V rcBecen* »raju«  Roman iz sovjetskega kmetskega žlvljenja »Obsodil?« Jo vzkl'knil Krllov. >Tu W se rnorala lzrečl samo ena obsodb«.. in sicer ta, da bi tebi, Gregor Šubin, zvezali roke in noge ter te vrgli v reko. Tako bi bilo enega krvoloka manj na zemlji.« Subin je zardel od jeze ln divje pogledal. >Kaj si rekel?...« je zavpi! besno. >TI sl upalTI« Skočil je proti Krilovu s saniokremn; v vokl. »KrLov jo regnico povedal!« so je sedaj oglaail 01gopor. »Molčita, psa!« je zarjul Šubin. »Kako dolgo že kradeta?« »Lisice tvoje poiicije imajo slabSi njuh kakor gozdne lisice,« je odgovoril Olgopor. »Priznata tatvlno?« »Nimava kaj priznati in obžalovatl. Najina prva dollnost je, datl ženam In otrokom hrano.« >K1 jih tl brezsrčno moriš z gladom!« je dodal Krllov. Subin se je ves tresel od jeze. Njegove oči so postajalo krvave kakor pri divji zveri, ko preži na plen. »Nista vredna, da živitalt je siknil poln gnjeva. 3>Tn čirn manj bo takih psov kakor sta vidva, tem bolje bo za republiko sovjetov.« »Republiko trpljenja In snvrtil« ja pripomnil 01gopor. »Smrtl ? O smrti govoriš ?« se je zarežal šubin. Dvlgnil je 8amokrea, toda jetnika nlsta pokazala nltl najiaanj straliu. >Smrt je edlaa gotova stvar v tej vražji republiki!« je rekel Krilov. »Vražji? Jas ne poznam vraga!« »Prej ali siej ga bo8 že spoznal!« je spet rekel Krilov. »No, dobro! Pojdl naprej in poglej, ali v re3nici jsl« se je zaničljivo zasrnejal šubin. Sprožil ja in Krilov so jo zvrail s prestreljenimi možganl. >Tudl tl pojdl za njbri!« Sledil je drugi strel. Olgopor Ja, zadet v src«, Eakrilil z rokaml in omahnil. Na tleh se je še enkrat previ-nll — potem pa nepremično obležaL »Tovariš, dobro si jih!« je prikimal poveljnlk. »Drugega niata zaslužila.« Subin ja medtem molča stal pred tioipli. Opnoral je sedaj eno, sedaj drugo. Videl j^ Krilova, izproženega, sklenjenih rok, z rano na čelu, iz katere je curljala kri, potem Olgopora, sključenega, z rokami na prsih. Čutil je, da se je prenaglil. Napačno je ravnal, da si je po nepotrebnem nakopal dve trupli, ko bi oba moža mogel spraviti v ječo v Odesi. JetniČarji bi se že pobrigali, da bi jima na tihem poplačali račun. A take raisli so ga nadlegovale samo nekaj trenutkov. šubin ni bil človek, ki bi dolgo razpravljal s svojo vestjo. Tekom let se je že privadil zločinom. Le tega se je bal, da bi se prebivalci Balte, ki jih beda že nekaj časa 8em dela trdovratne nasproti sovjetski disciplini, uprli, če bi doznali za to, v naglici izvršeno smrtno kazen. To pa bi omajalo njegov položaj, morda celo njegovo osebo postavilo v nevarnost. Najbolje bo, če se takoj reši teh neprijetnih trupcl. Naj se zgrnejo nad njima Dnjeatrovi valovi, ki ne izdajo nobene tajne. »Tovariši,« se je obrnil k vojakom. »dajrno tema tatovoma rib konec, ki ga zaslužita. Dnjestrski somi ju naj požro!» Vojaki so prasnili v smeh. Za njih je vesela zabava, Če mečejo trupla v reko. Pograbili so Krilovo truplo, zanihali z njim nekajkrat in ga vrgli v vodo. Truplo je močno pljusnilo po mirni vodni površini. Nekaj trenutkov je ostalo na vodi, potem pa se je začelo potapljati. Olgoporovo truplo pa se je takoj potopilo ko kamen. Edina priča zločina je bila kri, kl je bila tekla lz Krilove rane. Šubin je s peakom posul krvavi proator. Potem je naglo pogledal na nasip. Tam je bilo Bamo deset konj, ki sta jih dva vojaka držala za uzde. Smrtnl obsodbi torej .nihče ni prisostvoval. Subln al je oddahnil. Mirno bo lahko šel domov nadaljevat svoj obed. Njegov pogled se je za hip ustavil na košari r ribami. Potem se je obrnil h konjenikom in jim rekel: »Tovariši, to je za vas! Zaaluiili ste si dobro ve- čerjo!