega I. letnika medicinske fakultete omogočiimio normalen študij. Mladega človeka v I. letniku pa tudi študentov-ska oa^ganizacija ne mara prepustMi sa-memu sebi. ~de- ŽALOSTNO, a venttar /e rss • . . Pred dnevi je na Univerzitetni odbor Zveze študentov prispelo pismo, ki bo gotovo močno odjeknilo med vsemi štu-denti. Zaradi zanimivosti in zaprepašče-nosti, ki se nas mora polotiti ob njego-vi vsebini, ga v celoti objavljamo ... Univerzitetnemu odboru ZŠJ Ljubljana. Prav gotovo Vas bo moje nenavadno pi-smo presenetilo. Nebogljena sem in raz-rahljanega zdravja, upokojenka Tobačne tovarne in sivim že 24 let v Ljubljani na Vi'-'., Sattnerjeva ulica št. 16. Zakaj vam pišem? Predvsem vam pišem zaradi tega, kako težki so moji dncvi, ker nimam in nimam miru prtcl študcntom strojne fakultete JO-ŽETOM KOZAMERNIKOM, ki je sin last-nice hiše, v kateri stanujem. Kozamnrniko-vi na vse načine pritiskajo name, da bi se izselila kar bi spričo neznosnih razmer, ki vladajc pod to streho, tudi napravila, a sc mmam kam. Kdo ve, kolikokrat sem te posredovala na ObLO Ljubljana-Vič-Rud-nik, da bi mi dodelili drugo stanovanje, to-da nisem uspela. Nagajajo mi kakor le morejo. Stanujem v sobi, ki meri 18 m-. Soba je v prvem nadstroniu in sin Joze. zaradi katerega pi- ,em, spi že pol leta pred mojo sobo samo zato, da bi mi nagajal. Lahko bi sicer spal v pritličju, kjer je dovolj prostora. V prvo nadstropje je prinesel del kolesa in ga na-mestil tako, da mi je zaprl pot na majhen balkonček Toda vse te navedbe so malen-kost napram vedenju, kakršnega ima štu-dent Jože Kozamernik. Kozamernik nastopa proti meni skrajno surovo, brutalno, tiporablja prostaške, gnu-sne in nedostojne izraze in me vsevprek zali. Je brezobziren in nikdar ne vem, ali ne bom nekega dne žrtev njegovih izzival-nih napadov. Vse to dela samo zaradi tega, ker se iz sobe nimam katn umakniti. Naj navedem le nekaj njegovih besednih »cvetk«- zmerja me s svinjo, staro babo, pošilja me v Dom onemoglih, ve povedati, da vse poženem skozi svojo r.., kajti 6e bi bila za kaj, bi še imela davno svojo vilo itd., itd. Napisala sem le najmilejše besede, a dolgo vrsto ostalih, ki mi jih je sram po-vedati, ostaja nezapisanih. V ilustracijo njegovega značaja naj na-vedem, da ga niti mati ne more ukrotiti. saj pred lastnim sinom joka... Sprašujem se, ali je vedenje Kozamer-nika vredno študenta univerze, vredno člo-veka, ki se bo uveljavljal s fakultetno izo-brazbo? Moja želja je samo ena: da me pusti Jože Kozamernik popolnoma pri miru, da bom lahko večer svojega življenja prežive-la brez napndov in brutalnosti. Vem. da Zveza študentov ni forum, ki bi reševal taka vprašanja. Navzlic temu še-lim, da ste seznanjeni, kdo vse se tudi vri-ne v vaše vrste. ftlinka Kos, upokojeiika 1. r. študentje medicine pri vajalh iz pediatrije (Foto Joco 2nidaršič) Nad Akademski kolegij so se zgrnili težki oblaki. Že tako je bila dolga pot s fakultet do tega študentovskega doma pred za-četkom dela pri ureditvi ljub-Ijanskega podvoza, zdaj pa je še daljša. študentje in abonentje menze bi prvo še razuimeli, saj gre za splošno akcijo, zaradi ka-tere so vsi pešci s tega konca Ljubljane prizadeti. Nikakor pa ni mogoče razumeti uprave Go-spodarskega razstavišča, ki je svojim delavcem naročila, da so z deskami in z dva metra visoko Ko bi bile samo zapornice žično ograjo zaprli edino spo-dobno pot, ki vodi s Titove ce-ste do Kolegija in drugih usta-nov, ki so v tej stavbi (Mladin-ski kino in gledališče, Festivalna dvorana). Vsakodnevno negodo-vanje med skoraj šeststo kolegi-jaši, kl vidoma narašča in dej-stvo, da bodo v kratkem naj-krajšo pot po Vilharjevi cesti čez gradbišče na Titovi popolno-ma zaprli za pešce (motornim vozilom je zaradi razorane inpo-globljene ceste že onemogočen), postavljajo pred študentski svet AK