Tečaj L jBrus"8 izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa po 4 kr. vr.sta. Parodoksa (Dalje.) X. Kdor mnogo misli in malo stori, Koristen preveč nobenemu ni. Da mnogim v prid so tvoji napori, Le mnogo misli, več pa še stori! XI. Brez srca na svetu sicer ni človek nobeden, Na pravem pa mestu mej sto ima ga le jeden. XII. „Ne maram bogastva" kriči Jih pač mnogo mej nami; Na pernici vendar leži Raje vsak no na slami. XIII Marsikdo po daljnem svetu išče sreče, Mej tem ko po lastnem dvoru se mu šeče. Ni vsak svetnik, Kdor se sveti, XIV. XV. Ne vsak hudnik, Kdor zna kleti. Če dan bil bi vsaki ve tednu nedelja, Na svetu ne bilo bi toli veselja. XVI. Življenje naše boj je ljut, In boj je tu naše bivanje A če je vsakemu i krut, To važno je, stvarno uprašanje. XVII. Kdor preveč izbira, Izbirek dobi, Kdor preveč prebira, Navadno znorl. XVIII. Ce pesniku rime gladko teko, Če ritem je vedno lahek celo, Naj nikdo ne misli, da dela brez truda, Neobdelana zemlja le pusta je gruda. XIX. „Delavec vsak plačila je svojega vreden", To je že stara in znana resnica, Vendar na]bolj je ravno le delavec beden, Njemu najhuja godi se krivica. XX. Srečni se lahko tolaži: „Ni rože brez trna", Ce po sreči ga nesreča zadene, Kadar berača zadeva pogibelj prečrna, Zanj mej trni pač ni rože nobene. XXI. Če sam si nesrečen, Nesreče ti drugim ne želi, Če sam trpin večen, Nad srečo se druzih veseli. Naj, bralec, ne lomi preveč te srd, Če slog paradoksov malo je trd, Če nisem besede prave ujel, Da vselej bi misel pravo zadel. Saj lovec i meni zadel da je srno Če prav ni do nje priletelo ni zrno. J. C. Zla žena. Iz srbščine prevel Vaso Petričič ml. Nekje potoval je človek z ženo, pa je krenil preko skoro pokošene livade; ondi reče človek: „Ala žena, kako je ta livada lepo pokošena." A žena: „Kaj ti je vender palo na oči, da ne vidiš, da to ni pokošeno, nego striženo" ! Pa zopet človek: „Bog se usmili, žena! Kako se more livada striči? to je košeno, saj vidiš red." In tako, človek dokazujoč, da je košeno, a žena, da je striženo, skregata se in človek udari ženo, pa začne upiti, da naj molči; a žena stopi poleg poti kraj človeka, pa mu pomoli dva prsta pod nos in strižoč ž njima kakor s škarjami začne upiti: „Striženo! Striženo! Striženo! Idoč tako poleg poti in ne gledajoč pred se, nego človeku v oči in na svoje prste, naleti na neko jamo, katera je od zgoraj bila pokrita z redo in pade v njo. Ko vidi človek, da se ona zvrne in pogrezne v jamo, reče: ,,A! prav se ti godi! Pa odide svojim potem, ne pogledavši v jamo. Čez nekaj dnij usmili se človek in začne sam k sebi govoriti: ,,Hajdi, dajo izvlečem, ako bode še živa! Kakor je, tako je; a morda se bode kaj poboljšala za naprej"; uzame torej vrv in odide nad jamo, pa spusti vrv v jamo in začne kričati, naj se prime za vrv, da jo izvleče. Brž ko opazi, da se je vrv napela, pa potegne. Ko izvleče konec vrvi malone do roba jame, — pa kaj vidi: namesto žene, obesil se je na njo hudič, na jedni strani bel kakor ovca, a na drugi črn, kakor tudi je po navadi. Človek se uplaši, pa hoče spustiti vrv, ali hudič zakliče: ,,Drži — da si mi po Bogu brat! izvleci me ven, pa me ubij, ako mi nočeš življenja podariti, samo da me rešiš od tod!" Človek prime in izvleče hudiča. Hudič hitro upraša človeka, kaka sreča ga je sem dovela, da ga reši in kaj je iskal v tej jami; a ko mu človek pove, da se mu je tukaj pred nekoliko dnij pogreznila žena in da je zdaj prišel, da jo izvleče, zakliče hudič: „Kaj, pobratim, za Boga! Pa to tvoja žena? in ti si mogel ž njo