DVA ILIRSKA GROBOVA IZ KRANJA F rance Starè K ustos k ranjskega m uzeja C. Avguštin je 11. novem bra 1953 javil A rheološkem u sem inarju U niverze v L jubljani, da so delavci pri kopanju ja rk a za kanalizacijo ob stikališču Jezerske in K okrške ceste (glej situa­ cijsko skico) v K ranju naleteli na prazgodovinski grob. Avtor tega poročila je mogel na m estu samem ugotoviti, da gre za žgan ilirski grob, ker pa delavci iz previdnosti niso uničili neposredno okolico groba, je bilo lahko določiti njegovo stratig rafijo (risba 1) in splošne okoliščine najdbe. Pod 15 cm debelo plastjo današnjega hum usa, ki so ga delno navozili pri u re je ­ vanju m alega parka, katerega seka kanalizacijski ja re k , je do 14 cm debela plast belkastega proda, ki je nekoliko pomešan z m ivko. Pod njim je okoli 35 cm sivkastega hum usa (starejši, gotovo »ilirski« hum us), ki je pomešan z m anjšim i prodniki. Sledi do 8 cm debela plast rum enkastega proda, ki leži n a kom paktnem konglom eratu, katerega jedro so prodniki. Dno groba je ležalo do 71 cm pod današnjo površino. O bris grobne jam e je bil jasen le v spodnjem delu; ta je b ila okrogla, lijak asta in je m erila okoli 80cm v prem eru. Na dnu grobne jam e je bil večji kup o g lja in sežganih člo­ veških kosti, m ed katerim i so ležali kovinski predm eti. Vse to je bilo po­ krito z večjim i prodniki. Nad njim i sta na južni stran i grobne jam e stali dve glinasti posodi, v katerih ni bilo niti oglenine niti sežganih človeških kosti. V kupčku oglenine in sežganih človeških kosti so bili naslednji predm eti: 1. F ragm entirana in od r je zelo poškodovana železna plavutasta sekira. O h ran jen a dolžina 14,2 cm (T. III, 1). 2. F ragm entirana in od r je precej poškodovana železna sulična ost. O h ran jen a dolžina 26,0 cm (T. II, 1). 3. V več kosov prelom ljena železna sulična ost. D olžina okoli 35,0 cm (T. II, 2). 4. Polovica pravokotne pasne spone iz debele b ronaste pločevine. Spona je okrašena z vrezanim i geom etričnim i motivi. Že v uporabi se je prelom ila, pa so jo popravili z železnim i zakovicami. Sponi m an jk a tista polovica, ki je imela kavelj za spenjanje. N a k rajši od ohranjenih stranic so tri zakovice s kroglasto glavico, sred n ja ima spodaj pravokotno bronasto ploščico. O h ran jen a dolžina 8,8 cm, širina 4,6 cm (T. IV, 1). 5. V tr i kose prelom ljena in v ognju močno poškodovana bronasta certoška fibula. D olžina 7,4 cm (T. III, 3). 6. F ragm ent noge s kroglastim zaključkom prav take b ronaste certoške fibule. O h ran jen a dolžina 3,4 cm (T. III, 2). 7. K elihasta posoda z nizko zvončasto nogo iz rdeče žgane gline (sre­ dica je črna), pom ešane z drobnim peskom in z uglajeno tem no rdečo površino. V išina okoli 33,0 cm (T. IV, 3). 8. R javkasto sivo žgana te rin a z vboklim dnom. Površina je bila nekdaj uglajena, danes pa je zelo poškodovana. Višina 8,2 cm (T. IV, 2). 1 današnji hum us 5 oglenina in sežgane kosti 2 belkasti prod 6 rum enkasti prod 3 stari humus 7 konglomerat 4 grobni sip O koli 50 m zahodno od tega groba so našli pri g rad n ji vodnjaka na vrtu vile ge. M arije Župančič, Gosposvetska ulica 1, žgan prazgodovinski grob.1 Gospa Župančič, ki hrani predm ete tega groba, je bila tako Ijubez- 1 ,lz kokrškega predm estja (Prahova vila) so znani žgani ilirski grobovi sta re jše železne dobe, ki sta jih kopala Žontar in Ložar. To gradivo je v ljubljanskem narodnem m uzeju in ga bo v kratkem objavil S. Gabrovec. Poleg tipične starejše železnodobne keram ike so v teh grobovih med d ru ­ gimi kovinskim i pridevki našli dvojnopetljaste lokaste fibule in fibule očalarke. niva, da mi jih je odstopila za objavo in mi dala tudi nekaj podatkov. Grob je nam reč ležal okoli 1,0 m pod površino. Poleg oglja in sežganih kosti so našli v njem : 1. Več fragm entov sivo črno žgane, nekoliko s peskom pom ešane po­ sode z uglajeno površino. Posoda je imela močno zaobljen največji obod, horizontalno kaneluro na ram enu, od katere so viseli tritračni, kanelirani trikotniki. (T. I, 3, 3a). 