težavno nalogo, kako prepre-čiti neljube incidente s strani posameznikov ali skupin, ki bo-do, kakor obljubljajo, raztrgali mrežo, če se vprašanje prostega prehoda najhitreje ne reši. Za-enkrat se vse vrti v začaranem krogu: uprava GR se skriva za avtoriteto odloka občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Be-žigrad, tajništvo za notranje za-deve pravi, da ni kompetentno, da te stvari rešuje, občina patu-di ne mara plačati deficita, ki bi ga imelo GR s tem, da bi ob-iskovalci sejmov in razstav uha-jali na razstavišče. študenti pritiskajo na študent-ski svet naj nekaj stori, člani sveta pa po raznih forumih sku-šajo doseči, da bi uprava GR ukazala, da se ograda odstrani. Jasno je eno, in pri tem si ne smemo zapirati oči: če bodo di-skusije za zelenimi mizami le predolgo trajale, se bo zgodilo tisto, kar si najmanj želimo: pri-šlo bo do akcije, kjer bodo pa-dale batine in se bo .mreža trga-la. Zjutraj pa je le ne bo več. Da pa preprečimo take inci-dente s strani študentov in da se ohranijo vsaj do sedaj še kar dobri sosedski odnosi med ko legijem in GR, je potrebno, da se neljuba in nesimpatična ogra-da na miren in neizzivalen način odjstrani. -de- 1 P. S. Ob zaključkii redakeije smo prejeli obvestilo, o-vanje čakajočih sotrpinov, potem se ti laihko pripeti, da dobiš hrano prej kot po Mlčetrturnem čakanju. Ko se vrstta razpotegne iin posebno odef>eli, n& nič nenavadneiga tudi enouino čakainje. No. In v teh vrstah se razpletajo različni pogovori, o šfrudjju, ¦v^saikdanjih tegobah, ki jih doživljajo ljudje, razburjajo se na padalce, to so tisti, ki nimajo nikdar časa da bi čakali, o tem kako zanič je hraina, da ni vredna ndti polovico todi-ko, kot je tireba zanjo plačati, o di>rek-torjih, ki bodo baje v kratkem vsi pod ključem, nekje ugotavljajo, kaj nefki po-meni kratica ŠSSN itd. Se bi lahko pi-saili o teh pomenkih, vemdar bi se hoteli dotakniti še nekaj drugega. Ze nekaj časa je od tega kar je men-za v Naselju uvidela da bd bilo dobro, če bi dala pri prehrani nehaj možnostti za izbiiro. In odločili so se. Poileg me-nuja so uvedli še enoloničnico, ki je z nekaterimi dodatki dejasnsko predstav-ljala dirugi menu. Nekaj časa je bilo s tem vse v redu. Koristaiiki so bidi zado-voljni in mnogi so se pasluževali tega drugega menuja. Zadnje čase pa s tem bolj slabo. Zelo pogosto se dogaja, da je enolončnica napisama samo na jedil-nem listu aii pa je zelo hiitiro zmanjka. Ne vemo kaj je temu vzrdk, veindar me-nimo, da bi bilo zelo koristno, da bd tudi še naprej osrtala pri izbiri hrane v Na-selju vsaj totlikšna možnost kot je bila doslej. Naslednja zadeva, ki bi se je hoteli dotaknati je kavama. Tu se menda lah-ko dobi zajtrk do enajste ure. P'otem lahko dobiš le mleko, če ga še kaj osta-ne, kruh, sendviče, razine pijače in ciga-rete. Ne moreš pa doibrti recimo rneda, paštete, masila itd., ki bi ga lahko po-jedel z mlekom in kruhom. In vendair je kavanna odprta do desete ure zvečer in veiliko ljudi povprašuje po teh stvareh. Ali ne bi medtem, ko prodajajo vse mo-goče arfcvari imeli tudi tiste, ki smo jih že omenili iin marda še prenekateii'e im tako ustregli ljudem, pa še nekaj bi biJo ob tem. Menimo, da bi menza v Naselju lah-ko krila vse potrebe po hrani in pijači za okrog 1200 ljudd in taiko madrsifcatero uslugo prevzela od gostilne Katrica. Sker pa je to samo radovedmost in morda bo kdo odgovori] na ta vpraša-nja. -ko Tribuna - glasllo Zveze Studento^v - Izdaja Univerzltenl odbor ZSJ — Ureja uredniškl odbor - Odgovomi urednlk Stane Cehovtn; glavnJ urednik Niko Tldar - Uredništvo In uprava, Tribuna Poljanslca 6/H. teaefon 30-12J - tekoči ra«un 600-U/3-567 - Letna naro«nlna 400 dinarjev, posamezni izvod 10 din -Rokopisov ln fotograRJ ne vrača-mo - Tlsk: CP Delo. LJubliana. TomšiCeva l. tel. 23-522. iribnna