živeti! In zopet si prišel, da jo izvlečeš! Glej, jaz sem pal v to jamo pred toliko dnij, pa mi je od začetka res teško bilo, a potem sem se navadil kolikor toliko; ko pa pride ta prokleta žena k meni, malo da nisem crknil od njene hudobe: ugnala me je v kot, pa vidiš, kako mi je osivela ta stran, katera je bila proti njej obrnena, samo od njene hudobe! Pusti jo za Boga! Ostavi jo tu, kjer je; a jaz te bodem naredil čestitega, ker si me rešil od nje", — pa izpuli iz zemlje jedno bilko in jo da človeku: „Na to bilko, pa jo dobro shrani; a jaz idem, pa bodem šel v hčer tega in tega carja; iz vsega carstva bodo prišli zdravniki, duhovniki in menihi, da bi jo ozdravili in mene izgnali, ali jaz ne idem prej iz nje, dokler ti ne prideš. Ti se pa naredi za zdravnika, pa pridi, da jo zdraviš in samo okadi jo s to bilko, pa bodem brzo izšel; potem ti bode car dal svojo hčer in te uzel, da ž njim caruješ." Človek uzame bilko in jo shrani v torbi, potem se poslovi od pobratima in vsak ide svojo pot. Čez nekoliko dnij razširi se glas, da je bolna carjeva hči; hudič jo je obsedel. Zbero se iz vsega carstva zdravniki in duhovniki in menihi, ali zastonj; nobeden ni mogel nič pomagati. Takrat uzame človek torbo, v kateri je bila bilka, obesi jo okolo vratu in poprime palico, pa jo mahne peš v carsko stolico, naravnost v carjev dvor. Ko se približuje sobam, v katerih boluje carjeva hči, vidi zdravnike letati-sem .ter tje; duhovniki, menihi in vladike bero molitve, devajo v sveto olje, molijo vi-gilije in kličejo hudiča, da naj izide, a hudič kliče ravno tako iz dekleta nazaj in roga se jim; tudi on gre tja s svojo torbo, ali ga ne puste noter; potem odide v hišo kar naravnost k carici, pa ji pove, da je tudi on zdravnik in da ima bilko, s katero je on izgnal do sedaj nekoliko hudičev. Carica, kakor vsaka mati, je radi tega vsa srečna in hitro ga odvede k hčerki v sobo. Ko ga hudič zapazi, reče mu: „Ali si ti tukaj, pobratim?" „Tukaj sem." „E dobro 1 Le naredi, kakor sem ti rekel, pa bodem izšel; a ti pa ne smeš več hoditi za menoj, kjer se oglasim, kajti to ne bode dobro" (to vse sta govorila tako, da nobeden drugi ni mogel slišati in razumeti kakor njiju dvojica). Človek izvleče svojo bilko iz torbe, ter okadi dekle, — in res, hudič izide in dekle ostane zdravo kakor riba v vodi. Vsi ostali zdravniki so osramočeni in hitro se raz-ldejo na vse strani; človeka pa objameta car m carica kot svojega sina, pa ga peljeta v oblačilnico, preoble-četa ga in mu dasta jedino svojo hčer in polovico celega carstva. čez neKaj časa obsede pa ravno tisti hudič hčer druzega, večjega carja, ki je bil temu sosed. Ido po vsem carstvu iskat ji zdravil, a kar nič ne najdejo, spomnijo se, kako je bila tudi sosednega carja hči tako bolna in da jo je izdravil nek zdravnik, ki je sedaj zet njegov. Napiše tedaj oni car svojemu sosedu pismo in ga prosi, da mu pošlje tistega zdravnika, kateri mu je hčer iz-dravil, da izdravi tudi njegovo ličer od jednake bolezni, pa mu bode dal, vse, kar bode le zahteval. Ko to car pove svojemu zetu, spomni se ta, kaj mu je rekel pobratim na razstauku in da ne sme iti; začne se tedaj izgovarjati, da je že vrgel proč zdravilo in da ne zna več zdraviti. Ko to odgovore sosednemu carju, pošlje ta drugo pismo in piše, da bo uzdigml vojsko in začel boj, ako mu car ne pošlje svojega zdravnika. Bravši to pretnjo, reče car svojemu zetu, da drugače ne more biti, nego da je treba iti. Ko se carjev zet vidi v taki zadregi, napravi se in odide. Ko pride pred carjevo hčer, začudi se hudič in