2. F ragm entirana bronasta čolničasta fibula z odlom ljeno peresovino in iglo. T udi zaključek noge (bil je gotovo profiliran v obliki gumba) m anjka. O h ran jen a dolžina 7,4 cm (T. I, 1). 3. D va kosa masivne, tordirane bronaste ovratnice. D olžina fragm entov 13,2 in 8,4 cm (T. I, 5). 4. Ploščat bronast obroček z zelo presegajočim i, na koncu zoženimi in zaobljenim i konci. Obroček je okrašen z vrezi. P rem er do 3,9 cm (T. 1, 4). 5. Sedem celih in ena polovica m asivne bronaste zapestnice oglatega preseka s presegajočim i in nekoliko zoženimi konci. P rem er do 7,5 cm (T. I, 2). * O ba grobova (prvi je tipično moški, drugi pa je prav gotovo ženski) moremo klasificirati že z n ajb o lj površnim vzporejanjem . Inventar letos izkopanega groba je značilen za ilirskega bojevnika iz časa našega »cve­ točega halštata«. Za to govori orožje: dve sulici in bojna sekira ter pravo­ kotna pasna spona.2 Tipologija v tem grobu najdenih predm etov je za­ nim iva zlasti zato, k er najdeni tipi ozirom a v arian te po današnjem evolu­ cijskem tolm ačenju m aterialne k u ltu rn e niso na isti časovno razvojni ravni. Železna plavutasta sekira je v naši železni dobi precej nenavadna, posebno v taki obliki, kot je ta iz K ranja. Plavutasto železno sekiro so izkopali v nekem zelo starem žganem grobu n a Vačah,3 neko drugo pa so našli v Vinkovem vrhu.4 Podobni sekiri sta znani tudi iz Sv. Lucije.5 * Ne­ koliko bo lj pogoste so pri nas bronaste plavutaste sekire, od katerih bi za naše vzporejanje, če že ne direktno, pa vsaj n ajbolj prim erno, prišli v poštev sek ira iz žganega groba iz L ju b ljan e (dvorišče SAZU)8 in sekira iz stru g e L jubljanice.7 Če bi že samo te sekire skušali strn iti neglede na tehniko izdelave v neko form alno razvojno zaporedje, bi lahko sekiri iz K ranja in oni iz Vinkovega vrh a prisodili m lajši čas. Ob obeh sulicah bi bilo problem atično reči k aj več kot to, da sta glede tehnike izdelave 2 Starè, A rheološki vestnik IV/2, 1952, str. 264 in sledeče; opom ba 5 na strani 267. 3 Hochstetter, D ie neuesten G räberfunde von W atsch u. St. M ar­ garethen, D enkschriften d. M ath.-Naturwiss. Classe d. k. A kadem ie d. Wiss., Wien 1883, str. 5, 6, Fig. 6. 4 M ü 11 n e r, Typische Form en, L jubljana 1900. 5 Marchesetti, Scavi nella Necropoli di S. Lucia, Boli. Soc. A dria­ tica, T rieste 1893, T. XXVIII, 4, 5. “ Starè, Ilirske najdbe železne dobe v L jubljani, D ela SAZU, L jub­ ljan a 1954, T. XXXV, 1. 7 Miillner, op. cit. (zvarjen tulec, zelo močno rebro) in oblike (razmerom a ozek tulec, posebno pa ozek list v prim eri z njegovo dolžino) relativno mladi. Veliko več kot sek ira in sulici nam pove pasna spona. Č eprav se je ohranila le polovica spone, ni nobenega zadržka za njeno tipološko in časovno opredelitev. Spona im a m lajše tipološke poteze: na pas je bila p ritrje n a z obem a k ra j­ šim a stranicam a.8 Edine arhaične poteze so zajete v dokaj debeli bronasti plošči in v tehnični izvedbi ornam enta. T a je vrezan in im a geometrično linearen motiv. S tru k tu ra dekoracije pa govori za m lajši čas. Tu sta zdru­ ženi v enem dve različni stilni smeri. P rva, starejša je zaznavna v horizon­ talno se ponavljajoči, druga m lajša p a v okvirno zaključeni strukturi. V osrednjem , z borduro obdanem m otivu (oba pa im ata popolnom a enake elem ente dekoracije) se še močno izraža tendenca po horizontalni sim etriji.9 V bistvu podobno stru k tu ro dekoracije imamo na neki sponi z Vač,1 0 le d a so elem enti dekoracije drugačni, tehnično in stilno pa od naše iz K ranja nekoliko m lajši. Z analizo stru k tu re in stila v ožjem sm islu se pri naši sponi oddaljujem o od tiste »arhaičnosti«, ki bi jo sicer lahko pri n jej predpostavili na prvi pogled. C ertoški fibuli pripadata razvojno starejši, vendar n e n ajsta re jši skupini certoških sponk, k ar izpričuje zelo masivno izdelan lok, posebno pa preprosta in n e sam ostrelna peresovina. K elihasto posodo o p red e lju je nizka zvončasta noga, klekast največji obod in močno profiliran vrat. To pa ne govori ravno za n ajsta re jše v arian te te keram ične oblike. T udi terini podobna posoda im a na splošno m lade poteze. Časovna opredelitev m oškega groba je preprosta, zlasti če nam gre za čas, k d aj je bil pokojnik pokopan. Tipološko najm lajši predm eti: sulici, ob e posodi in certoški fibuli jasn o govore, da vojščak iz K ra n ja ni bil pokopan pred letom 450. pr. n. št. (= začetek Vače II b). Železna plavutasta bojna sek ira in pravokotna pasna spona sta po nastanku znatno starejši, saj bi ju mogli postaviti celo na začetek razvite železne dobe v Sloveniji (= 600 pr. n. št. = začetek Vače II a), vendar pa za kronologijo groba nista tako zelo pomembni. Ženski grob, ki so ga izkopali pri gradnji vodnjaka n a v rtu Župan­ čičeve vile, kaže veliko več starin sk ih potez. T ordirana bronasta ovratnica im a p ara lele v ruško-dobovski skupini1 1 (Reinecke H allstatt B) in v gro­ bovih n a jsta re jše železne dobe (Vače I). T ake ovratnice pa se najdejo, seveda kot tipološki sediment, še v nekoliko m lajšem času. Podobno velja za ploščate z vrezanim i črtam i okrašene obročke, ki so utegnili služiti kot n ak it (Ringschmuck) ali pa kot sponke za kite. Tudi zapestnice, ki so izdelane iz debele bronaste pločevine in im ajo presegajoče konce, so sta re jše blago in jih lahko brez večjih pom islekov postavim o v starejšo železno dobo (= Vače I). Za datacijo ženskega groba je vsekakor najbolj pom em bna bronasta čolničasta fibula; ta bi utegnila biti v tem grobu n ajm la jši elem ent. Tipološko se uvršča k neki m lajši skupini čolničastih 8 S taré, A rheološki vestnik III/2, str. 174. 9 1 . c., str. 177 in sledeče. 1 0 1 . c., str. 184 in sledeče, T. II, 2. 1 1 S taré, Ilirsko grobišče pri Dobovi — izkopavanja 1952, R azprave SAZU III, 1953, str. 131, T. II, 2; T. III, 6; T. XIV, 7. fibul, kar priča nenavadno dolga noga. Na tem m estu bi b ila razlaga geneze tega tipa italijanskih fibul odveč. Naši fibuli podobne variante im ajo svoj višek nekje v obdobju poznejše A rnoaldi in v začetku certoške stopnje, p ri nas pa se ta k e v arian te čolničastih fibul prično uveljavljati v razviti železni dobi (= Vače II a), utegnejo p a biti tipične za višek našega »cvetočega halštata« (= Vače IIb ). Fragm enti v tem grobu izkopa­ nega lonca (verjetno žare) ne povedo kdo ve koliko. C elotna form a posode ni znana, teh n ik a izdelave je lahko značilna tudi za starejšo železno dobo, enako tudi ornam ent. O bravnavana žgana groba iz K ran ja sta po vsem tem značilna za obdobje razvite železne dobe, im ata pa še nekaj arhaičnih potez. Posebno tipološko m lajše najdbe, ki grobova časovno o p red elju jejo , im ajo čisto značaj dolenjskega »cvetočega halštata« in nim ajo nobenih elem entov, ki bi bili značilni za svetolucijski k u ltu rn i krog. To p a je pomembno za bodoče u g o tav ljan je obsega in m eje kulturnih