UFtmmsi it®®
Kuliferda.
Burke v jednein djanju.
(Iz češkega.)
(Dalje.)
Prizor deseti.
Rezka. Karo).
Rez. Tu tičimo tudi s tvojo premedenostjo.
Kar. Zlodej je v njih! — vsaj sem lagal, da se mi je od ust kadilo, in vender ni nič pomagalo.
Rez. Kaj paše bo, kadar s pismi prideta?
Kar. Sam Bog ve. — Tiho, uže nekdo pride, gotovo gospod Dominek! —
Rez. (gleda k durim). To nas je — to so brez dvorna ti ženini.
Kar. Gromski in Terček? — Želel bi, da bi bili tam, kjer Bog zanje ne ve.
Rez. To-le bo berhek ropot!
Kar. Gospod - Dominka ni doma, in gospe-Dominkove tudi ne! to je dobro!
Rez. Kaj češ početi?
Kar. Reči jima, da sem gospod-Dominek, vstopi se v kot, in jokaj na vso moč.
Rez. Jokati se imam?
Kar. Da, da!
Prizor enajsti.
Prejšnja. Gromski. Terček.
Gr. Stoji tukej gospod - Dominek ?
Rez. (Jokaje se) Sloji! Oh, oh, oh!
Gr. Kaj se jokaš? kaj ti je?
Kar. Jaz sem Dominek! kaj stoji k službam?
Gr. Vesto, da vojaki nimajo radi ovinkov — skratka tedaj — roko sem ! roko pravim !
Kar. Oh gospod ! (mu roko podava)
Ter. Prosim tudi lepo za roko.
Kar. Oh gospod ! (mu roko podava)
Gr. Meni pravijo Gromski — torej veste po kaj pridem.
Ter. Lepo prosim, da bi smel oznaniti, da sem sin gospod Terčka. Mojemu očku pravijo Lorenc Terček; lepo prosim.
Gr. Dobili ste pismo o mojem prihodu? —
Kar. Ah varuj vas gospod Bog vsake nesreče. Gospod Lorenc Terček me je poznal ko srečnega očeta, zdaj ne more nesrečniše biti —
Rez. Ah, ah, ah!
Gr. Vrag me vzemi — kaj pa to pomeni? govorite —
Ter. Lepo prosim — rad bi vedil — lepo prosim —
Kar. O premila gospoda, včeraj smo bili še na kmetih o nedolžnosti in veselju — in danas zjutraj — ah!
Rez. Ah, ah, ah, Danas zjutraj —
Gr. i\o? kaj danas zjutraj? ali vender li zvem?
Ter. Lepo prosim, danas zjutraj —
Kar. Danas zjutraj — o premila gospoda — ah!
Rez. Danas zjulraj, ah, ah, ah!
Kar. Moja vboga hčer!
Gr. In kaj je storila vaša hčer? — Vrag me vzemi!
Ter. Lepo prosim, rad bi vedel, lepo prosim —
Kar. Danas zjutraj, ah —
Rez. Ah, ah, ah !
Gr. I grom in blisk — kaj pa?
Kar. Je naglo umerla ! ah !
Rez. Naglo, ah, ah, ah!
Gr. Naglo? vrag me vzemi!
Kar. Raji bi bil jaz mesto nje umeri, dolgo ali je ne preživim — moja uboga hčer! —
Rez. Uboga Nežka — ah, ah, ah!
Gr. To je žarek kos, vrag me vzemi!
Kar. O jaz nesrečen oče ! —(k Rezki) Glej jih odpraviti.
Gr. Na to vižo je po svatbi — ranče neveste ne vzamem.
Terč. Lepo prosim, odkrito povem, meni
je žal, da.ne bodem imel časti vaše hčeri vzeti, lepo prosim.
Kar, 0 premila gospoda, ne spominjajte me več na to, sicer mi poči seree smehu — žalosti hočem reči. (se ozre na Rezko)
Rez. Vidite, moj gospod je bolj mertevko živ, vaša pričujočnost množi njegovo bolečino. Dovolite, da moremo v samoti plakati in tarnati (žalovati) ah, ah, ah!