zakliče: „A, pobratim! Kaj hočeš pa ti tukaj ? Ali ti nisem rekel, da ne hodi več za menoj ?" „B, pobratim moj!" reče na to carjev zet, „jaz nisem prišel, da te izženem iz carjeve hčerke, ampak te iščem, da te uprašam, kaj bodeva zdaj ? izlezla je moja žena iz jame, pa če mene išče, no pa naj bo, to nič ne de; ampak tebe! ker mi je nisi dal izvleči iz jame!" „Kaj vraga! Tvoja žena ven izlezla!" zaupije hudič, in skoči iz carjeve hčerke, steče tja v sinje morje in nikoli več se ni vrnil med ljudi. Po telefonu z Dunaja. Ko je govoril TaafF Bil Plener je ves „paff". A „paff" smo tudi mi Ker se nam močno zdi: Da bode isti „špas", Ko vrsta bo na nas. Izpod Soviča. (Izv. dop.) Pretekle dni imeli smo izredno zabavo. Tako še ni bilo, odkar smo poslednjikrat klali. Bil pa je tudi povod izreden. Uradnik W. plovil je dolgo vrsto let po morji politiškega črnila in obligatne sipe ter naposled srečno priplul v luko, kjer vsacega tacega brodnika čaka znana „modra pola". Mož si ni stekel blestečih zaslug, tudi noben red ni dičil njegovih prs, bil pa je tolik obožavatelj domačega miru, da je vsak prvi dan meseca vso svojo plačo izročil drugi svoji polovici, katera mu je potem vsak dan odštela desetico ali pa celo dvajsetico, kakor je v pratiki vreme kazalo. Da je tak človek živel v čini, odlikovan bi bil že davno z zmajevim redom, v nekdanjem Reuss-Greiz-Schleitz-Lobenstein dobil bi bil „Hausdrachenorden", ali bi mu pa bili rekah „Sie-Mandlu, pri nas pa smo dejali, v tej hiši je ženski „komando". Ko se je raznesla vest, da je mož srečno umirov-ljen, čestitalo se mu je od raznih stranij in sklenilo se je celo, da se mu priredi takozvani „Valete". Modra pola je že tacega napora vredna. Če ne druzega, treba uvažati to, da je umirovljenec druzemu prostor napravil in da je zmirom — vsaj za krčmarja — dobro, ako več ljudij zvečer v krčmi skupaj pride. Najprej se usaja, naposled pa se trga. Zgodilo se je tudi tako. V gostiln' Ksadotovi prišli so zvečer vkupe vsi naši gospodje. Fekete njim na čelu. Prišli so vsi, se drug drugemu primerno priklonili, potem pa se začeli ozirati okolu, a kmalu zapazili, da slav-Ijenca, najnovejšega umirovljenca ni mej njimi. Gledajo, iščejo, vse zaman ! Ni ga, pa ga ni ! Nastanejo dolgi obrazi, Feketov nosek postajal je še manjši in kaj slabo zastopal mesto, kjer bi se imeli videti vsi oni dolgi nosovi, katere je njegov gospodar v svojem uradovanji že dobil. Položaj bil je mučen. „Valefe" brez slavljenca je vender jako nenavaden, čuden, stvar je skoro smešna. Dolgo si ne vedo pomagati, naposled pa se vender usedejo k mizi in se začnejo krepčati s pilom in jelom. In tedaj je sv. Duh obsenčil Feketa, dvignil se je kvišku in ves oduševljen nagovoril prisotno gospodo: „Presrčno me veseli, da smo se zopet jedenkrat vsi vkupe zbrali!" Tem duhovitim besedam sledilo je toliko ploskanja, da sem ves ostali govor preslišal, a konstatoval, da se je »valete" vršil »dobrega volja". Umirovljeni W., kateremu njegova boljša polovica ni dala dopusta, sicer ni bil prisoten, a marsikdo je v duhu pil na Feketov odhod. Od tod toliko oduševljenje. Kaj še le, kadar se | bodo čuli .... zvonci! ? Crnilovic. nosi sad — Filozofija ljubezni. (Iz zapiskov starega hipohondra.) Zaljubiti se je treba pogostoma, zaročiti redkokdaj, poročiti pa nikoli. Modrovanje nekega turčina (ali tudi kacega druzega lenuha). Ako delam, bodem kaj imel, — ako ne delam, ne bodem imel ničesar. Toda v slučaji, — da ne delam — kje ostane zaslužek, katerega bi s svojim delom dobil? Zaslužek ostane za druge. Ako