sfer na G orenjskem . Razvita železna doba je na G orenjskem še malo raziskana, toda če upoštevam o znano gradivo, bi mogli že danes predvideti, da G orenjska v razviti železni dobi ni im ela v m aterialni k u ltu ri bistvenejših, n je j lastnih posebnosti. M edtem ko moremo severozahodno G orenjsko z B itnjam i1 2 na čelu uvrstiti v svetolucijski kulturni krog, kažejo n ajdbe iz K ra n ja skoraj popolno kulturno gravitacijo na D olenjsko.1 3 K daj je prišlo do tega, je zaenkrat še težko reči, verjetno šele takrat, ko so se ilirsk e naselbine na področju K ranjske (posebno D olenjske) bližale svojem u vsestranskem u višku. Grob ilirskega bojevnika iz K ranja im a velik lokalen pomen, saj v K ranju ni bilo zaključenih najdb iz tega obdobja, veliko večji pom en pa tiči v tisti, zaenkrat še nenačeti problem atiki, ki bo razjasnila obseg in vplive »cvetočega halštata« K ranjske. ZUSAMMENFASSUNG Zwei illyrische Gräber aus Kranj Im N ovem ber 1953 haben die A rbeiter beim G raben des K analisie­ rungsgrabens in der K okra-V orstadt von K ran j (K rainburg) ein vorge­ schichtliches G rab entdeckt (siehe Situationsskizze und Zeichnung 1). Im Grabe, ein flaches Brandgrab, befanden sich eine eiserne Lappenaxt, zwei eiserne Lanzenspitzen, eine fragm entierte m it eingeschnittenen Motiven verzierte bronzene G ürtelschnalle, zwei beschädigte bronzene C ertosa­ fibeln, ein gebranntes kelchartiges Gefäss m it Fussgestell und eine braune grau gebrannte T errine (siehe T. II, III und TV). Etw a 50 m w estlich von diesem G rabe hat m an anlässlich eines B runnenbaues ein B randgrab ent­ deckt und darin fand man m ehrere Fragm ente von grau-schw arz ge­ 1 2 Izkopavanje W. Šmida: gradivo je v ljubljanskem narodnem m uzeju in ga bo v kratkem objavil S. Gabrovec. 1 3 Za dolenjski predel m ed Šm arjeto, M agdalensko goro in Zagorjem so posebno značilne tudi živalske fibule kakršno so našli tudi v K ranju (Ž o n t a r , Zgodovina m esta K ranja). b rannten G efässen, die m it K annelüren verziert w urden, eine fragm entierte kahnförm ige Fibel aus Bronze, zwei Stücke eines bronzenen H alsringes, einen verzierten flachen bronzenen Ring und sieben ganze und einen halben bronzenen A rm ring (siehe T. I). Beide G räb er sind für die entw ickelte Eisenzeit in Slowenien kenn­ zeichnend. Beide weisen jedoch noch einige archaische Züge auf. Be­ sonders die typologisch jüngeren Funde, die die beiden G räber zeitlich bestim m en, haben vollauf den C h a ra k te r d er »blühenden« U n terk rain er H allstatt-Periode. Dies ist von B edeutung fü r das künftige F eststellen des Umfanges und der G renze der K ultursphären in O berkrain, besonders deshalb, weil O berkrain nach dem bisher bekannten M aterial aus der entw ickelten Eisenzeit (Vače II a und Vače II b) in d er m ateriellen K ultur keine w esentlichen ihm eigenen B esonderheiten zeigt. Indem m an das nordw estliche O berkrain m it B itnje in erster Linie in den K u ltu rk reis von St. Lucia setzen kann, zeigen die hier behandelten Funde aus K rain fast gänzlich eine K ulturgravitation nach U nterkrain. D as G rab des illyrischen K riegers aus K ranj hat eine grosse lokale Bedeutung, da in K ranj aus diesem Z eitalter bisher keine geschlossenen Funde bestehen, eine noch viel grössere B edeutung liegt aber in dem künftigen D urchforschen des Um fanges und Einfluss der »Blüteeisenzeit« in Krain. G °sr> o $ V £ 119 K ranj — ženski grob; 1, 2, 4, 5: Vi; 3, 3 a: 14 nar. vel. I I K ranj — grob bojevnika; 1, 2: Yt nar. vel. T. III. K ranj — grob bojevnika; 1: Va; 2, 5: Vi nar. vel. K ran j — grob bojevnika; 1: Vi; 2: %; 3: K nar. vel. T. IV.