Gr. Prav imaš! Kdo mora za smert? — Gospod Dominek je zgubil hčer in jaz ženo.— Ter. Ženo? lepo prosim gospod striček — jaz sem zgubil soprugo — meni je bila namenjena; lepo prosim!
Gr. Kako? kaj? striček, vrag me vzemi! Ona je bila moja nevesta — Ter. Moja je bila, lepo prosim! Gr. Lepo prosim — hudiča prosi! — Zato sem prišel, da bi jo vzel — gospa-Dominikova mi je dala besedo.
Ter. Lepo prosim, jaz imam besedo gospoda Dominika, in moj očka me je sem poslal, da bi njegovo hčer vzel; lepo prosim. Rez. Ali mila gospoda ! Gr. Povem vam, bodi žena mertva ali živa, merzutosti (nevoljo) dela. Moja perva žena je bila včlovečen hudič — še se pravdam o njeni poslednji volji, moji sestri k volji hčem vzeti drugo — ta zopet je umerla pred svatbo. To je gorka, vrag me vzemi —
Kar. Ko bi bila še na življenju, bi morda ta dva gospoda zmirili —
Gr. Nič, nič! Kadar je mertva, ostani mertva! — Rajše mertva, ko da bi jo imel moj striček — ta golobradek dobiti! — Priporočim se! — Vrag vzemi vse--(odide).
Kar. Srečno pot! (po strani) Idi na Klek (rakam žvižgat) !
Ter. Lepo prosim, dovolite, rajši bodem s vami vašo hčer objokoval, sem vsaj zagotovljen , da je gospod Gromski ne dobi. Ohranite me v spominu, lepo prosim! — (odide)
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Mefcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št. 30.
št. 488a/««4 Oznanilo. (."«•)«*.
S pričetjem šolskega leta 1851/52 je spraznjeno mesto Holdheimoviga šolskiga mi-lodara na c. k. napravi za mutce v Lincu.
Pravico na ta milodar imajo mutci iz Krajn-skiga, v zakonu rojeni obojiga spola in praviloma katolške vere. Otroci nekatolških staršev zamorejo le takrat la milodar dobiti, ako so starši voljni, olroke v katolški veri izrecJiti.
Otrok, ki tak milodar dobi, ne sme manj kot 7 ne več kot 14 let star, ne bebast biti, in tisti otroci imajo večjo pravico, ki so sirote, ubogi in zapuščeni in tisti, ki so bolj umni in dobro zdravje vživajo in posebno mutci moškig;. spola.
Starši in oskerbniki, ki za svoje otroke
ali rejence za la milodar prosijo, imajo svojo prošnjo podperto z kerslnim in listam stavljenih koz, z dokazani, da so revni, insspričbo od okrajniga zdravnika narejeno in fajmoštra podpisano, da so zdravi in umni pri zadevajo-čim c. k. okrajnim poglavarstvu nar dalj do 20. julija t. 1. tukaj vložiti.
Od c. k. deželniga poglavarstva za Krajnsko.
Ljubljana 4. junija 1851.
Gustav yrof Chorinshy. s. r. c. k. deželni poglavar.
št. 4618.	(111.) C 3
12. maja t. I. se je napovedalo, da so v gojzdu grajšine Lesičje človeško truplo našli.
Pri sodniškem pregledu so našli poleg pogorišča, kakoršne pastirji napravljajo, nek-tere oblačila, večidel mokre, strohnjene in polne červov, okrog so človeške kosti raznih udov raztresene ležale in brez mesa, kterega so deloma červi, deloma mesojedna žival, kakor lesice snedle.
Obleke se je našlo:
1.	Moška kapa iz zelenega beržuna (žameta) z belo kožuhovno podvlečena.
2.	Moški kožuh, kratek, s stoječim, s černo ovčjo kožuhovno všitim zavratnikom in krog in krog s černimi kožičami obrobljen, s černimi usnjatimi gumbi (knofi).