pa delam, je stvar zopet taka: Kolikor jaz več, toliko drugi menj. Za kolikor se jaz obogatim, za toliko obubožajo drugi. Je li to pošteno? — Nikakor! Zatorej ne bodem delal, nečem, pa nečem! Človek je kakor jablana. MM potem cvete, Izidorja Muzloviča premišljevanja. Izvzemši solnčno Gorico, kjer neizprosni Mahnič vihti svoje »krvavo stegno", kakor nekdaj svetopisemski Samson svojo oslovsko čeljust, zavladal je po Slovenskem narodni mir. Skoro vse je tiho in mirno in da imamo mi svojega Gotheja, bi o položaji zopet lahko ponavljal znane krasne stihe: „Ueber allen Gipfein Ist Ruh'! In allen Wipfeln Spiirest du Kaum einen Hauch!" Vender bi pa taka sodba o položaji bila prelaskava, preveč vročekrvna. Tišina namreč ni naravna, za njo tiči vihar, ljut vihar. Že se nam kažejo znamenja. Klerikalni dnevnik začel je že razobešati Mahničeve zaupnice, češ, še je žarjavice v pepelu in pristaši njegovi privoščili so si še drugo veselje, politično društvo na katoliški podlagi. Klerikalna gospoda posnema v tem Bismarcka in druge mogotce. Železni kancelar tudi v jedno mer zatrjuje, da je mir zajamčen, navzlic temu pa se vedno silneje oborožuje. „Si vis pacem, para bellum" je tudi njim načelo. Sklenili so „kompromis", kar jih pa prav nič ne ovira, da nadaljujejo delo svoje po prejšnjem smotru. Rečene gospode slabo pozna, kdor meni, da oni veledušno kaj pozabijo. Os veta, to je njih geslo, katero v senci kompromisa postaja tem nevarneje. Prej so javno ozna-njevali, kaj mislijo, kaj nameravajo, sedaj vršilo se bode vse to bolj tajno, zaradi tega tudi bolj zavratno. Poleg politiškega društva na katoliški podlagi osrečili nas bodo tudi z zavarovalnico na katoliški podlagi in nemogoče ni, da doživimo še kako „Siidmark" tudi na katoliški podlagi. Zavarovalnica na katoliški podlagi imenuje se „Unio ca t h o lic a" in jaz bi jej ne bil baš posebno nasproten, ker je večina duhovnikov in cerkvenih poslopij zavarovanih pri židovskih bankah. To je resnica in vse kokodakanje v tem oziru ne pomaga nič. Zal, da je prvi korak zavarovalnice na katoliški podlagi bil nesrečen. Neso še pričeli delovanja svojega in že so morali odsloviti glavnega ravnatelja, ker je imel prečudno misel, da je blagajnica v njegovem žepu najbolje shranjena. Odstavili so ga zaradi defravdacije. Njega sicer več ni pri zavodu, a ta začetek je zelo neugodno uplival in marsikdo je tak, kakor bi ga bil s kropom polil. Jaz za svojo osebo ne gojim posebno iskrenih nad glede zavarovalnice „Unio catholica". Par jednakih poskusov se je žn sijajno ponesrečilo „Lagrand-Dumonceau" hotel je združiti katoliški kapital in kako sramotno je pogorel! Da ne govorim o prefrigani Adeli Spitzeder, omenjam samo še znanega Bontouxa, kateremu so nešteti milijoni šli po vodi, dočim je on sam bil obsojen, da je par let mej štirimi stenami premišljal minljivost vsega, kar je posvetno. S tem pa nikakor nese m hotel reči, da ni nujno potrebno, omejiti in zajeziti kvarno silo židovskega kapitala in oderuštva. A s tem, da se na katoliški podlagi dela konkurenca obrtnikom, podjetnikom, zavarovalnicam in drugim zavodom, s tem napeljava se voda baš na židovski mlin. A tacih pomislekov, žal, katoliška podlaga ne pozna, sicer bi ne bili doživeli, da sta katoliška duhovnika kanonik Klun in kapelan Žitnik glasovala za nemškega protestanta dr. Bocka, čegar najbližji predniki so še bili nekda pristni obrezanci. No pa jaz bi sicer ne bil toli nestrpen, da je stvar bila res neobhodna in da ni bilo nikogar druzega. A vsega tega ni bilo. Neobhodno ni bilo, da se je