« Vojaki bo se vrgli na košaro. Vsak je hotel Imeti čim lepše ribe. Suvali, tolkli, odrivali so se. fiubin pa se jc rabaval nad tem prizorom in bil zadovoljen ob misli, da je smrt dveh ničvrednih ribičev pripomogla desetorici konjenikov rdeče republike do dobro vcfierje. Vsak konjenik je skril avoj plen, ta v torbo, oni v taško za naboje all v plašč, ki ga je imel zvitega za sedlom. Na dano povelje so poskakali na konje. Poveljnik je zasuknil konja na desno in rdirjal ob reki. Vojakl so mu naglo sledili, po dva in dva. Kmalu so izginill za gozdičkom mladih vrb. šubin je ostal sam. Najprej je 8 škornji poteptal pesek, ki ga je bil nasul na Krilovo kri. Potem je pograbil košaro in jo zagnal v vodo. Nato se je še enkrat ozrl na vse strani. Ko je ugotovil, da ni nikjer nikogar, je zavil proti vasi. Spotoma si je polglasno požvižgaval. Prejšnji dogodek ga je še samo v toliko zanimal, v kolikor bi mu mogel škoditi, ker pa je bil prepričan, da ljudje ne bodo zanj zvedeli, je bil miren. Dušo je sovjetska revolucija ubila v njem in tako mu niti ni prislo na misel, da bi se krvavega dejanja kesal kot zločina. 3. Ribiči so se že zdavnaj vrnili na svoje domove. S svojci so delili prazno prežganko, ki je večji del edina hrana prebivalcev v tem delu Ukrajine. Nekoč je vsaka družina obdelovala vrt in v njem gojila sočivje. Danes so vrtovi pusti in praznL Čemu saditi in gojiti stvari, ki bi jih izstradani sosedje ponoči pokradli, ali pa bi jih zaplenil vašld sovjet? Ker je vse skupna last, se nihče ne muči, da bi pridelal kaj posebnega — za zajednico. Naj delajo sovjeti kar koli, bo vendar vedno družina ostala tista družabna celica, za katero se bodo ljudje ogrevali. Po mcstih se sovjeti na vse kriplje trudijo, da bi ubili navezanost na družino. Očetom in materam odvzamejo otroke in jih dajo v otroške zavode. Iz malčkov ustvarjajo lastnino sovjetske države, ki jih redi, oblači, izobražuje za brezbožna, brezdružinska bitja. Iz teh vzgajaliSČ je že prižlo več milijonov mladeničev in mladenk, ki popolnoma odgovarjajo brezbožnemu in brezdružinskemu socialnemu idealu sovjetskih mogočnežev. Toda po vaseh, t katerih so tri četrtine prebivalstva sovjetske Rusije, j« oblast zaradi pomanjkanja sredstev bila prisiljena pustiti otroke staršem. Beda teh otrok je sicer velika, toda greje jih materinska ljubezen in mnogi izmed njih so ohranili v sebi tajni žar krščanskega verovanja, ki 8ta ga vcepila v njihove duše oče in mati. Četudi je po vaseh in mestih proglašeno, da vera ne obstoja in četudi so vaške cerkve spremenjene v sovjetska skladišča, duhovniki pregnani in pobiti kot stekli psi, Kristus še dalje vlada v mnogih dušah in o Veliki noči se ljudje skrivaj še vedno poljubujejo in si Sepetajo: »Kristus ja vstal!« Obitelj rfbiča Ivana Rrilova je bila ena izmed tistih, ki ni hotela umreti... Mati, ki je bila neprestano bolna, je mirno životarila. Pred kakimi petnajstimi leti, ko še boljševizem ni uveljavljal svojega trinoštva v Ukrajint je bila Elza Krilova marljiva, močna ženska. V marsičem je prekašala vse svoje tovarišice. Nobena ni znala tako lepo urediti hiše ko ona. Z njo je prihajalo sonce in veselje v hišo. Mož je bil ves srečen. Imela sta dva otroka: Natašo in Petra. Hčerka je štela deset let, Peter pa jih je ime1 šest. Nataša je že kot otrok bila zelo lepa. Njene ognjevite oči, sveža barva njenega okroglega obraza, mala smehljajoča usta so polnila materino srce s tihira vesc ljem. In ko se je oče vrnil z ribolova, utrujen, premočen ter je zagledal hčerko, ki mu je veselo priskakljala naproti, je pozabil na utrujenost in ves srečen privil Natašo k sebi. Priplazila se je sovjetska zver, iztegnila svojo šapo nad Ukrajino in vse uničila: zadovoljnost, izobilje, prostost. Nataša je postajala od leta do leta lepša in Krilov jo je v duhu že gledal kot ženo Klavsa, najstareišegr Bina Alekseja Andrejeva. A lepi mladenič je nenadoraa Izginil. Z domačimi vred ga je tudi Nataša objokovala. ker ga je Ijubila z vsem žarom mladega, nedolžnega srca. Čez nekaj let se je izgubljeni sin pojavil kot ljudski komisar v Odesi pod imenom Klavs Rišin. V Moskvi ie dosegel enega tistih izrednih političnih položajev, ki jih moremo vzporediti samo s položaji nekaterih boljševiških prvakov v prvih letih revolucije, ki so se iz nič povzpeli do neomejene oblasti, s katero so tlačili ubogo Ijudstvo. Nataša je sedaj stara petindvajset let. Že dolgo skrbi za hišo. Nadomešča mater, ki ji rak razjeda želodec in Je nesposobna za delo. Bolničino stanje je tem huiše, ker S domači ne morejo dati zdravil in primerne hrane. Poleg matere je še druer bolnik pri hiši — Peter. Pred leti se je bil močno prehladil. Ker ni bilo zdravnika, ^dravil in primerne hrane, bolezni niso mogli popolnoma oregnati. Fanta se je lotila sušica. Njegovo stanje je brezupno. Vsi vedo, da ne bo dočakal starosti. Nataša je stregla bolnikoma, kolikor je mogla. Od ioma je redko šla. Ker je bila vkljub pomanjkanju, ki sra je trpela, lepa, se je bala boljševikov. Kar tresla se je ob misli, da bi srečala kakega boljševika, ki bi jo prijel za roko in ji rekel, naj gre z njim na ženitovanjski urad. Česar se je Nataša bala, se je nekoč res zgodilo. \"ekega jutra je šla na dom Alekseja Andrejeva. Sreča! jo jc Šubinov tovariš Karanzin, ki je že dolgo hlepel po ijej. Nataša je vzdrhtela, ko ga je zagledala. A le za hip. Zavedala se je, da mora biti močna in odločna. Karanzin ji je zastavil pot in jo poželjivo gledal. »Nataša, za ženo te hočem imeti. Pristani na to, drugače gorje tvojemu očetu, ki je bil v službi belih.« V dekletu se je stresla vsaka žilica, ko je gledala pred seboj Karanzinov zabuhli obraz, rdeči nos in njcgove s krvjo zalite oči. Premagala je strah in na videz mirno odgovorila<: »Karanzin, zdi se mi, da si danes pil preveč vodke.« Ko jo je rdečkar hotel s silo pograbiti, ga je tako sunila, da se je zvrnil po tleh. Ona pa je zbežala. (Dalje sledi)