3.	Moške kmetiške hlače iz belega irha, zlo zašite.
4.	Visoka kmetiška škornjica, na podplatih z žbicami ubita.
5.	Rudeča, pavolnata vratna ruta z razcu-fanimi konci in skupej zavita.
6.	Rujava pavolnata žepna ruta.
7.	Pavolnata srajca.
8.	Telovnik (lajbič) pisan, na zadnji strani samo platno.
9.	Mošnja za tobak z nekoliko navadniga zrezaniga tobaka, nekoliko prismojena.
I O. Nožic za peresa neokovan.
11.	Pokrov pipe.
12.	Podoba Marije iz rude.
13.	Stekleno, rudeče, zgoraj prevotlano serce; poslednji dve reči ste bile na vratni verci. Poklicani zdravniki so se izrekli, da so
kosti najdenega inoške osebe, ki je bila precej velike postave in slara od 30 do 40 let in kakor se zdi, ne močne postave.
Sicer se pa opomne, da glave imenovane osebe v gojzdu niso našli.
To se s tem sploh naznani, da se zve, kje da je nesrečnik doma?
C. k. okrajno poglavarstvo. Ljubljana 4. junija 1851.
Št. 474.	Proglas.	(109.) c 3
C. k. oskerbniška vradnija v Ivostanjevci s tein sploh naznani, da se bodo po dovoljenju slavnega c. k. okrajniga kameralniga oskerbni-štva v Novimmestu od 20. februarja 1851 št. 1871 deržavne imanja, pristave c. k. ver-skiga zaklada v Kostanjeva", kakor: njive, travniki, nogradi in paše in sicer na G ali 9 let, t. j. od 1. novembra 1851 do 1857 ali 1860 iia mestu zadevajočih posest sledeče dni, vsakbart od 8 do 12 dopoldne na dražbo dajale, kakor:
23.	junija 1851.
Veliki travnik Ribjek, potem travnik Pe-terčič pri Ledeči vasi, potem njiva Obreza pri Prekopi.
24.	junija 1851.
Njive in travniki krog gosposkiniga gradu.
25.	junija 1851.
Njive in travniki pri mestu Kostanjevici, kakor Žaga, na Stopali, Irenčič, in Jarovško.
26.	junija 1851.
Njive in travniki pristave v Sajovicu.
27.	junija 1851.
Njiva Trebes pri Slivju.
28.	junija 1851.
Nogradi v Pustim gradu in Boču.
30. junija 1851.
Nogradi Stražodvora.
2.	julija 1851.
Njive in travnika v Korenu in Zuloki v okraju Kerškem.
3.	julija 1851.
Veliki travnik pod Dolenjo vasjo, potem nogradi na Raki in v Žerovniku.
4.	julija 1851.
Gorski travniki na Polomu.
5.	julija 1851.
Gorski travniki Kosarje, Stričanica, in
7. julija 1851.
Gorski travniki Stoparke, Iverče, Terlica in Banovec.
K tej dražbi se povabijo, ki mislijo kaj prevzeti s tem pristavkam, da se zamorejo zadevajoče najemne pogodbe vsak dan pri tukajšni vradnii pregledati.
C. k. oskerbniški vrad v Kostanjevci 9. junija 1851.
St. 1723.	OglaS.	(112.) i
Pred c. k. okrajno sodnijo žuženperk imajo vsi tisti, ki iz zapuščine dne ll.šusča umer-lega Jožeta Novina, posestnika polovice zem-Ijovanja v Gorej-kot št. 2, kot upniki kaj tir j ati imajo, da to tirjavo napovedo in dokažejo, dne 15. mal. serpana zjutrej ob 8 uri priti, ali do tistiga časa svojo napovedno prošnjo pismeno vložiti, ker bi scer ti upniki, če bi zapuščina s poplačanjem napovedanih tirjav pošla, iz nje poničemur več prašati ne smeli, kot kolikor jim kaka zastavna pravica gre.
C. k. okrajna sodnija Žuženperk 24. velk. travna 1851.
C. k. sodnik Laurič.