kar v jedni sapi glasovalo za dr. Bocka m na razpolaganje bilo je par narodnih veščakov. Vrhu tega je bilo pomisliti, da je na bolnici že troje nemških pri-marijev, samo j eden pa narodnjak. A vsemu temu nasproti bila je večina poslancBV gluha in slepa. Mislili so si menda: Sedaj imamo tri nemške prima-rije, dodajmo jim še četrtega, potem bodo vsaj na pare in deželna bolnica, v deželi kranjski, kjer biva 95°/0 Slovencev, bode z božjo in našo pomočjo srečno ponemčena. Skoro smejal bi se bil, kako iznajdljivi so bili gospodje glede Bockovih lastnostij. Podpisali so mu spričevalo popolne jezikovne zmožnosti, hvalili ga nad tropi-naste žgance in naglašali njegovo docenturo, dasi nihče ni povedal, kje, na katerem vseučilišči je že bil docent, akoravno nihče niti tega ni objavil, da je, akoravno je tolika „lux mundi" pri natečaji za Inomost propal. l'a saj vsega tega treba ni. Glavna in prva skrb bodi nekateremu narodnemu zastopniku, da se domačini ne jemljo v poštev. Cemu V saj je svet za vse dovolj prostoren, le ne za dr. Bocka, to pa zaradi tega ne, ker ni Slovenec. Ker je dr. Bock tako izvrsten zdravnik za oči, mi je prav žal, da si ga mlada „Unio catliolica" ni od nas naročila. Dr. Bock bil bi morda preprečil, da bi jej glavni ravnatelj ne bil tako hudo očij izbrisal. Na svidenje v novem letu! Stara „Soča" poskusila je zadnjič biti dovtipna in šla je h Kalanovemu lističu na posodo, kjer je srečno ugrabila „kanal', dočim je „kloako" imela še v svojem inventarji. Tem povodom priznava, da imamo mi „lep, s vitel papir." Žal, da mi o stari „Soči" niti tega trditi ne moremo. „Brus:t. A.: Žitnik bil bi najraje pol konservativec, pol liberalec. B.: No, saj je. A.: Kako to?! B.: „No, vidiš, v teoriji je konservativec, liberalec pa v praksi!" V Ljubljani umrla je nedavno gospa blizu 90 let stara. »Žalujoči os t al c i" izdali so običajni „parte", toda na njem ni bila označena pokojnice starost, kar se je mnogim ljudem čudno zdelo. Kaj to pomenja?, kaj praviš ti k temu?" vpraša nekdo svojega prijatelja. „1 to je popolnoma naravno! odvrne prijatelj. Da je na smrtnem listu tiskano, koliko je bila pokojnica stara, potem bi se začetkoma pač ne bilo moglo reči: „Gottes unerfor schlichem Rathschlusse2 hat es ge-fallen" . . . Zastavica. PriobCil Anton GabrijelCič v Kanalu. Z z ponavlja dan se vsaki v prirodi. S p prav rada miši večkrat škodi. S t ti ljub je, ker ti je sorodnik. S Č življenja tvoj'ga bodi vodnik. Z l pač reč ni, le abstraktna je beseda, Z m nekdo ima je mnogo, svinja le seveda. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki). Gospodu Dunajewskemu v preudarek. »Brr! smodke so pa že prav za nič!" — »Res je. Da nisem jaz tako star kadilec, kar proč bi jo vrgel!" Narodna malomarnost. Preteklo sredo imelo je društvo zdravnikov na Kranjskem svoj občni zbor. Ker so slovenski zdravniki v večini, bi bilo pač naravno, da je tudi vodstvo narodno. In tako bilo bi se tudi zgodilo, dobili bi bili vsaj narodnega tajnika, da so narodni zdravniki imeli toliko discipline, kakor nemški. Nemci prišli so vsi, naši pa kakor navadno ne. Propali smo za dva glasa. To je velika malomarnost, tem večja, ker dobro vemo, da par gospodov ni bilo nikjer zadržanih. Njihova malomarnost je tem manj umestna, ker uživajo svojih volilcev zaupanje in bi baš pri takih prilikah morali zastopati naroda čast in veljavo. A-hacelj: Sta li čitala, da se je filharmonični družbi dovolilo, da sme podaljšati pri zgradbi svoje »Tonhalle" rizalite do fasadne črte. Kaj pravita k temu? B-hacelj: Jaz sem to že naprej vedel. Kadar gre za nemškutarijo, se nekaterim narodnjakom kar srce taja in to takim, ki so pri nameravani zgradbi »Sokol-skega doma" pazili na vsako jezico divjega kostanja. C-hacelj: Res je tako! Mene je kar nevolja trla, ko mi je prijatelj pravil, kako ognjevito je finančnega odseka poročevalec priporočal filharmonične družbe prošnjo. Trdil je celo, da smo od filharmonične družbe dobili že več skladateljev. A-hacelj: Rad bi vedel katere? Niti jednega ne. Filharmonična družba že davno ni več glasben, ampak samo strastno strankarsk zavod. B-hacelj: To pa že od takrat, ko so izrinili najboljšega vodjo, kar so jih kdaj imeli, gospoda A. Ned-veda. C-hacelj: Da izrinili, topa zato, ker je slovansk skladatelj in ker se je za njegovega vodstva včasih vender še kaj slovenskega pelo! A-hacelj: Odkar je g. Nedved odšel, je pa veliko drugače, „der deutsche Arzt" ima prvo besedo. B-hacelj: Zaradi tega nam pa še vender nihče ne brani, hvaliti jih nad zeleno deteljo. A-hacelj: To je že vender od sile: Povsod kamor pogledam, sama hripa in hripa. Vse polno bolnikov. B-hacelj: Tej bolezni pravijo tudi „influenza". Kako se to pravi slovenski ? C-hacelj: Upliv! B-hacelj: No tega ,,upliva" se bodo pa gotovi gospodje z vsemi štirimi branili, ko bi bil tudi na ,,k a-toliški podlagi". Tudi spomenik. Iz Babne gorice se nam piše: Ižanski gospod župnik, katerega dobro poznate, ker je že posredno pri Vas moledoval, da bi blagovoljno s črnimi naočniki motrili njegova čudna dejanja, kolportuje baš te dni zaupnico dr. Mahniču pri svojih tovariših. Famozni ta spis sl6ve: »Podpisani izrekajo Vam najtoplejšo zahvalo za Vaše trudapolno, temeljito in plodonosno delovanje v »Rimskem Katoliku" zoper lažnjivi liberalizem in novodobno brez-verstvo. Prepričani smo, da bode Vaš »Rimski Katolik" nekdaj najlepši spomenik na Vašem grobu.. Kdor zna, pa zna. In Ižanski gospod župnik zna besedo zasukati, da bi se človek, kar za »krvavo stegno" popraskal. Kako fino je besedo napeljal na Mahničev grob, kako ljubko skrbi še živemu profesorju dodatkologije za dostojen spomenik! Z izredno darežljivostjo, ki že od nekdej diči župnika Dolenca, položil mu je »Rimskega Katolika" na grob, češ: to je ,.najlepši spomenik", ki vrhu tega ne stane niti beliča. To je jako praktično. Dr. Mahnič mora biti »najboljšega spomenika" brezmejno vesel. Da, bati se je, da bi se samega veselja ne ulegel prezgodaj v hladni grob. V ostalem pa še nesmo gotovi, bi li ne sodilo, na »Mahničev grob" položiti tudi »krvavo stegno" in čepice onih nemških buršev, katere je s tolikim oduševljenjem proslavljal kot »mučenike svete vere". Stvar je pomisleka vredna! Quidam. Pohlevnost je lepa lastnost. Pohlevnost priporoča se nam kaj pogosto. Pravijo da je Bogu in ljudem ljuba. Zato je pa tudi naš prijatelj Kalan toli pohleven, da v vabilu na naročbo o svojem lističi pravi, da je v kratki dobi svojega izhajanja postal ljubljenec slovenskega ljudstva". Ali ni že Gothe nekje rekel: ,,Nur Lumpe sind b escheiden!" Poslano*). V kavarni „Pri slonu" igrala sta pred malo dnevi dva gospoda. Jednega predniki hodili so skozi Rudeče morje, drugi pa je iz Ljubljanske meščanske hiše. Sredi mej igro oglasi se prvi precej glasno: »Sie spielen un-ehrenhaft!" Te besede čule so se po vsej kavarni. Zaradi tega sem se jaz in z menoj tudi drugi gostje čudili, da, drugi igralec po teh žalečih besedah ni zahteval zadoščenja, to tembolj, ker je nekdaj bil vojak, ali je morda še sedaj. Prosim Vas, objavite to stvar, morebiti dobim potem kaj pojasnila. Vsakdanji gost kavarne „Pri Slonu". Drobiž. V Darmstadtu izhajajoči „N. Hess. Volksblatter" priobčili so nedavno naslednjo novost: „Se. konigl. Hoheit der Grossherzog bat dem Herrn Jacob Becker in Darm-stadt den Titel „Hof kr a u t ein s c h ne i d e t" verliehen." — Radovedni smo, kakšna uniforma je predpisana za to uzvišeno dostojanstvo. Gospodična: „Tukaj je pa res tako temno, da človek skoro svojih ust ne najde!" Gospod: »Dovolite, gospodična, da vam pomagam iskati." Oče: „Vedi ga vrag, kaj je tej uri? Vsak hip se ustavi. Moram jo nesti k urarju, da je popravi." Mali Janezek: Ni treba, oče, saj sem jo jaz zjutraj na koritu vso iztrebil in izpral." Gospodar (svojemu slugi): »Jeden izmed naju mora biti blazen, ali jaz ali pa ti ?" Sluga: „Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, ven-der pa mislim, da bi vi blaznega sluge ne imeli v službi." Vabilo na naročbo. Že djali so: »Ne bo ga več, — Zdaj, koncem leta »Brus" bo preč! — A so hudo se motili — Ki na našo polt so pili. — Bas zdaj, ko leto ide v kraj — Nastopa ,,Brus" svoj II. tečaj. ■Spet brusil bo in se vrtil — Ljudi nerodne pa pestil. — Pestil jih bode in smešil — Ter uro tu in tam navil. — Ker še vedno »Brusa" treba, Kakor dnevnega nam hleba. Tako govorili so nam prijatelji in somišljeniki. In ker je to tudi res, sklenili smo nadaljevati na pričetem potu. Program »Brusu" bode kakor dosiej. Ako bodo na gotovi strani milejše strune napeli, se bode tudi naša pisava primerno spremenila. Razorožili bodemo, kadar to store oni, ki nam stoje nasproti. Več nam ne treba govoriti. Pristaše »odločne slovenske stranke" prosimo, da nas podpirajo tudi nadalje, da, če še niso, pristopijo v naših sotrudnikov kolo in nas tudi gmotno podpirajo. Slavnemu občinstvu naznanjamo, da nam je za bodoče leto več gospodov sotrudnikov obljubilo doneske v vezani in nevezani besedi. Mej drugim prične takoj v prvi številki jako priljubljeni humorist gosp. Vinko Lapajne pripovedovati, kako ga je Anže Kafol iz Sebrelj v koši nosil v Pariz in nazaj. »Brus" stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. One gospode naročnike, ki so z naročnino še na dolgu, nujno opominjamo, da stvar nemudoma poravnajo. Uredništvo in upravništvo „Brusovo". Telegrami »Brusu". Z Iga: Naš gospod, so silno modri. Nekoč umrl je nekdo v naši občini. Gospod so takrat rekli: Za tega pa že ni treba moliti, »jaz dober stojim, da je že v nebesih." Iz Litije: „Irglpavšmatel" še vedno ne pozna člana XIX. Pravijo, da ga je v »gobovi juhi" utopil. Z Viča pri Ljubljani: V naši občini se, hvala Bogu še vedno nemški uraduje. Iz Gorice: Govori se, da je vsemu tukajšnjemu razkolu kriv dr. Gabrijelčič, kateremu je baje dr. vitez Tonkli bil infulo obljubil. Z Dunaja: Iz jako zanesljivega vira sem ravnokar izvedel, da je slovenska državnozborska delegacija sklenila jako odločne korake. Šli so namreč vsi — domov. Z Dunaja: Taaffe je nekda po svojem odgovoru na interpelacijo Plenerjevo dejal: „So hatten wir uns halt doch wieder einmal durchgefrettet!" Iz zapisnikov pokojnega Jurija Podvrbosmuka. »Tašča je hudič!" tako se mnogokrat čuje. A to nikakor ni prav, kajti zet ima s taščo navadno križ, hudič in križ to pa vender ne gre skupaj. Nekatera pijanistinja igra, kakor sv. pismo uči: da desnica ne ve, kaj levica dela. »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Radoveden sem, kdaj se bode to gospodu Klunu zgodilo? Ko bi se na jeziku žulji delali, bi jih nekatere ženske že zdavnaj imele. Glavo zgubi oni, kdor srce najde. O sv. Tomaži je najdaljša noč, zato naj vsak „Brusa" po dnevu čita. Zahvala in naznanilo. Zahvaljuje se za dosedanjo podporo in naklonjenost, naznanjam p. n. občinstvu, da sem svoje literarno podjetje, znano pod imenom »Rimski Katolik" prekrstil in se bode odslej imenovalo »Literarna klavnica". To ime je blagoglasneje in prikladneje. V »Literarni klavnici" prodajal bodem, kakor doslej »krvava stegna in do tretjine prirezane ženske jezike." Tudi imam vedno v zalogi nekoliko obrabljenih »natezalnic". S prošnjo za nadaljno zaupanje priporoča se slavnemu občinstvu dr. Anton Mahnit, profesor dodatkologije in posestnik ^krvavega stegna". Dober svet. Ti jeziš se nad muho, Ki ti pala je v juho. Najbolje ukreneš, Ce ven mi jo deneš. Da ne pride v prikubo. J. C. Nekaterim našim p. n. naročnikom. Novosadski šaljivi list „Star-maliu pričel je posebno rubriko »Časnikarska filokserav katerej navaja imena naročnikov, ki so mu naročnino še dolžni in vsote, katere mu dolgujejo. V Slovencih tacega načina iztrjevanja menda še ni treba, ker v nas zaostala naročnina ni tolika, kakor pri omenjenem srbskem listu in ker smo uverjeni, da so p. n. naročniki na plačilo le pozabili. Ker pa zaostala naročnina vender iznaša par stotakov, prosimo vse dotične naročnike naj-uljudneje, da nam nemudoma dopošljejo, kar nam gre. Uredništvo in upravništvo , Brusa". Številna zagonetka. 1 10 2 11 7 6 3 I 8 j 4 10 2 12 4 8 3 13 14 2 15 11 2 3 16 17 2 16 14 8 10 16 1 8 4 18 11 12 1 2 3 4 2 1 5 6 7 8 4 2 9 19 2 10 «> 13 6 20 4 12 18 14 19 2 3 21 7 12 10 1 2 2 3 1 » 8 19 2 9 10 12 4 2 9 22 2 13 9 Ako se številke zamenjajo s črkami, dobi se sledeči pomen: 1. soglasnik, 2. olajšilo bolniku, 3. dvenogata žival, 4. moško krstno ime, 5. naslov igri, 6. kraljestvo, 7. ime odličnega in obče spoštovanega slovenskega rodoljuba, 8. lepa lastnost, 9. vas na Notranjskem, 10. ime slovenskega pisatelja, 11. posoda, 12. sladka tvarina. Črke srednjih vrst fnizdolu in od leve na desno) povejo jedno in isto ime. Rešitev zabavne naloge v 23. štev. S s T 0 b r E z a Š k 0 F 1 j e g 1 e d A 1 i š e S 1 0 v e N š č i n a T E F A N K 0 Č E V A J 0 ž e v O š n j a k F r a n Č i š k a E v g E n i a k o V a č C A r R Dasi se je bilo vrinilo v nalogo par tiskovnih pomot, so jo vender prav rešili gg.: Ivan Tomšič, posestnik na Vrhniki, Silvin Hrašovec, pravnik v Gradei in I. R. v Ljubljani. Narodna. (Zapisal Radovan ) Sedel je kmet baš pred božičem v svoji hiši, vzel oreh v roke, a predno ga je razbil, vzdihnil: „DaI Bog, da bi mi hiša bila isto tako polna, kakor ta oreh !" Potem razbije oreh, a ta bil je prazen. Kmet hitro popravi željo svojo rekoč: »Bože mili, ne poslnšaj, kar psiček laja!" Listnica uredništva. Gosp. Bojan v Medvodah: Kalan — Preska! Aj, aj! To je pa posebno zanimivo. A poCakajva še malo! Somišljenik Milan v Ljubljani: Le pošljite, nekaj se utegne vsekako porabiti in toliko doseči, da gosp. E ne bode več stavil tako kočljivih in neumestnih uprašanj. Gosp. Filidor v T.: O Poddragi naj Vam povemo kaj podrobnosti] ! Drage volje, a saini malo vemo. Kako je s preiskavo nam ni znano. Le toliko vemo, da je 30 Poddražanov podpisalo se, da stopijo nazaj v rimsko-katoliško cerkev ako se jim dovoli: 1. slovansko bogoslužje; 2. ako ne bode nihče kaznovan, 3. ako se Poddraga loči od Št. Vida. — V cerkev hodijo Poddražani v Trst. — Nameravane žandarmerijske postaje v Poddragi ne bode. To je za danes vse, kar smo izvedeli. Gosp. Mijo S p. tukaj: Hvala! Kaj tacega ni za nas. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar. — Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani.